Gospodarske stvari. Slepost pri konjih. Pri nobeai aaših domačih živali se o bolezai ia slepoat tako rade ia pogosto n( hajajo kakor pri koajib. K temn pa pripoiaagajo razai uzroki prvem mestu so tukaj previsoke seaeaske 1( ki so koajem v tem oziru škodljive, ker iz uja.ii prah ia seaeaaki drobir živalim v oci pada. Prah ia drobir pa v očeb aareja razaa vnetja, ia koaec vsega pa je, da koaj oslepae. Na drugern mestu je ostri sopub koajskib blevov, ki živalim oči kvari ia sicer prav raočao kvari. Ostri aaioaijakovi plia, ki človeku aolze v oko sili, je tudi koajskemu očesu zelo škodljiv. Tudi ta okoliščina, kako ia od kterega kraja svitloba v lilev pribaja, je velike važaosti. Ako svitloba od straai prihaja, žival le vedao isto oko proti svitlobi obraca ia to ga zelo slal)i. Ako pa koaj od svitlobe proč obrajea stoji, ma tudi to hudo deae, ker preaagla meajava tfine ia luči, ko se iz hleva na delo ali aapajat goai, tudi očesu škoduje. Proti svitlobi postavljeni živali pa preliudo v oko pridira ia ga blišči. Daljni vzrok konjaki sjepoati je aaočao uaaje ali aaočaiki. Oko koajsko je tako ustvarjeao, da aaravao poatavljeno v ravaem smeru aa stran gleda. Koajsko oko z naočnikom zaslonjeno je tedaj vedao v nekem aa.silstvu ia trpi. Naposled postane motno ia boleuo. Tudi bič le prepogostc v oko ia mu razbije kako žilo ali je /*Ł?ok hadema vaetju. Če se to tadi včaaih brez volje gospodarjeve ali hlapčeve primeri, so pa veudar tudi taki brezvestai suroveži. ki v togoti razbijajo koajem prek glave ia prek oči ia tako dostikrat koaj oslepae. Da se toraj koajem oei ohraBijo, se aaj aapravijo jasli aamesto lojter, aaj se skrbi za dosti čistega zraka v hlevu ia za saažaost. Naj se za vaako veliko živiasko glavo, za koaja, kravo, vola itd. vzame lj., kilograma mavca ali gipsa ia se z ajim v hlevu gaoj potrosi. Gipa amoaijak zveže in tako^oster duh iz hleva odstraai. Okaa se morajo primerao viaoko aad koaji aapraviti ia od koajske oprave aepotrebai aaocaiki porezati. Nikakor pa ae ae sme z bičem koaj po glavi ia očeh mlatiti, kakor da bi bil iz lesa ali kamaa, ae pa občatljiva, prekoriataa žival, ki zasluzi, da človek lepo z ajo ravaa. Črna redkev izvrstna zdravilna rastlina. II. 0 aekem fraacoskem geaerala pripoveduje aeki fraacoaki kmetovavaki časaik, da je od te mučae bolezai bil maogo let hado amčea ia trpiačea. Nasvetovali so mu, ker vsa druga zdravila also poaiagala, naj začaa črao redko jeati, kar je tudi, da si ai bil prijatelj tej žestvoai, storil ia res v kratkem izdatao polajčaaje čutil ia posledajic popolaoma ozdravil. Ves vesel, da je rešea te hude bolezai je vsem kmetovavcem tistega kraja priporočal, aaj črno repkev pridelujejo ia je aadalje izvrstaega zdravaika Philippeja aagovoril, da je obširao razpravo o blagodejaih uciakih črae redkve za akademijo zaaastev spisal, ktera je potem tudi to izvrstao razpravo v svojih spisih razglasila. Tudi o aekem drugem boleaiku, ki ga pesek ia kamea mučil, se pripoveduje, da je hodil po maogih toplicah po svetu pa vse zastoja. Naposled je začel rabiti črao redkev ia že po malih daeh je občutil olajšaaje ia posledajič popolao zdravje aašel. Pa tadi pozfleje se ga ta bolezea ai več lotila. Kar se pridelovaaje črae redkve tiče, tako aajrajše raate v rabli, mastai, pa ae aa aovo pogaojeai zemlji. V rodi ia težki zemlji ae prospeva tako dobro pa tadi dobrota ajeaa je maajša. Poseva ae od meseca majaika do koaca juaija. Ker v dobri zemlji redkev prav košato vzraste, se morajo rastliaice. kar jih pregosto raste, popipati, da tako k večeam le deset raatlia aa štirjaški meter pride. Ce je saša, se mora zamakati, pridao pleti ia zemlja rahljati. Kar se redkve za zimo ohraaiti hoče, to se je -j, pred mrazom iz zemlje popipati, meteaica kakor koreaja ali repi porezati ia poteai ali v jami, v zemlji ali pa v suhem pesku v kleti hraajevati. Konjerejskemuv društvu pristopili so: Rudolf Leidl, Jožef Škof, Aloijz Zoialjič, Aat. Lariš, Jož. Drolec, A. Mravljak; mjaister poljedelstva je 10 državaih žrebcev iz Štajcrskega vzel ia v drage dežele prestavil, ker je laai aa jedaega žrebca prišlo saaio 45 kobil. Predstojaik koajiškega koajerejskega okoliša baroa Vay imeaovaa je častai vitez pruskega reda Johaaiterskega. Trtna uš meseca jaauarja ia febraarja aahaja se a) v žemlji. kder aa traovih koreaiaali počivajo ali spijo; to pa aa koreaiaah 1 — lVa metra globokih, aa plitvih koreaiaah večjidel zmrzaejo. Kdor bi hotel tedaj trtao uš pokoačati, moral bi globoko koreaiaje vse odkopati, kar pa preveč staae. Ta aiesesa se toraj ae da tukaj aič storiti, b) aad zemljo, pa le zimsko jajce trtae uši v starej skorji trsovej. Težko je takšao jajce aajti, ker vsako posebej vložeao ia majhao. M atij a Raj h, nadueitelj pri Sv. Jmiji v Slov. gor. Koiiiznico aaj gospodarji po zimi spolagajo ia ae puščajo do spoialadi zuaaj, ker tako pomagajo koruzao veščo ali koruziiega črva čez zimo ohraaiti, ki se zabubea aahaja v korazaej slami. Kllga goveja aa Hrvatskem ia Ogerskem je preaehala ia so meje zopet odprte. Sejmi. 8. jaaua^a: Šmarije ; 10. jaauarja: Plaaiaa, Berače; 11. jaauarja: Gradec; 17. jaauarja: Kapela pri Brežicah; Petrovče, Goraja Radgoaa, Tilmitsch.