J J 2 6 3 9 9 7
naša
skupnost
LETNIK IV
FEBRUAR 78
številka 2
GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA OBČINE GROSUPLJE
PESEM ZA MAMO
Nz bom IovUa. zvzzcUc -na nebu naj ža/tljo.
Rož ne bom iskala -kjea bo, tam naj cvetijo. Ntč ptičk ne bom pioAtta, da pesmice bi pete -naj letajo, kjen hočejo, pha & te in veieZe.
Sama bom zapela pesem iz 6hca, pa bo najbolj vedela moja mamica!
[Meža Maunenj
CK 6(UMOUfe'l<ZO‘C4el£&<lfH -§£^(tteUKa fd —	'
o. eK<XTec, ttjtkcMA fetciZfide
Iz delo občinske skupščine
SPREJET JE STATUT OBČINE GROSUPLJE
V mesecu novembru 1977 sc zbori skupščine občine sprejeli osnutek novega statuta občine Grosuplje, ki ga jim je predložila v obravnavo statutamo-pravna komisija skupščine občine. Zbori so osnutek statuta naše občine dali v javno razpravo, ki je trajala do 15. januarja 1978. V času javne razprave je statutarno-pravna komisija prejela pripombe in predloge izvršnega sveta skupščine občine. Občinske konference ZSMS Grosuplje in Družbenega pravobranilca samoupravljanja iz Ljubljane, ki pa vsebinsko niso bistveno spreminjale določb osnutka statuta. Nekaj pripomb sta podali tudi delegaciji KS Grosuplje in KS Muljava ze v razpravi o osnutku v zborih skupščine občine.
Statutarno-pravna komisija je v največji možni meri upoštevala vse pripombe in spreminjevalne predloge in dopolnitve iz javne razprave, ki so bili V skladu z ustavo in drugo pozitivno zakonodajo. V gradivu za seje zborov dne 22. februarja 1978 je predložila delegacijam v obravnavo predlog sprememb in dopolnitev osnutka statuta občine, ki je bil na seji zborov z nekaterimi spre-minjevalnimi predlogi v celoti osvojen. S temi spremembami in dopolnitvami so zbori osnutek statuta prekvalificirali v predlog statuta in ga v takem besedilu sprejeli kot dokončni statut občine Grosuplje.
Novi statut občine Grosuplje je precej zajeten. Na 84 straneh vsebuje 17 poglavij, 22 podpoglavij in 277 členov.
Statutarno-pravna komisija skupščine občine je pooblaščena, da izdela prečiščeno besedilo skupščine občine, ga objavi v Uradnem listu SRS in poskrbi za tiskanje statuta občine Grosuplje v priročni brošuri v tolikšni nakladi, da ga bodo prejele vse delegacije za skupščino občine in skupščine SIS novega sklica, družbenopolitične organizacije, TOZD in druge samoupravne organizacije in skupnosti.
DOLOČENI SO OKOLIŠI ZA DELEGIRANJE DELEGATOV V ZBOR ZDRUŽENEGA DELA IN ZBOR KRAJEVNIH SKUPNOSTI SKUPŠČINE OBČINE GROSUPLJE
Analiza delovanja konferenc delegacij za zbor združenega dela Skupščine občine Grosuplje je pokazala, da delovanje nekaterih konferenc delegacij za zbor združenega dela Skupščine občine Grosuplje v dosedanjem mandatnem obdobju ni bilo povsem zadovoljivo, zakar je vzroke treba iskati tudi v neustrezni povezanosti delegacij nekaterih samoupravnih organizacij in skupnosti. Statutarno-pravna komisija se je zato odločila predlagati zborom povečanje števila delegatskih mest v zboru združenega dela od dosedanjih 33 na 39, kar je bilo upoštevano tudi pri sprejemanju statuta občine. S tem pa so dane večje možnosti za ustreznejše oblikovanje okolišev za delegiranje delegatov v zbor združenega dela. Vsa povečana delegatska mesta v zboru združenega dela gredo gospodarskemu področju. Nekatere temeljne organizacije združenega dela so s tem dobile v zboru svoje delegatsko mesto, pri drugih pa je dosežena ustreznejša povezanost. Okoliši po ostalih področjih za zbor združenega dela ostajajo nespremenjeni. Nespremenjeni ostajajo tudi okoliši za delegiranje delegatov za zbor krajevnih skupnosti, kjer je okoliš krajevna skupnost.
Odlok o določitvi okolišev in številu delegatskih mest po okoliših za zbor združenega dela in zbor krajevnih skupnosti Skupščine občine Grosuplje, ki je bil posredovan vsem delegacijam, krajevnim skupnostim, temeljnim in drugim samoupravnim organizacijam in skupnostim v sejnem gradivu za seje zborov dne 22.2.1978 je bil v zborih skupščine občine sprejet v nespremenjeni vsebini, objavljen pa bo v prvi prihodnji številki Uradnega lista SRS.
NIČ VEČ NEGODOVANJA ==========:======:===
Pred zbori skupščine občine in na "Zelenem telefonu" so bila vse pogostejša negodovanja občanov zaradi neenotno urejenega plačila zvezne pristojbine za kmetijske traktorje. Plačila cestne pristojbine so bili po ustreznem odluku iz leta 1973 oproščeni le tisti lastniki kmetijskih traktor j ev in njihovih priklopnikov, katerim je kmetijstvo osnovna dejavnost^ kar so ob vsakokratni registraciji kmetijskega traktorj a dokazali s potrdilom o zavarovanju zavarovanca - kmeta.
Izvršni svet skupščine občine je ugotovil, da je tozadevni odlok zastarel in da gg, glede na določbe pravilnika o evidentiranju traktorjev in traktorskih priklopnikov iz leta 1976, ni več možno učinkovito izvajati. Zboru združenega dela in zboru krajevnih skupnosti skupščine občine je izvršni svet zato predlagal odlok o spremembah odloka o oprostitvi cestne pristojbine za gasilske avtomobile, kmetijske traktorje in njihove priklopnike, ki so ga tudi sprejela. Odslej bodo torej vsi lastniki kmetijskih traktorjev in traktorskih priklopnikov oproščeni plodila cestne pristojbine za kmetijske traktorje in njihove priklopnike.
DOBER ZAČETEK DELA SVETA ZA PREVENTIVO IN VZGOJO V CESTNEM PROMETU =======:==:====:======:============:===::
Na drugi seji sveta za preventivo in vzgojo v cestnem prometu skupščine občine in hkrati prvi v letošnjem letu dne 24.2.1978 so delegati sveta ugotavljali pozitivne premike na tem področju, zlasti na področju prevnetivne vzgoje v šolah in so sprejeli poročilo o delu sveta za leto 1977.
Delegati so si bili enotni, da je treba delo sveta v letu 1978 poživeti in da mora preventivna dejavnost na področju varnosti cestnega prometa ostati sestavni in enakovredni del naše družbene samozaščite. Taka usmeritev je bila tudi podlaga za sprejem programa dela sveta v letu 1978.
Še naprej bo svet za preventivo in vzgojo v cestnem prometu dajal poudarka preventivni vzgoji učencev na šolah in vzgojno varstvenih ustanovah, saj statistika kaze, da so otroci še prepogoste žrtve prometnih nesreč. Za učence osnovnih šol bo svet v letošnjem letu meddrugim organiziral občinsko tekmovanje "Kaj veš o prometu". Zmagovalec občinskega tekmovanja bo udeleženec republiškega tekmovanja, ki bo v Novem mestu. V svoje delo bo svet v večji meri vključeval krajevne skupnosti. Več poudarka bo dajal splošni prometni vzgoji občanov in v ta namen organiziral v večjih krajih strokovna predavanja o prometni varnosti. V okviru izobraževalnega programa za starše, ki ga izvaja območni center Delavske univerze, kaže vključiti tudi izobraževanje staršev o prometni vzgoji svojih otrok.
Iz dela družbenopolitičnih organizacij
VOLITVE 1978
9, IN 12. MARCA BOMO VOLILI
TUDI LETOŠNJE VOLITVE BOMO OPRAVILI V DVEH KROGIH.
9. marca bodo volili delovni ljudje v delovnih organizacijah ter obrtniki in pri njih zaposleni delavci. Izvolili bodo delegate za zbor združenega dela skupščine občine in skupščine samoupravnih interesnih skupnosti.
12. marca bodo volitve v krajevnih skupnostih, kjer bodo vsi volilci izvolili delegate za zbor krajevnih skupnosti skupščine občine in za skupščine samoupravnih interesnih skupnosti ter glasovali o kandidatni listi za družbenopolitični zbor. Opravljene bodo tudi volitve delegatov kmetijske dejavnosti, tako za zbor združenega dela skupščine občine in skupščine SIS.
PREKO 2100 KANDIDATOV
Temeljne kandidacijske konference v krajevnih skupnostih so sprejele na kandidatne liste 979 kandidatov. Za zbor krajevnih skupnostih je 223 kandidatov, za SIS pa 756 kandidatov. V delovnih organizacijah so temeljne kandidacijske konference sprejele na kandidatne liste za zbor združenega dela 331 kandidatov, za SIS pa 807 kandidatov.
VEČ DELEGACIJ ZA SIS
V tem mandatnem obdobju smo imeli samo splošne delegacije
za SIS. Ocene delovanja delegacij in delegatov so pokazale, da je potrebno povsod tam, koder so ustrezne kadrovske možnosti, noviti več delegacij. Tako bomo v naslednjih 4 letih imeli v krajevnih skupnostih 59 posebnih, 30 združenih in 5 splošnih delegacij, v delovnih in drugih organizacijah pa 28 posebnih, 34 združenih in 26 splošnih delegacij.
SPODBUDNI PREMIKI
Med kandidati za delegate skupščine občine in skupščine samoupravnih interesnih skupnosti beležimo 63,8 % moških, 36,2 % žensk in 29,6 % mladih. To razmerje je mnogo boljše kot pri volitvah leta 1974.
KANDIDATNA LISTA ZA DRUŽBENOPOLITIČNI ZBOR
Občinska kandidacijska konferenca je 21.1.1978 pregledala delo, ki so ga opravile temeljne kandidacijske konference. Vse so bile opravljene do roka, udeležba je bila povsod velika, v večini primerov večja kot na nekdanjih zborih volil cev.
Po statutu občine Grosuplje sestavlja družbenopolitični zbor 23 delovnih ljudi in občanov, organiziranih v družbenopolitičnih organizacijah.
S tajnim glasovanjem je bila sprejeta lista kandidatov za delegate družbenopolitičnega zbora.
Na listi so: Adjanski dr. Jelenko, Bajt Franc, Balant Marjan, Bevc Slavko, Dolenc ing. Srečko, Erjavec Avgust, Goli Bronka, Hočevar Karol, Hofbauer ing. Bogomir, Kavšek Jože, Kogovšek Tone, Križman Mirjana, Lavrič Silva, Lesjak Janez, Medved Slavko, Mišigoj Jože, Novak Andrej, Orel Ignac, Petek Janko, Radi Janja, Uršič Marija, Volk Minči in Zajc Alojz.
KOŠČAK JANEZ - KANDIDAT ZA PREDSEDNIKA IZVRŠNEGA SVETA
Prva občinska kandidacijska konferenca je dala polno zaupanje dosedanjemu predsedniku izvršnega sveta Skupščine občine Grosuplje tov. Janezu Koščaku in ga soglasno izvolila za kandidata za predsednika novega izvršnega sveta.
DELEGATA ZA REPUBLIŠKO KANDIDACIJSKO KONFERENCO
Za prvo republiško kandidacijsko konferenco je občinska kandidacijska konferenca izvolila tov. Eršte Julijano in Ljubič Milana.
OBVESTI LO
Oddelek za notranje zadeve skupščine občine Grosuplje obvešča vse občane, ki imajo volilno pravico, da so pri matičnih uradih skupščine občine Grosuplje razgrnjeni volilni imeniki.
Po 17. členu zakona o evidenci volilne pravice (Uradni list SRS, št. 7/74) ima vsak občan pravico pregledati splošni volilni imenik in zahtevati popravek, če on ali kdo -drug ni vpisan v splošni volilni imenik, ali če je kdo vpisan v splošni volilni imenik, ki nima volilne pravice, ali pa če je kdo vpisan z napačnim osebnim imenom.
Popravek lahko zahtevate pismeno ali ustno pri tistem matičnem uradu, kjer imate stalno bivališče, najpozneje 5 dni pred volitvami.
Oddelek za notranje zadeve Skupščine občine Grosuplje
RAZPIS ZA SREBRNI ZNAK SINDIKATOV
===:
:===================:=
Po določbah statutarnega dogovora o organiziranju in delovanju sindikatov in zveze sindikatov v SR Sloveniji podeljuje Republiški svet zveze sindikatov Slovenije zlati znak, občinski svet zveze sindikatov pa srebrni znak sindikatov Slovenije. To priznanje se lahko podeli osnovni organizaciji sindikata ali posamezniku za dolgoletno in požrtvovalno delo pri uresničevanju delavskih interesov in razvijanju sindikalnih organizacij.
Vse osnovne organizacije sindikata v občini obveščamo, da bo Občinski svet ZSS Grosuplje, po sklepu komisije za organiziranost in kadrovsko politiko, v letu 1978 podelil srebrni znak sindikatov Slovenije najmanj 5 osnovnim organizacijam sindikata in 5 posameznikom.
Pozivamo vse osnovne organizacije sindikata* da do 20. marca 1978* pošljejo predloge možnih dobitnikov srebrnega znaka sindikatov Slovenije* na Občinski svet ZSS Grosuplje.
EVIDENTIRAN JE KANDIDAT ZA NOVEGA SEKRETARJA OS ZSS GROSUPLJE =========================~=======================
Ker bo dosedanji sekretar Občinskega sveta ZSS Grosuplje tov. Vinko ERšTE predvidoma s 1. aprilom 1978 prevzel novo funkcijo v Republiškem svetu zveze sindikatov Slovenije, je predsedstvo Občinskega sveta ZSS Grosuplje evi-
dentiralo kot možnega kandidata za novega sekretarja tov. Novak Andreja, roj. 16. 12. 1948, po poklicu elektrotehnik, zaposlen v Black & Decker Grosuplje, kjer je predsednik delavskega sveta. Tov. Novak Andrej je član ZK od leta 1968, član občinske konference in Komiteja občinske konference ZKS Grosuplje, pred tem pa je bil aktiven v občinski organizaciji ZSMS in v krajevni skupnosti .
Osnovne organizacije sindikata so bile o evidentiranju tov. Novaka za možnega kandidata za sekretarja občinskega sveta ZSS seznanjene s posebnim dopisom.
Iz delovnih orgonizocij
NOV OBRAT V GROSUPLJEM
Uniš TOS Tovarna opreme Savlje Ljubljana - TOZD EKO (elektrokovin-ska oprema), je kupila v industrijski coni Grosuplja halo, ki jo je do 3. gradbene faze zgradilo Gradbeno podjetje Universal Ljubljana. Objekt, ki je bil zgrajen prvotno za Vulkan Niš - TOZD Gumacommerce Ljubljana, ima 2.140 m2 neto zazidalne površine, stoji pa na zemljišču, ki meri 6.079 m2.
Za zagotovitev predvidenega tehnološkega procesa bodo morali prizidati še en prostor v izmeri 340 m2. Skupna neto površina proizvodnih prostorov bo torej znašala 2.480 m2.
Proizvodni program novega obrata bo obsegal: montažo usmernikov večjih serij, montažo SIGO opreme, izdelavo UNO sistema omar, lakirnico in galva-no (eloksiranje). SIGO oprema so zložljive mize in ostala mobilna in zložljiva oprema za opremljanje objektov družbene prehrane in hotelov. Ti izdelki po ameriški licenci SIGO so novost na našem tržišču ter vzbujajo zanimanje doma in v inozemstvu. Pod programom UNO pa je mišljena izdelava aluminijastih ohišij, omar in pultov po evropskem sistemu 19" za vgraditev elektronskih naprav. Tudi ti izdelki so novost na našem tržišču.
Letna vrednost proizvodnje bo znašala približno 56 milijonov din, zaposlenih pa bo okoli 60 delavcev.
Za varstvo okolja bo poskrbljeno. Vsi stroji, galvana in lakirnica bodo tehnično in tehnološko tako grajeni in dovršeni, da ne bodo negativno vplivali na ožjo in širšo okolico.
Celotna investicija bo predvidoma stala 38,423.741 din, od tega v gradbene objekte 19,250.000 din. Poleg lastnih sredstev predvidevajo sovlaganje Elektrotehne Ljubljana, Tehnouniona Ljubljana in bančne kredite. Investitor si bo prizadeval začeti s poizkusno proizvodnjo že v letošnji jeseni.
Delovna organizacija pa ima načrte tudi za naprej. Zaradi tega želi rezervirati prostor ob sedanjem objektu, če jim bo uspelo izvršiti sprejete in predvidene načrte, bodo v bodočnosti zgradili v Grosupljem še dva obrata z novimi proizvodnimi programi.
ZAČETEK GRADNJE NOVE PEKARNE V GROSUPLJEM
Zbor delavcev Pekarne Grosuplje je v skladu s srednjeročnim programom razvoja svoje delovne organizacije sprejel 6/7-1977 investicijski program za izgradnjo nove pekarne v Grosupljem. Priprave za gradnjo so nato tekle zelo pospešeno. V razmeroma kratkem času so uspeli zagotoviti potrebna sredstva za
gradnjo ter pridobiti vso potrebno dokumentacijo, tako, da je bilo gradbeno dovoljenje izdano 23/1-1978. Z izvajalcem del SGP Grosuplje so 27/1 podpisali pogodbo, 7/2 pa so izvajalcu že zagotovili plačila in izpolnili ostale pogoje iz pogodbe za izgradnjo pekarne. SGP Grosuplje je začelo z zemeljskimi deli 10/2, rok za dokončanje objekta pa je 15/10-1978.
Letni obseg proizvodnje kruha in peciva po investiciji se bo v primerjavi z letom 1976 povečal količinsko za 52 %, vrednostno pa za 74 %. Povečali bodo proizvodnjo osnovnih vrst kruha, zlasti pa vseh vrst kmečkega kruha, ki bo postal njihova glavna usmeritev.
Pekarna je leta 1976 spekla 2.461 ton kruha, po zaključku investicije, to je v letu 1979 pa ga bo spekla 3.744 ton. V preteklem letu so ob izredno veliki prizadevnosti delavcev spekli 2.621 ton kruha.
Predračunska vrednost investicije znaša 19,703.729 din. Največji delež investicijskih sredstev bodo zagotovili sami, ostali del sredstev pa bodo zagotovili iz kreditov Gospodarske banke Ljubljana, iz kredita dobaviteljev moke in iz kredita sklada skupnih rezerv občine Grosuplje.
Prizadevnemu kolektivu, ki že sedaj snuje načrte za nadaljnji dve fazi izgradnje pekarne, čestitamo z željo, da bi svoje načrte čimprej in čimbolje uresničili.
ZDRUŽITEV PEKARNE GROSUPLJE Z MERCATORJEM LJUBLJANA
Delavci Pekarne Grosuplje so se na referendumu dne 30/1-1978 odločili za združitev z Mercatorjem. Mercator Ljubljana je sestavljena organizacija združenega dela za dejavnost kmetijstva, industrije, trgovine, gostinstva in storitev. Združitev je posledica dobrega poslovnega sodelovanja in nadaljevanje že prej obstoječih tesnejših povezav z Mercatorjem. Že v preteklem letu so namreč sprejeli samoupravni sporazum o trajnem poslovnem sodelovanju in združevanju dela in sredstev med proizvodnimi in trgovskimi delovnimi organizacijami, ki so združene v SOZD Mercator. S to združitvijo se sodelovanje na komercialnem področju razširja tudi na ostala področja pri čemer je še posebej pomembno združevanje sredstev preko interne banke in uveljavljanje dohodkovnih odnosov v skladu z zakonom o združenem delu, za kar so sprejeli ustrezne samoupravne sporazume. Pekarna Grosuplje bo ostala še naprej enovita delovna organizacija, brez TOZD, ki je združena v SOZD Mercator. Firma pa se sedaj glasi: Mercator - Pekarna Grosuplje, p. Grosuplje, Adamičeva 11.
Centralni delavski svet SOZD Mercator je rezultate referenduma verificiral na seji 15/2-1978 in soglasno sprejel sklep o združitvi Pekarne Grosuplje v SOZD Mercator.
STANJE V VALJČNEM MLINU STIČNA SE IZBOLJŠUJE
Delavci Pekarne Grosuplje so na referendumu 24/12-1977, delavci Valjčnega mlina Stična pa na referendumu 26/12-1977 z večino glasov sprejeli Samoupravni sporazum o združitvi v DO Pekarna Grosuplje. Glavni namen združitve je bil sanirati obstoječe stanje v Valjčnem mlinu, zagotoviti socialno varnost zaposlenih v mlinu in ustvariti pogoje za nadaljnje opravljanje storitev za potrebe kmetov s precejšnjega dela Dolenjske in tudi z drugih območij ter zaradi nerentabi1nosti poiskati ustrezne rešitve, ki bi opravičevale nadaljnje obratovanje mlina.
Prvi ukrepi za dosego teh ciljev so že izvedeni. Za vodenje tega obrata je postavljen ustrezno usposobljen delavec, dokončan je generalni remont mlina. Mlinske storitve so ponudili tudi nekaterim delovnim organizacijam kot npr. HP Kolinska Ljubljana in Krka Novo mesto. Začeli so tudi z mletjem fižola, riža, slada, pražene pšenice, leče itd. Pri tem so že zabeležili prve ugodne rezultate. Vse kaže, da bo namen združitve v celoti dosežen.
ŠIRITEV OBRATA AGROSTROJA V IVANČNI GORICI
Obrat Agrostroja v Ivančni gorici proizvaja poliesterske silose za siliranje živinske krme. Pokazalo pa se je, da so že velike možnosti za razširitev proizvodnje, vendar so sedanji prostori premajhni za bistveno povečanje proizvodnje in za uvajanje novih proizvodov v proizvodni program. Rabili bi še kakih 3.000 m2 površin. Pretežni del teh površin bi pridobili s postavitvijo nove proizvodne hale, ki jo imajo že dalj časa vskladiščeno v Grosupljem.
V novih prostorih bi uvedli še proizvodnjo industrijskih silosov in cistern iz poliestra, oziroma bi te prostore uporabili za montažo in kompletiranje silosov. Odprto pa ostane še vprašanje izdelave kovinske opreme za silose ter izdelava transportnih verig.
Za letos planirajo proizvodnjo v vrednosti 35,000.000 din, ki jo bodo dosegli s 55 delavci. Če bi obrat dogradili, pa bi leta 1980 s približno 120 zaposlenimi dosegli vrednost proizvodnje v višini 100 milijonov din.
Agrostroj prosi občino, komunalno skupnost občine ter krajevno skupnost za ustrezno materialno pomoč pri investiciji, zlasti pri nakupu potrebnega zemljišča in pri komunalni ureditvi zemljišča.
REFERENDUM V TABORU IN GOSTINSKEM PODJETJU POLŽEVO
Delavci trgovskega podjetja Tabor Grosuplje In Gostinskega podjetja Grosuplje so se na referendumu, ki je bil v preteklih dneh odločili za združitev obeh delovnih organizacij. Za združitev je v trgovskem podjetju Tabor glasovalo 83,7 % delavcev, v Gostinskem podjetju pa 67 % delavcev.
Iz krajevnih skupnosti
PLANI KRAJEVNIH SKUPNOSTI (nadaljevanje)
========================================
KRAJEVNA SKUPNOST IVANČNA GORICA
V programu del za planirano obdobje 1978 ima ta krajevna skupnost predvidene naslednje akcije:
-	vzdrževanje nekategoriziranih cest in poti
-	zaporna plast na cesti Na hribu
-	zaporna plast na cesti Ivančna gorica - Krka - odcep za naselje Mleščevo
-	priprave za asfaltiranje ceste v novem naselju Ivančna gorica
-	pripravljalna dela za napeljave javne razsvetljave Na hribu in ceste proti naselju Studenec
-	priprave za asfaltiranje proti naselju Veliko Črnelo
-	ureditev parkirnega prostora pred zadružnim domom
-	usposobitev javne razsvetljave
-	priprave na izgradnjo čistilnih naprav
-	sodelovanje pri urejevanju pokopališča v Stični - razširitev obstoječega
Na področju družbenih dejavnosti predvideva ta KS sodelovanje s samoupravnimi interesnimi skupnostmi, nadaljevanje zbiranja krajevnega samoprispevka za gradnjo šole v Ivančni gorici, odkup zemljišč in pričetek gradnje, pripra va lokacijske dokumentaci je za izgradnjo otroškega vrtca, nadaljevanje del v kul turnem domu in sodelovanje pri financiranju izgradnje športnih igrišč v naselju
KRAJEVNA SKUPNOST DOBREPOLJE
Za leto 1978 je ta krajevna skupnost sprejela resolucijo, v kateri zajema gospodarstvo, urbanizem in ceste, vodovod in kanalizacijo, stanovanjsko izgradnjo, elektrifikacijo in PTT storitve ter ostale akcije na področju varstva okolja, turizma, obrti in družbenih dejavnosti.
Na področju urbanizem in ceste predvideva resolucija modernizacijo:
-	republiške ceste II. reda Videm-Zdenska vas
-	občinske ceste I. reda skozi naselje Zdenska vas v dolžini 1000 m
-	občinske ceste I. reda skozi naselje Hočevje v dolžini cca 500 m
-	občinske ceste I. reda Videm-Kompolje v dolžini 800 m.
Poleg omenjenih modernizacij pa ima ta KS v programu tudi redno vzdrževanje krajevnih cest in poti.
Na področju stanovanjske izgradnje je predvidena gradnja dvanajst-stanovanjskega bloka. Pomembnejše akcije bodo še izgradnja deljnovoda in trafo postaje za naselje Hočevje, ureditev javne razsvetljave, izgradnja oz. priprava načrta in projektov za izgradnjo podaljška kulturnega doma. V letu 1978 pa se bo pričela izgradnja I. faze šolskega objekta v Dobrepolju, za katerega teče tudi krajevni samoprispevek.
KRAJEVNA SKUPNOST KRKA
V programu za leto 1978 pa ima ta krajevna skupnost posodobitev krajevnih cest, prekategorizacijo krajevne ceste Krka-Znojile-Smrečje v občinsko cesto, razširitev mostov Znojile, Trebnja gorica, Gradiček in Podbukovje. Nadalje predvideva program izgradnjo trafo postaje v Podbukovju, ureditev mrliške vežice na pokopališču.
KRAJEVNA SKUPNOST METNAJ
V progamu za leto 1978 ima krajevna skupnost Metnaj eno samo akcijo, ki je prioritetnega značaja, ta pa je: dokončna ureditev krajevnih poti.
KULTURNI DOM NA GROSUPLJEM ŽE SLUŽI SVOJEMU NAMENU
=========:=====:=====:

0d oktobra lanskega leta je Grosuplje bogatejše za prepotreben objekt prenovljen kulturni dom.
V skladu s lil. točko samoupravnega sporazuma o načinu združevanja in uporabi sredstev, namenjenih za zadovoljevanje skupnih potreb v krajevni skupnosti Grosuplje v srednjeročnem obdobju 1976 - 1980 so podpisnice istega po zaključnem računu za leto 1976, za zadovoljevanje potreb delovnih ljudi in občanov v KS Grosuplje nakazale določena sredstva v višini cca 800.000,00 din. Zbrana sredstva v letu 1977 so bila v celoti porabljena za dograditev kulturnega doma Grosuplje.
Celotna investicija za dograditev je znašala 5,^10.000,00 din. Od tega zneska so prispevali:
-	KS Grosuplje 2,310.000,00 din
-	Občinska kulturna skupnost Grosuplje 750.000,00 din
-	Republiška kulturna skupnost 900.000,00 din
-	Samoupravna stanovanjska skupnost - hiš. stanovanje ^SO.OOO.OO din
Od navedenega skupnega zneska za dograditev kulturnega doma je bila financirana v letu 197** (prva faza) - cca z
650.000.	00 din, v preteklem letu pa so bila opravljena dela vključno z opremo za 4,760.000,00 din. Od tega znese samo oprema
1.230.000.	00 din. KS Grosuplje je uporabila za zunanjo ureditev - dostop do doma in ureditev okolice tudi sredstva za uporabo mestnega zemljišča naselja Grosuplje v znesku 662.000,00 din. KS Grosuplje je poravnala svoje obveznosti do izvajalcev del, razen v višin? 400.000,00 din (kredit izvajalca), za katere pa je KS zaprosila Občinsko kulturno skupnost Grosuplje. Po zbranih podatkih je Kulturna skupnost Grosuplje doslej financirala kulturni dom le v 15 % vrednosti celotne investicije.
sredstva samoprispevka KS 1,000.000 din.
Na svečani otvoritvi prenovljenega kulturnega doma, ki je bila v počastitev občinskega praznika, je zbranim spregovoril tov. Marolt Jože, predsednik sveta KS Grosuplje
LETOŠNJO POMLAD BO NA MALEM VRHU SVETLEJE
Krajani Malega vrha so za gradnjo trafopostaje z enkratnimi prispevki že zbrali 200.000 din, to je 1/3 predračunske vrednosti investicije, medtem ko bo preostali 2/3 sredstev prispevalo Elektro Ljubljana-okolica. S tem so zagotovljeni materialni pogoji, da bo nova trafo postaja na Malem vrhu zgrajena še to pomlad.
TUDI ASFALTIRANJE CESTE NAPREDUJE
Za asfaltiranje ceste na Mali vrh so prebivalci zbrali 80 % sredstev, 20 % pa bo prispevala krajevna skupnost Šmarje. Pogodba o izvedbi del je podpisana in so z deli že pričeli.
KS KRKA SKRBI TUDI ZA POPRAVILO VAŠKIH POTI
Na razširjeni seji sveta KS Krka in krajevnih družbenopolitičnih organizacij, so razdelili sredstva za popravilo vaških poti v Podbukovju, Gradičku, Trebnji gorici, Krški vasi, Znojilah, Gabrovčecu, Lesah in Ravnem dolu.
Krajevna skupnost bo s temi sredstvi zagotovila potrebno količino peska oz. gramoza in mehanizacijo. Seveda pa bodo morali priskočiti na pomoč tudi krajani s prostovoljnim delom.
Pomembne vesti
NOVE TRANSFORMATORSKE POSTAJE
DES Ljubljana - TOZD Elektro Ljubljana okolica bo v mesecu marcu začel na Malem vrhu pri Šmarju (Reber) z gradnjo jamborske trafo postaje 20/o,4 KV, 250 k VA s priključnim daljnovodom 20 KV in priklopom nizko napetostnega omrežja. Investicijska vrednost znaša 391.000 din.
Isti investitor bo prav tako v marcu začel graditi enako transformatorsko postajo na Plešivici. Investicijska vrednost pa znaša 511.970 din.
VPLAČILO POSOJILA ZA CESTE
Po stanju na dan 31/1-1978 je bilo na območju občine vplačanih 8,139.195 din posojila za modernizacijo magistralnih in regionalnih cest v Sloveniji.
OBRATOVALNI ČAS TRGOVIN V GROSUPLJEM
živilske trgovine v Grosupljem so sklenile dogovor po katerem bodo ob sobotah odprte vse trgovine le do 13. ure. Do 19. ure pa bo od 1. februarja dalje odprta le po ena živilska trgovina v Grosupljem. Dogovorili so se, da bo v mesecu februarju ob sobotah popoldne dežurala trgovina Mercatorja, v marcu trgovina Tabora, v aprilu Zdenka - trgovina Ljubljanskih mlekarn in nato v naslednjih mesecih po istem vrstnem redu naprej, če se ne bo v razpored za sobotno dežurstvo vključila tudi trgovina Tabora Pod gozdom.
OBETAVNA STANOVANJSKA GRADNJA
Planski dokumenti za področje stanovanjske gradnje predvidevajo v letošnjem letu dograditev stanovanjskega bloka v Grosupljem s 33 stanovanji, dograditev 15 stanovanjskega bloka v Ivančni gorici, začetek gradnje 12 stanovanjskega bloka v Dobrepolju, začetek gradnje 40’ stanovanj v Grosupljem ter gradnjo stanovanjsko-poslovnega objekta v Višnji gori.
Vse kaže, da bodo predvidevanja v celoti dosežena, v Ivančni gorici in Grosupljem pa celo presežena. V Ivančni gorici bo namreč začeta gradnja še dveh blokov, v katerih bo še 30 stanovanj, vendar ta ne bodo dograjena letos. V Grosupljem pa bi začeli letos graditi namesto predvidenih 40 stanovanj, kar 60 stanovanj. V Grosupljem bo gradilo SGP Grosuplje za trg.
Interes delovnih organizacij in občanov za nakup stanovanj v blokih v Grosupljem je namreč precej velik. Stanovanjska skupnost je prvotno nameravala kupiti v Grosupljem letos 20 stanovanj, a jih bo od 33, ki bodo končana letos, lahko dobila le kakih 10.
SPREMEMBA ZAZIDALNEGA NAČRTA ZA PREDEL MRZLIH NJIV V GROSUPLJEM
Izvršni svet skupščine občine je dal v javno razpravo predlog za spremembo zazidalnega načrta za predel Mrzlih njiv v Grosupljem. Predlog spremenjenega zazidalnega načrta predvideva prostor za otroški vrtec. Ta prostor bi bil rezerviran za izgradnjo novega vrtca za 120 otrok, ki bi ga gradili v primeru, če bi sedanje prostore vrtca uporabili za potrebe osnovne šole. Nadalje je tu predvidena izgradnja 90 stanovanj v 6 blokih, oz. 2 niza po 3 blokovne enote. Načrt nadalje predvideva gradnjo garaže s 40 boksi, zaklonišča ter objekta za osnovno preskrbo prebivalstva. Razen tega bo na tem območju in sicer ob železniški progi, mogoče zgraditi še 8 individualnih hiš, vendar bi te lokacije rezervirali za tiste občane, ki jim bodo zaradi večjih gradenj porušene sedanje hiše in za tiste občane, katerih gradbene parcele bodo uporabljene za gradnjo javnih objektov.
Izvršni svet bo dal občinski skupščini predlog za sprejetje odloka o spremembi zazidalnega načrta že konec marca.
LOKACIJSKA DOKUMENTACIJA ZA VRTEC V GROSUPLJEM
Projektivni atelje Ljubljana je izdelal in predložil lokacijsko dokumentacijo za gradnjo vzgojno varstvenega zavoda Grosuplje. Nov centralni otroški vrtec bo stal na lokaciji med Taborsko, Trubarjevo in Levstikovo cesto.
SPREJETJE ZAZIDALNEGA NAČRTA ZA ŠMAJRE-SAP KASNI
Skupščina občine je imela sprejetje odloka o zazidalnem načrtu šmarje-Sap že v programu dela za prejšnje leto. Projektivni atelje Ljubljana pa je močno prekoračil dogovorjeni rok za izdelavo načrta. Načrt je predložil šele ob koncu februarja, vendar pri načrtu še manjka soglasje republiškega sanitarnega inšpektorata. Po izjavi predstavnika projektantske organizacije dipl. ing. Stojana Berceta, bo republiški.sanitarni inšpektorat lahko začel na tem delati, ko bo končal svojo prioritetno nalogo, to pa so opravila v zvezi s soglasji za plinovod.
Ta zazidalni načrt zajema 11,7 ha zemljišč ter predvideva poleg obstoječih 19 hiš še gradnjo okoli 80 individualnih stanovanjskih hiš ter gradnjo 4 vrstnih blokov z oskrbovalnim centrom.
Predlog odloka o sprejetju tega zazidalnega načrta bo Izvršni svet predložil Skupščini občine takoj, ko bo pridobljeno še soglasje republiške sanitarne inšpekcije.
V TELEFONIJI SE OBETAJO BOLJŠI ČASI
Telefonski priključki so tudi v naši občini velik problem. Vse pa kaže, da se bo stanje v kakem letu vendarle bistveno izboljšalo. V naselju Grosuplje se predvideva v letošnjem letu povečanje telefonske centrale za 1000 novih telefonskih priključkov. Oprema je naročena, z montažo pa bodo verjetno pričeli v aprilu.
Tudi na Vidmu, Krki in Višnji gori bo po 120 priključkov. Ivančna gorica bo imela po zaključku investicije, ki je v teku, 600 telefonskih priključkov.
Novi telefonski priključki pa bodo možni šele potem, ko bodo okrepljene povezave med Ljubljano in Grosupljem ter med Grosupljem in Ivančno gorico.
Predvidena je tudi napeljava telefona na Ilovo goro pa tudi Temenica ima precej izgledov, da bo dobila telefon, če bodo tudi občani pripravljeni k temu prispevati svoj delež.
ZDRAVSTVENO VARSTVO BORCEV
V letu 1974 sta pričeli v občini•Grosuplje ordinirati posebni zdravstveni ordinaciji za borce. V Grosupljem vodi ordinacijo dr. Trost Milan vsak ponedeljek, torek in petek od 7h do 8h dopoldne, v sredo in četrtek pa od 13h do 14h popoldne. V Ivančni gorici pa ordinira dr. Kisovec Tamara 3-krat tedensko po eno uro in sicer: v ponedeljek, sredo in petek od 13^ do 14h.
Posebne zdravstvene ordinacije za borce so opravičile obstoj, čeprav se nekateri borci še zatekajo v druge splošne ambulante - k svojim lečečim zdravnikom, saj se število zdravstvenih pregledov borcev vsako leto zvišuje (1975 leta - 856, 1976 leta -1.010 in 1977 leta - 1.088 pregledov). Ker je frekvenca pregledov nizka, manj kot 4 paciente na uro, lahko zdravnik temeljito obravnava bolnika.
Posebne ordinacije opravljajo vse vrste medicinskih storitev, napotitev na specialistične preglede, na zdravstveno in invalidsko komisijo, v bolnico na hospitalno zdravljenje in dajejo predloge za klimatsko - kopališko zdravljenje. V letu 1975 je bilo v teh ordinacijah opravljenih 269, v letu 1976 - 833 in v letu 1977 - 852 raznih medicinskih storitev.
Vrstni red obolenj borcev je skoraj isti kot je pri ostali populaciji. V večji meri kot drugi prebivalci, borci obolevajo za boleznimi srca in ožilja, živčevja in raznimi nevro-psihičnimi motnjami.
MORDA ŠE NE VESTE
*	Naravni prirast prebivalstva, ki je bil v preteklih letih pod republiškim povprečjem, se izboljšuje. Lani je bilo v občini rojenih 384 otrok, umrlo pa je 218 občanov. Naravni prirast je znašal 166 oseb, kar je približno 0,7 1o od skupnega števila prebivalstva.
*	Stalno prebivališče v občini je v preteklem letu prijavilo 911 občanov, odjavilo pa 834. Selitveni prirast je torej znašal 77 oseb. Naravni in selitveni prirast sta torej znašala 243 oseb.
*	število prebivalstva se najhitreje povečuje na območju naselja Grosuplje saj se je od 1/1-1974 povečalo za približno 700 oseb. število prebivalstva na območju matičnega urada Ivančna gorica tudi rahlo narašča, medtem ko na območjih drugih matičnih uradov nazaduje ali pa je skoraj nespremenjeno že več let.
(Vir: Podatki oddelka za notranje zadeve SOb)
PRED NAMI JE REGISTRACIJA IN CEPLJENJE PSOV PROTI STEKLINI
Koncem leta 1977 je stopil v veljavo novi republiški zakon o varstvu živali pred kužnimi boleznimi. Poleg cepljenja psov proti pasji steklini predpisuje tudi registracijo vseh psov. Posestnik psa je dolžan prijaviti žival v 8 dneh po nabavi in jo odjaviti če pogine ali če jo odtuji. Določeno je, da morajo biti proti steklini do 30. aprila 1978 cepljeni vsi psi, stari nad 3 mesece. Psi poleženi do 31/8-1978 morajo biti cepljeni v novembru 1978.
Steklina je nalezljiva bolezen, ki okužuje domače in divje živali ter človek.a Je neozdravljiva. Okužba se zadržuje v gozdovih med divjimi mesojedi, od koder se z ugrizi divjih živali preko psov in mačk prenaša na človeka. V Slovenijo se širi iz Madžarske v obmejne občine Lendava in Murska Sobota. Zaradi zaščite zdravja ljudi je bilo nujno pristopiti k strožjim preventivnim ukrepom .
Vsak cepljen pes bo dobil markico, ki jo mora vedno nositi okoli vratu. O registraciji in cepljenju bo lastnih prejel usterzno potrdilo. Izvršni svet SRS je za registracijo in cepljenje psa določil pristojbino 150 din, ki se plača ob cepljenju psa in je dohodek republike. Iz teh sredstev se bodo poravnali stroški za cepljenje in evidenco ter za zatiranje stekline.
ZA KRŠITELJE CITIRANIH UKREPOV JE ZAKONODAJALEC PREDVIDEL STROGE KAZNI.
Točen razpored cepljenja bo objavljen na krajevno občičaj en način.
Prejeli smo
PRIJETNO POVABILO
V dneh pred Novim letom so lovci lovske družine Ivančna gorica pripravili zanimivo in poučno razstavo o življenju in delu te lovske organizacije. Poleg ostalih občanov so še posebej povabili na ogled učence in učitelje iz osnovne šole Stična.
V nadvse prijetnem okolju na Goričici, kjer ima lovska družina svojo kočo, smo si ogledali razstavljene živali iz naših lovišč v njihovem naravnem okolju in se pogovarjali z gostitelji.
Zvedeli smo, da so si tudi lovci zadali osnovno nalogo varovati naravo in jo čim manj oskrunjeno ohraniti
poznejšim rodovom.
Po končanem ogledu so nas prizadevni organizatorji razstave še pogostili in nam pripovedovali svoje lovske doživljaje.
Srečanje z našimi lovci je bilo prijetno in koristno dopolnilo našemu šolskemu delu in pomeni prispevek k povezovanju šole s svojim okoljem.
Leopold Sever Osnovna Sola Stična
Redakcija je bila zaključena 28.2.1978
izdaja Občinska konferenca socialistične zveze delovnega ljudstva Grosuplje, Kolodvorska c. 2, telefon 771“088. Ureja uredniški odbor: glavni urednik Jože Nered, odgovorni urednik Julijana Eršte (telefon 771*106).
Tiska: KB biro tisk Grosuplje
Po mnenju Republiškega sekretariata za prosveto in kulturo Izvršnega sveta Skupščine SR Slovenije št. 421-1/72 od 30.9*1975, šteje glasilo med proizvode, za katere se ne plačuje temeljni davek od prometa proizvodov.