Tam na belom snegu
||am na belem snegu je                            Dosedaj v naročju je
Črni vran zakrakal,                                    Majki sladko snival,
Tam na poti potnik je                                Zdaj pa v hladnem grobu bo
Žalosten zaplakal.                                       Sinek moj počival?
B0j, ne krakaj, črni vran,                          Zdaj mu je poijubljala
Grozno čez poljano!                                   Sreča lahno lica —
Črni vran, ti kličeš smrt —             -         Ah, in zdaj tiščala bo
Prišla bi prerano I                                       Težka ga zemljica ?
Oj, ne krakaj, črni vran,                             Kraka, kraka črni vran--------
Smrti k nam ne kliči!                                 To je prag dotnači!
Naj-li slana v vigredi                                  Hvala Bogul — Ali kdo
Cvetje že uniči?                                          Čezenj vdn korači?
Ali kraka črni vran,                                    Krik obupen! — Potniku
Mož korake speši;                                      Znoj oblije čelo^—-
Oh, tnorda zdravilo to                               Ko je mirao okna šla,
Sinka Še mu reSi.                                        Smrt spoznal je belo!
Smiljan Smiljanič