List 47.
Gospodarske stvari
Reja mlade živine.
Pri reji iLlade živine dandanes še veliko greše. Mnogi kmetovalci puščajo mladim teletom sesati le po dva do tri tedne, potem jih pa odstavijo in jim ne dajo več mleka, preživeti se morajo s senom in nekoliko zrnjem. Čuditi se ni, če se mlečno meso posuši in da skoro vsa teleta shujšajo in postanejo mršava. Shujšano tele se pa nikdar več ne opomore in nikdar nima več take vrednosti, kakeršno bi moralo imeti po svojem plemenu. Pri mnogih pokaže se driska, ki traja pogostoma dolgo in pokonča marsikatero tele. Če se mladim teletom omeči ali izprazni srce, prihaja to vsled pomankanja krvi zaradi preslabega krmljenja.
Če pa skuša živinar ohraniti mlečno meso, bode malokedaj prisiljen pobiti mlado živinče. Mleko gre naj-prvo teletu, to je uredba prirodna, krava ne dobi mleka zaradi ljudi. In zakaj prasetom, ko se odstavijo strežemo z vsem, kar imamo na razpolaganje? Mari govedina ni toliko vredna kakor svinjina. Odpuščati je bilo zanemarjanje mlade živine prejšnje čase, ko je bilo meso po ceni in živinarstvo ni še imelo tega pomena, kakeršnega ima dandanes.
Po mnenji mojem ne smeti teletom puščati preveč mleka, tudi ni dobro, če so predebela ; pustiti se ga pa jim mora toliko, da morejo uspevati in se razvijati. S šestim ali osmim tednom naj se odstavijo, daje naj se pa jim iz keblice ravnokar namolženega mleka, dokler niso tri mesece stara. To ni preveč, kajti mleko se pri teletih dobro izplača. Od šestega tedna sme se jim dajati nekaj sena. Fino, dobro seno, malo posuto z debelo ovseno moko, z lanenimi prgami ali pa s sladnimi kalmi je najprimernejša   krma   teletom.   Če tele   uživa sladne
kali, pokaže se malokedaj driska, in zatorej jih je jako priporočati, vrhu tega so tudi jako redilne. Če se pa vendar jih loti driska, gledati je, da se hitro odpravi, kajti tudi ob najboljši krmi tele ne uspeva, če ima to bolezen. S priprostimi domačimi sredstvi doseže se iz prva jako muogo, na pr. če daš teletu slednji dan nekaj novo znesenih surovih jajec, ali nekoliko žličic nastrgane krede ali pa nekaj žlic opražene moke z jajcem. Posebno pa glej pri mladi živini na snažnost. Pregovor pravi: „Snaga je pol krme." Pogostoma, najraje slednji dan, odstrani naj se gnoj iz hleva. Mnogi kmetje mislijo, da morajo gnoj puščati dva ali tri dni pod živino, da bode dober, in puščajo toraj živino v blatu. Čudno ni, če jim potemtakem živina boleha in ob najboljši krmi ne uspeva. Marsikdo morda poreče: Kje bom pa jemal nastila, če morem slednji dan odpravljati gnoj ? Na to odgovarjamo, da se mnogo slame prihrani če se z vilami spravi proti jaslim in, kadar je izkidan gnoj, zopet razstelje in malo nove pridene, če se ob vsakem kr-mlienji odpravijo kravjaki. Na ta način dobi se vendar težek, dober gnoj, živina leži na suhi stelji in uspeva vidno. Če se tako ravna, ponesnažijo si mnogo manj obleko ljudje, ki imajo opraviti pri živini. Nadalje treba z mlado živino lepo in prijazno ravnati. Posebno je gledati, da ne dobi uši. Ušiva živina ne raste. Da se odpravijo uši, ostrižejo naj se teleta, najbolje s konjskimi škarjami. Take škarje so po ceni in zelo ročne. Živali dobe potem lepšo, svetlejšo barvo in se vidno bolje rede. Eno leto naj se teletom daje kolikor mogoče močna hrana. Kdor pri mladi živini varčuje, ne varčuje na pravem mestu. Živali, ki dobivajo sena in močne krme, so bolj iztegnene in okrogle, zatorej naj se mladi živini nikdar ne daje zelene krme. Ce bi se na ta način bolj gledalo na rejo mladih goved, ne bilo bi se nam bati inozemske prodaje.   Če kmet  polje svoje  še tako dobro
obdeluje, vendar   se   mu  delo   njegovo   ne   izplača, ako zanemarja živino.
------    370    ------