List 10.
Politični oddelek.
Ljubljanski občinski volilni red.
Že tedaj, ko ee je po dolgih bojih izvršila pre-memba volilnega reda za državni zbor in se je poleg dosedanjih volilnih kurij vstvarila splošna kurija, kjer imajo volilno pravico vsi, tako tisti, ki kaj davka plačujejo, kakor tisti, ki ga nič ne plačujejo, že tedaj je zavladalo spoznanje, da to razširjenje volilne pravice ne more ostati brez konsekvenc, da ne more ostati omejeno samo na državni zbor, nego da se bodo morali premeni ti tudi volilni redi za deželne zbore in za občinske zastope.
Temu spoznanju ni nihče ugovarjal, dasi je bilo od začetka jasno, da se taka reforma vsaj za deželne zbore ne bo lahko izvršila, že ker jej bodo nasprotovali zastopniki veleposestva, čigar privilegijem bi se ž njo zadal smrtni udarec. Sčasoma se bo seveda tudi tu kaj zgodilo, toda kmalu še ne.
Vse drugače pa je z občinskimi zastopi, zlasti v mestih, kjer je na tisoče prebivalcev, ki so doslej brez upliva na občinsko gospodarstvo in ki čedalje glasnejše zahtevajo, naj se jim odpro vrata v občinski zastop. Njihova zahteva je tako utemeljena, da je pač ni treba še posebej opravičevati, saj uvideva vsakdo, da je sedanja uredba krivična in nevzdržljiva.
Naravno je, da sedanji volilci niso posebno vneti za tako reformo volilnega reda, po kateri bi prišli v občinske zastope tudi tisti, ki so bili do«lej izključeni. Sedanji volilci, ki nosijo ogromno večino vseh občinskih bremen, sodijo, da imajo le tisti pravico sodelovati pri občinski upravi, ki plačujejo direktne davke, pri tem pa pozabljajo popolnoma na indirektne davke, katere plačajo večinoma tisti, ki nimajo nfkacih političnih pravic in pozabljajo tudi, da vračajo hišnim posestnikom davke najemniki, trgovcem in obrtnikom pa konsumentje.
V Ljubljani se politično brezpravni  sloji  doslej še
niso dosti  zanimali za to, da  pridobe volilno   pravico v
občinski zastop.   Sprožila  se je   stvar  sicer že večkrat,
toda vselej le od strani, ki nima dosti upliva in vedno z
očitnim  namenom, da bi se tako dobili   pristaši  za  do-
tično stranko. V drugih krajih pa so politično brezpravni
sloji krepkejše trkali in posledica je, da se je jim začelo
odpirati. Občinski svet dunajski je bil prvi, ki je v tem
oziru ugodil  zahtevi   doslej   politično povse   brezpravnih
slojev   in   sedaj   se   za   to   pripravlja   Praga.   Tudi   v
Ljubljani  se  je  že  krogu   občinskih  svetnikov  ventili-
rala   ta  zadeva, a zaspala   je  zopet  in   nihče   se zanjo
več ne zmeni.
In vender bi bilo po naši sodbi dobro in umestno, če se občinski svet odloči za to, da razširi pravico. Moder politik stori kak korak, o katerem ve, da ga bo prej ali slej na vsak način moral storiti, vedno tedaj, kadar se more storiti brez hrupa in boja, stori ga iz lastne inicijative in ne vsled zunanjega pritiska in nam se dozdava, da bi sedanji ljubljanski občinski svet ta korak toliko laglje storil, ker nobena nasprotna stranka ni vstanu ga izpodriniti, ker bi bila torej podelitev volilne pravice politično brezpravnim povsem prostovoljen dar.
Uzorec za tako reformo je podala dunajska mestna občina. Ta je sicer predrugačila ves volilni red in sicer tako, da je pri tem gledala v prvi vrsti na ohranitev svojega gospodstva, kar je čestokrat mogla storiti le s krivičnostjo, tako da njene reforme v celoti ne more nihče odobravati, ali glede nove kurije je vender storila prvi korak in je njen uzorec posnemanja vreden. Približno po istih načelih hoče tudi Praga urediti volilno reformo in bi se s takim ali podobnim načrtom morda zadovoljilo tudi ljubljansko meščanstvo, saj bi ž njim zastopstvo interesov ne bilo tangirano.
Vsebina tistega načrta volilni reformi, ki ga je občinski svet za sedaj položil v arhiv, nam ni znana in za to ne moremo izreči o njem nikake sodbe. Načrtu pa, ki bi bil urejen po  dunajskem in po praškem uzoru, bi
se vsaj s tehtnimi razlogi ne dalo ugovarjati, proti take ncu načrtu bi govorili samo navadni predsodki in ti bi se že dala premagati. Vsekako pa bi bilo bolje, če se stori ta neizogibni korak prostovoljno sedaj, kakor če bi se moral storiti neprostovoljno v drugih razmerah.
Stran 84.