PRED NAMI JE KOMUNALNA REFORMA
Komunalna reforma naj odstrani elemete preživelega ekonomskega sistema, administrativnosti, tehnokracije, etatizma in druge nelogičnosti, ki zameglujejo stvarne razmere in odnose ter onemogočajo sporazumevanje občanov, komunalnih delovnih organizacij in organov občinske skupščine. Komunala naj se enakopravno vključi v naš gospodarski sistem in dobi možnost najemanja bančnih kreditov z lastno udeležbo pri investicijah za razširjeno reprodukcijo.
Za komunalno urejanje gradbenih zemljišč je skrbela najprej skoraj izključno občina. Sele od leta 1959 je bil uveden 10% obvezni prispevek investitorjev. Ta sredstva pa niso zadoščala za sanacijo zemljišč, za ureditev okolice, za vse priključke na komunalne naprave, za stanovanjske ceste, poti itd.
Gospodarska (zlasti pa sta-novanjska) reforma je spre-menila pogoje in načine go-spodarjenja v komunalnih de-lovnih organizacijah, ki  bi se
naj razvijale na lastni mate-rialni osnovi. Zaradi ,,zamrz-njenih cen" tudi za komunal-ne storitve in proizvode so se težave še stopnjevale.
NUJNA JE TUDI KOMUNALNA REFORMA
Stanovanje je porabno bla-go posebnega značaja, veza-no na določeno komunalno urejanje okolja. Stanovalci plačujejo za stanovanje upo-rabnino (stanarino). Ta vsebu-je stroške enostavne in dela razširjene reprodukcije. Isto naj velja tudi za komunalno gospodarstvo.
Komunala se mora enako-vredno vključiti v naš gospo-darski sistem. O mogočiti ji je treba stvarnejši položaj in medsebojno sporazumevanje občanov, komunalnih delovnih organizacij in organov občin-ske skupščine. Predvsem pa je potrebna:
— postopna odstranitev ad-ministrativnih ukrepov v ome-jevanju  višine tarif za  komu-
nalne usluge, da se tako za-gotovi enostavna in postopno tudi razširjena reprodukcija naprav za individualno porabo (vodovod, elektrika, kanaliza-cija  itd.)
-  razbremenitev investitorja
od komunalnega prispevka, da se tako pospeši stanova-njska gradnja in omeji nedo-voljena   (črna)   gradnja.
-   stroga   namembnost  pri-spevka   občanov   za   uporabo mestnega   zemljišča.
-   organsko  in   ekonomsko opredeljena   vloga    bank   pri
kreditiranju infrastrukture dol-goročnega pomena (kolektorji, vodovodni rezervoarji, čistilne naprave, vodvodna zajetja itd.).
Nujno je treba tudi razčistiti:
— ali je komunalna dejav-nost javna služba (družbeno upravljanje)  ali  podjetje  (de-
lavsko  samoupravljanje),    gre torej   za njer    pravni   status.
-  kategorizacija mestnih cest,
—  status osnovnih sredstev itd.
KDO NAJ FINANCIRA KOMUNALNE INVESTICIJE
V časovno, tehnično, pro-storsko in ekonomsko opre-deljenih etapah urbanistične-ga projekta naselja naj koor-dinirano sodelujejo in inve-stirajo:
-     komunalo    individualne porabe    komunalne    delovne organizacije  s   pomočjo  toza-devnih   dohodkov   od   storitev in   ustrezne   kreditne   politike,
-  komunalo skupne porabe občinski proračun iz prispevka za  uporabo mestnega zemlji-šča    in   krajevnega   samopri-spevka občanov.
-  pripravo in urejanje kon-kretnega   gradbenega   zemlji-šča investitor s svojimi in kre-ditnimi  sredstvi.
Investitor izven organizirane gradnje v okviru naselja bi nosil vse stroške za komunalna opremljanje in urejanje zem-Ijišča.
OSNUTKI NOVIH REPUBLIS-KIH   ZAKONOV
Pogljemo nekatere osnutke republiških   zakonov:
0 Zakon o spremembah te-meljnega zakona o prispevku za porabo mestnega zemljišča
bo uvedel poseben prispevek za nacionalizirana in zasebna gradbena zemljišča in sicer po površinah zemljišča ali pa po površinah zgrajenega ko-ristnega prostora ter način ob-računavanja prispevka z na-jemnikom stanovanja in po-rabnikom poslovnega prostora itd.
0 Zakon o prispevku za uporabo mestnega zemljišča bo določil način, po katerem lahko predpiše občinska skup-ščina (oziroma mestni svet) prispevek za uporabo mestne-ga zemljišča, da dobi tako potrebna sredstva za ureditev mestnih cest, trgov, hodnikov, dovoznih in peš poti, parkir-nih prostorov, zelenih površin, omrežja javne razsvetljave, kanalizacijskega   omrežja   itd.
Prispevek za uporabo mest-nega zemljišča ne bi bil pov-sod enak, temveč bi se ravnal
po legi in prometni poveza-nosti zemlišča,, njegovi komu-nalni opremljenosti itd. Tako bi območje mesta Ljubljane in naše občine razdelili v raz-ne katergorije (cone).
0 Zakon o urejanju in od-dajanju   stavbnega    zemljišča
bo določal, kje in pod kakšni-mi pogoji se lahko grade sta-novanjski, poslovni in gospo-darski  ter drugi  objekti,   kdo
in pod kakšnimi pogoji ter obveznostmi sodeluje pri fi-nanciranju ureditve tega zem-Ijišča in na kak način se od-daja v uporabo stavbno ze-mljišče  investitorjem.
V navedenih osnutkih novih republiških zakonov so dolo-čene nejasnosti, nepopolnosti in vrsta nerešenih problemov, ki jih je treba še pred dokonč-nim sprejemom teh zakonov popraviti in dopolniti. Meni-mo, da je nujno takoj v celoti pregledati in spopolniti tudi vse že sprejete zvezne in re-publiške zakone, ki urejajo to področje, in zagotoviti take predpise, ki bodo zadovolje-vali potrebe občanov in inte-rese skupnosti.
Zoradi velikih potreb in omejenih finančnih sred-siev in možnosti za pripravo in opremo gradbenih zemljišč je treba, da namesto dosedanjih preštevilnih malih gradbišč preidemo na le n e k a j, toda mno-go bolj obsežnih gradbišč, torej na postopno rast posameznih novih noselij (npr. soseska S-6). Da bomo v tem uspeli, je potrebno namesto prisilne lokacijske politike z raznimi ekonomskimi ugodnostmi zainetere-sirati posamezne graditelje za taka velika gradbišča.
Zlasti pa je potrebno dosledno uveljavljanje načela javnosti: občani morajo vedeti, kaj plačujejo in kaj bodo za to dobili ter kako bodo ta sredstva porab-
BESEDO IMAJO OBČANI-VOLIVCI
Tudi o problemih in naju-streznejših načinih komunalne reforme morajo po našem si-stemu samoupravljanja raz-pravljati   sami   občani-volivci.
Razumljivo je, da moramo komunalo enakovredno vklju-čiti v naš gospodarski sistem in ji omogočiti uspešnejši raz-voj.
Razumljivo je tudi, da bomo morali tudi na področju urba-nističnih predpisov izvršiti do-ločene revizije in prilagoditve dejanskim potrebam občanov in   interesom   naše   skupnosti.
Zlasti pa je razumljivo, da bo za mestno območje nujno uvesti prispevek od mestnega zemljišča, da se tako razbre-mene investitorji od plačeva-nja pretirano visokega komu-nalnega prispevka in da se hkrati  omogoči   nemotena   iz-
gradnja nujnih komunalnih naprav skupne porabe.
Na izvenmestnem območju pa bodo v prihodnje take ko-munalne gradnje možne pred-vsem le na temelju krajevne-ga samoprispevka samih pre-bivalcev.
Razumljivo je zlasti tudi to, da bo z ustreznejšo zemljiško politiko nujno omogočiti us-pešnejšo urbanistično ureditev in izgradnjo celotnih naselij in onemogočitev nedovoljene (črne)  gradnje.
Prav zaradi tega na zborih volivcev ne bo glasovanja ,,za" ali ,,proti", temveč le o me-todah in načinih oblikovanja teh sredstev in zlasti še o res čimbolj učinkoviti in koristni porabi ustvarjenih sredstev za nadaljnji razvoj komunale ko-lektivne in individualne pora-be.