.v".'":’
- '.J
-' 1 ' ’mm

■ ■
./-'.v-
• ■ .

: ngUmT M.
:	i'.
nrtfflffr
«iii

p

■


DUHOVNO
ŽIVLJENJE
VIDA ESPIRITUAL
LETO XI. - ŠTEV. 181 FEBRUAR 1943
ANO XI. - NUM. 181 FEBRERO 19 43

El gräfico presenta algunas bellezas caracte-risticas de Cordoba y s us alrededores, famosa tanto por sus ig'.osias monumentales y recuerdos his-töricos, cuanto por las bellezas de sus volles y sierras.
El P. JUAN HLADNIK se ausentarä de Buenos Aires desde el 1" hasta el 17 de Febrero, para visitar la Colectividad en Mar del Plata, Bahia Bianca y Rio Negro.
ROJAKOM NA JUGU
Na mojem poiovanju bom prišel v MAR C£L PLATO 31. januarja zvečer in se bom oglasil pri Lupinu (Cincuentenario in Cordoba). Mašo bom imel v cerkvi sv. Petra.
V	TANDILTJ bom 5. februarja ob 16.38. če ima kdo tam kakega znanca naj mi da njegov naslov,
V	CINCO SALTOS bom prišel v nedeljo 7. februarja ob 9.40 in bo tam maša ob 10 in 11 uri. Za Slovence bo ob 11 uri. Tam bo prilika za spoved, pred mašo, kakor tudi drug: d povsod.
V	PLAZA HUINCUL bom pr šel v sredo 10. februarja ob 3 uri popoldne in bom ostal tam do četrtka 11. februarja ob 17,57, ko bom odpotoval
V	VILLO REGINO, kamor pridem v četrtek 11. febr. ob 23.11 in bo tam sv. maša in prilika za spoved 12. in 13. febr.
V	BAHIJO BLANKO pridem 13. febr. v soboto ob 19.50 in ostanem tam do pondeljka ob 10.25 na kar odpotujem v
V	OLAVARRIJO, kamor pridem 15. feburarja ob 16.20 uri. Sv. maša bo v torek in sredo v Olavarriji in odpotujem 17. febr. ob 16.20.
DUHOVNO ŽIVLJENJE
je mesečnik Uredništvo:
P a s c o 4 3 J Urednik: Hladnik Janez. Telefon 48-3361 (48-0095)
Kliči od 11—13 uro in po 8 uri zvečer.
Ob sredah in petkih ni domn.
Uprava:
Paz Soldän 4924 Telefon 59 - 6413
Begistro de Prop. Intelectual 81190
CERKVENI VESTNIK
7. FEBR.: Ob 11 uri maša v Cin-co Saltos.
7. FEBR.: Maša na Avellane-di za Korpič Mikloš in Ana .
Molitve na Avellanedi.
14. FEBR.: Maša na Avellane. di ob 9.30 za Štefana Hajdinjak.
14. FEBR.:	Sv. maša v Baluji
Blanki in prilika za spoved v šale. zijanski cerkvi.
21, FEBR.: Maša na Patemalu za Alojza Štolfa.
Pri sv. Rozi za brata Majer ob 12 uri.
Molitve na Avelanedi.
28. FEBR.: Maša na Avellanedi.
Molitve na Patemalu in shod Bratovščine.
PUST IN POST
9. marca bo pustni torek.
PEPELNICA je 10 marca. Ta dan je strogi post in začetek 40 dnevnega posta.
Postna postava je sledeča:
STROGI POST je: na pepelnico in vse petke v postu. Te dneve se ne smejo uživati mesne jedi in si je treba v jedi pri-trgati.
POST JE KORISTEN ZA DUŠO IN ZA TELO. Za dušo, ker zahteva od človeka žrtev lastne želje. Kdor se odreče svoji želji radi Boga ima s tem zasluženje za nebesa.
Koristen je pa tudi za telo, kajti naj. več notranjih bolezni ima svoj vzrok v preobilni hrani, ker se premnogo ljudi da voditi svoji želji in ne po resnični potrebi svojega organizma,
OH TA PUST. ...
V pustnih dneh nekateri ljudje kar po-norč. Toda dokler je njihovo bedačenje v skladu z božjo postavo, dokler ne krši postav človeške dostojnosti in ne spravlja v nevarnost nedolžnosti, naj še bo. Toda čuvati se je treba, da se ne daje nobeno pohujšanje. Saj je vsem znano, kako hitro so ljudje pripravljeni slediti slabemu zgledu in kako težko jih je pridobiti zato, da bi storili kar je čednostno!
IZ UPRAVE
Cenjeni bralci ste že opazili, da tiskamo našo revijo na prav dobrem papirju. Potrebno jo to, kajti tako je D. 2. vsaj spodobno, da ga lahko pokažete in nam je v čast. Toda strošek se je spet povečal za Ifi $ mesečno. Zato prosimo vse prija telje naše revije, da radi primaknite kaj tudi za tiskovni sklad.
Zbirka za sklad v zadnjih 2 mesecih: Madon 1.—, Lavrenčič 1.—, Medvešček 1.—, Godina L—, Vrabec 3.—, Bojncc
1.	—, Cotič K. 1.—, Pcrsolja L—, Glavič L—, Smcrdelj 1.—, Rutar M. 3, Ana Jug
2.	—, Cingorle 1.—, Rožič 3.—, Kirn P. 1.—. Skupno 22.— $.
BRATOVŠČINA ŽIV. ROŽ. VENCA ima shod na:
AVELLANEDI 21. februarja, na PATERNALU 26. februarja.
f‘LA VIDA ESPIRITUAL *
ee ima revisu mensual de la Celec tividad Eslovena,
Invltamos a los simpatizantes que tambidn se suseriban y consigan sus-critores y avisos para contribuir al seguro sostenimie-.to de esta revista. El abono es solo de 2 $ anuales.
EL DIRECTOR de la Revista es el cape 11 dn de la Colectividad, Fbro. Juan Hladnik, residente en la Par. Santa Rosa de Lima, Pasco 431. Telef.: 48-3361 y 0095.
ADMINISTRACION: Paz Solddn 4924, Tel. 59-6413.
ALGUNOS CUADROS SOMBRIOS LA CARTA DE UN OBISPO
En vista del sufrimiento de su pueblo, perseguido. maltratado. violado en todos sus derochos, sin respetar edad ni sexo; sin examinar la culpabilidad y sin hacer caso de la moral ni de la religiön, man-do Mons. dr. Srebrnič, el obispo de Krk (isla Veglia) situada en el Adriätico Narte, una carta a Su Santidad el Papa Pio XII en la cual documenta una serie de las atrocidades. cometidas contra el pueblo de su diöcesis y en las regiones ve-cinas.
No tenemos la intencičn de repetir aquellas lamentables escenas. Solo nos limitaremos a reproducir un pasaje, en el cual pide el distinguido eclesiästico ayu-da de la Santa Sede para su pueblo desamparado. destacando el gravisimo peligro para la religiön catölica en las regiones ocupadas por las fuerzas italia-na.
"Semojantes atrocidades cometen las autoridades italianas diariamente. La po-blaciön no eneuentra compasiön ni pro-teccion.
Es cierto que los nazis alemanes cometen iguales crueldades, pero hay una diferencial ellos profesan publicamente ideas paganas y materialistas; el ejörci-to y el pueblo italiano por lo contrario es bien catölico. Al ejčrcito acompaiian por doquiera numerosos capellanes mi-litares y sacerdotes catölicos. Este hecho, po; demäs importante, sugierc al pueblo oprimido la idea de que el cato-licismo, al permitir somejantes brutali-dades, no tiene ni voluntad ni poder para impedir y combatir tal proceder.
Tales pensamientos confunden al pueblo, dando fäcil acceso a la propaganda contrario a la religiön. Las consecuen-cias son: 1° el debilitamiento de la con-fianza en la Santa Madre Iglesia y de la fidelidad al Santo padre: 2’ los numerosos adeptos que va encontrando el comu-nismo que se presenta como la ünica o&peranza quo puede librarlos de la opro-siön italiana. protegičndoles en los bos-ques.
Esta carta luč entregada el 14 de junio de 1942 a Mons. Maglione, secretario del Vctticano.
UN MENSAJE DE LAS JOVENES ESLOVENAS
Al ocupar los italianos las provincias eslovenas, trataron en toda forma de conquistar la simpatia de las jövenes. Pero ellas ban dado un ejemplo magnifico tanto de su firmoza nacional como de su valor moral.
En vista de aue todos los halaaos no quebrantaban la firmeza de las jövenes eslovenas sc valieron los militares hasta de violentas invasiones en las časa par-ticulares, raptando a las jövenes. lo que provocö una reaeeiön violentisima del pueblo que no tardč en aeumir la de-
tensa de aus jövenes. Laa consecuencia» lueron matanzas de rehenes | Como tri se trat ara de causas de rebeliönl
Siguiö luego un aeto por demäs ofen sivo a los derechos cristianos y humanes: El comandante italiano de Ljubljana exigiö a la intendencia, 45 jövenes entre 18 y 22 ahos de edad, para la guarni ciön all! instalada aludiendo razones escandalosisimas.
Esas 45 jövenes eslovenas despacharon un mensajo secreto a la esposa del pro-sidente Roosevelt, que logrö llegar a su destino y que dice entre otras cosas: "Nosotras podemos decir que hemos aca-bado nuestras miserables vidas. Pero en nombre de nuestras jövenes com-patriotas levantamos un grito de pro testa contra las violaciones brutales que la soldatesca italiana ejerce contra las mujeres eslovenas. Šepa. dignisima so nora, que no hay palabras para expresar el sadismo de los corrompidos invasores. que se valen de los medios mäs horribles para obligarnos a satisfacer sus pasio-nes .
Este mensaje logrö a llegar a Egipto y de alli a su deetino.
Las pocas noticias nuevas que pueden filtrarse a traves del control del eje son gritos de seres desesperados, a quienes no les queda otro remedio para conser-var la vida que adherirse a los guerri-lleros. sin preguntar cual es la tendencia de ellos. ya sean los del “frente de li-bertad" (de tendencia comunista), o los del grupo de Draža Mihailovič cuya orientaeiön es nacionalista.
Lo cierto es que aquellos que se deci-den permanecer cn sus casas, son el blanco seguro de las represalias de los invasores, no teniendo pues otra pers-pcctiva que la muerte.
Ante el peligro de que los aliados bus-quen entrar a Europa “por la puerta tra-sera'', abriendo el ’segundo” frente en los Balcanes. parece inminente la ocupaciön total de las regiones eslovenas por los alemanes. Lo mismo sucederä con Croa cia, Dalmacia y la totalidad del territo-rio yugoslavo, considerändose a los italianos incapaces de oponerse con eficacia a la tentativa de invasiön.
SVBTOGORSKA ZASTAVA
Zbirka Vida čebron: Po 2 $: Pirih M., Škrk A. in Hlačer K. Po 1.—: Ostrouška P., P. J., IAčcn J., Suban J., Koradin M., Švara A., Zupec M., Škabar J., Bole M., Mavec M., Primožič A., Tomažič, Bogotee F., ICorolec J., Novak A., Purič F., Klinec F., Guštin G., Markovič, Furlan F., Bandelj F. V manjših zneskih razni daro valci 5.65, Skupno znese 32.65 $. Od tega je bilo najavljeno že preje 28. Prišteti je torej 4.05 $.
Nadalje so prispevali: Mahnič 2.—, Bokan 1.—, Budin J. 3.—, Genta R. 2.—, Lazar A. 1.—, Kurinčič F. 3.—, N N. 1.—, Lisjak M. 2.—, Matevžič 5.—, Pangoš L—, Cunja 3.—, Ferligoj 3.—, Filipčič F. 1.—, Tutta K. 1.—, Pečenko A. 3.—, Orlovsky 3.—, Guštin G. I.—; Taučar J. L—; Ravbar M. 2.—, Ravbar Alb. L—; Hlača K. L—; Rojc L, 2.—; Guštin K. 1.—; Colja A. L—, Platišo 1.—, Gulin R. 1.—.
Zbirka Grežer: 23.— $: Pregare, Cigoj, Zupančič, Simčič, Ciak, Vidav, Mlač in Suban po 1.— $; Rijavec 2.—■ $; žele 2.— $; manjši prispevki skupno: 4.— $; Grežer 7.— $; Gulin R. 1.—	Neime-
novani: 8.—• $. Zbirka v San Antonio in nekateri na drugi listi Vide čebron 28.35; Skupno; 111.— $. Preie nabrano 209.—. Imamo torej nabranih 320.— $.
Zastava bo stala 440.— Š. Zato prosimo, da še prispevate.
Dobro zabavo!
V predpustnem času se mnogi ljudje obnašajo, kot da bi bila zabava edini namen življenja. Kdo bo ocenil stroške, katere si nalagajo za maškeradne obleke? Za kak plemenit namen dobrodelnosti nimajo pa niče sar!. . . Tedne in tedne žive samo v mislih na pustno norenje in zgube cele noči v zabavi, da so nezmožni za vestno delo naslednji dan.
Kako je mogoče, da podleže taki “modi” prevdaren člavek v sedanjem času, ko miljoni umirajo v najhujši bedi, pod najstrašnejšimi nasilji, pod nepopisnimi krivicami? In ob misli, da so to lastni bratje, morda stariši, morda otroci?...
Kljub večnim izkušnjam človeštva, da ne živimo na svetu za zabavo temveč za zvesto spolnjevanje dolžnosti in za skrbno pripravo na večnost; kljub temu, da nihče ne more spremeniti namena svojega življenja in se izogniti sodbi božji... pa vendar žive miljoni ljudi brezglavno, noro. ..
Zastonj hlasta človek za srečo, ki se mu vedno sproti izmika, in za varavimi videzi, ki človeku nazadnje puste glavobol in pekočo vest.
Sreča, po kateri hrepeni srce je doma v večnosti. Tukaj pa more osrečiti le nedolžno
PO ARGENTINI
11, oktobra je bil izredno lep dan. Ne le zato, ker je sonce tako lepo sijalo, temveč še boli, ker smo tisti dan imeli na Avellanedi prelep praznik blagoslova nove zastave. Pa še lepo kosilo so nam priredili naši prekmurski rojaki in še popoldne smo se zbrali okrog nove zastave in dvignili naše tople prošnje k Mariji Pomočnici Slovencev.
Tako poln dogodkov je bil ta dan, da sem komaj mogel kaj pomisliti, da bo tisti večer še pred osmo odpotoval moj vlak, ki naj me popelje v Cordobo.
Pa jaz sem se še pravi čas domislil, da je trebi pohiteti. Slabše je bilo to, da se je od tolikih dogodkov tudi ura upehala. Skoraj bi mi ta nevšečnost zmešala ves račun. Prav mirno sem pogledal na uro in še boli mirno pripravljal svoje stvari.. . Pa vendar mi je nekaj zbudilo sum, zato sem uri prisluhnil in zares, ti grdoba grda. Saj je stala.
Tako da ni bilo časa ne za večerjo ne za slovo. Kat naravnost z najurnejšim konjem, še mi je ostalo 10 minut časa do odhoda vlaka.
Ali bi kaj večerjal? Na vlaku je drago in pa še, vsaj navadno sem slišal take sodbe liudi, ki kaj več vedo o tem kot jaz, da so na vlaku piščanci že “po nekaj let stari”... Do jutri bo dolgo! Tako sem stopil v “daj-dam” (bar automatico), ki mi je postregel s čaši mleka in kosom kruha. Preskrbel bi si rad še nekaj sadja, toda... kdo ve, če bo še časa! Pohitel sem na vlak in komaj sem stopil na voz, smo se zganili.
12 ur bo dolga tale pot! No, bo že minila. In časopisa nimam nobenega?... Vlak se pa za moje želje ni nič menil, temveč jo je jadrno ubiral tja skozi Pa-
srce, ki se varje neurejene poželjivosti in plemenito srce, katero se prizadeva, kako druge osrečiti.
Na napačni poti so tisti, kateri hlastajo za srečo na ta način, da iščejo naslade v vsem in se skušajo ogniti vsake nevšečnosti, napora in žrtve. .. Zgodi se jim prav nasprotno, kar hočejo, kajti na ta način jim upada čim dalje bolj energija, katero bi potrebovali za odpor proti neizogibnim nevšečnostim, in tako pridejo do tega, da so še mnogo bolj nesrečni, ker se sami sebi smilijo.... Pač pravična posledica nereda: pod jarmom poželjivosti trpijo toliko bolj, kolikor bolj menijo da bodo srečni, če svoji strasti ugode.
Pravo veselje more vladati le v človeku, ki je dosegel oblast sam na*d seboj, ki je svojo telesno stran podredil postavi duha, ki je postava božja. Toda to se doseže samo z odločnim bojem proti neurejenim lastnim željam.
Urediti svoje življenje po postavi ljubezni do Boga in do bližnjega, dati užitkom pravico v mejah, katere so jim dane od Stvarnika, nikdar zlorabiti prejetih darov, to je pot sreče!
Dobro zabavo! tako kličejo posvetni ljudje v pozdrav. Toda pazi, da te ne bo po tisti zabavi bolela glava, pekla vest in življenje ostalo zagrenjeno zaradi nekaj nepremišljenih korakov, besed in dejanj!
SEM TER TJA
lermo in dalje. ...
Mesto je že prižgalo luči, nebo pa zvezde... Toda preje kot kaj drugega, je treba opraviti račune z Bogom, kateremu sem bil še ves brevir dolžan. Torej na delo! To jim je lepo gospodom! Kot tičku na veji! tako si misli marsikdo. Jaz sem pa drugače mislil, ko sem se moral vsak hip vščipniti, da ne bi zaspal, kajti težak je bil dan, ki je ostal za mano in so mi lezle oči skupaj kot apostolom v getzemanskem vrtu! Celo uro sem se boril tako proti spancu in slednjič le dokončal svojo dolžnost.
Tedaj me pa ni več zanimala ne večerja ne časopis. Položil sem se na posteljo in pozabil na vse dogodke tega sveta. Ko sem se zbudil, sem začudeno ugotovil kje sem in dognal tudi, da imam nad seboj v gornji postelji tovariša, ki je vstopil, ne da bi vedel zanj. Skozi okno je dež vsipal svoj pozdrav, ostri bliski so rezali skozi temo.
Kmalu nato smo bili v Rosariju.
V polnočni uri je bila postaja skoro prazna. Saj tudi nihče izstopil ni, kajti tisti vlak menda ne sprejme potnikov do Rosarija, ker vozi pol ure prej drugi vlak.
Nekaj urnih stopinj, drdranje izvozčka, ki je pripeljal prtljago novih sopotnikov in klic prodajalca časopisov je bilo vse, kar je kazalo življenje, časopis mi je prav prišel, toda nič dobrega obetajočih vojnih novic mi ni prinesel. Bilo je to v oktobru, ko so Nemci butali na vrata Stalinagrada in prežali na Aleksandrijo.
Kmalu smo se premaknili naprej. Ni mi bilo več do spanja zato sem iskal po časniku, v katerem je bilo nekaj novic prav značilnih.
BOKSARJEVA TRAGEDIJA
Neki dopis je nosil naslov: Tragedija boksarja. . — “N. N., prvak v boksu je danes imel nesporazum z ženo, ki je končal s tem, da je slavljeni bonsar svojo ženo ubil. Zgodilo se je to v San Nicolasu... ” Seveda! Zakaj pa ima močno roko! Lev ima zato močne zobe, da trga in mesari svoj plen, zajec ima zato urne pete, da jo pravi čas pobegne. Kadar pa človek začne misliti, da je njegova vrednost v njegovih močnih pesteh, jih ima pa menda zato da svojo ženo ubije. . . . Slavni boksar N. N. je pač postal podoben biku v tem, da je močan kot bik, toda tega pa noben bik ne napravi in ne slon, kakor ta boksarski prvak, ik je ženo ubil. . .
\ Bedak je pozabil, da človek v zverinstvu vsako zver lahko prekosi, kadar smatra za smisel svojega življenja to, da daje prvenstvo tistemu, kar je v njem živalskega. .. Iz nogometnih igrišč in iz boksarskih vadnic izhajajo pač zverine, ne pa ljudje. Ko bi nesrečna žena ' tistega boksarja zato veliko resnico vedela, ki si drugje moža iskala. .. In ko bi se sedanja mladina tega zavedala, bi tudi na drug način skrbela za svojo pripravo na življenje. Človek je kralj stvarstva ne po svoji močni pesti temveč po svojem umu, ki obvlada vse zverine in skuša odkriti skrivne zakone, katere je Stvarnik vložil v umotvor stvarstva, da bi s tem pokazal človeku pot, po kateri naj išče smisel svojega življenja.
Oni dan mi je nekdo “dal moder svet’’, da bi jaz lahko veliko več koristil našim ljudem, če bi jim delal učena predavanja kot pa s tem, da jim pridigam... Tisti mož seveda nima kar nič več modrosti kot je je imela ona ženska, ki je vrednost moža cenila po njegovih močnih pesteh in je prav pod tistimi pestmi žalostno končala svoje nečimerno življenje... Učena predavanja pač ljudi narede bolj učene, toda. ... Moža •sem spravil v zadrego, ko sem mu ugovarjal, da najbolj učeni ljudje niso tudi najbolj srečni m najbolj zadovoljni, ko pa je prav nasprotno res, da se pravdajo in medsebojno izdajajo, da iščejo razporoko tisti, kateri se za “napredne” štejejo, božji mir pa vlada v družinah, kateri so tako pametni, da so razumeli vrednost pridige, katero radi poslušajo in se po njej tudi ravnajo.
Moška gizdavost in domišljavost na razne telesne prednosti, ženska nečimernest in koketiranje, so pota puhloglavih telebanov in telebank. Po končanem slepomišenju pridejo slednjič v dom, v katerem prejmejo zasluženo plačilo med ihtečim jokom in besnečo kletvino tisti, kateri so preje menili, da je pridiga božje besede prazna stvar...
S sopotnikom sva kmalu prišla v pogovor. Kmalu je vedel on, kdo sem jaz in jaz pa zanj, da je Urugvajec. Mož se mi je predstavil kot upodobljači umetnik, ki je z zelo priznalnimi besedami govoril tudi j o našem rojaku, slovitem kiparju Meštroviču, katerega je fant tudi osebno spoznal in po njem debil tudi veliko zanimanje za našo deželo. Povprečno vedo tukaj ljudje o Jugoslaviji toliko, kot vemo mi o francoski ekvatorijalni Afriki; o Sloveniji pa vedo toliko kot. slovenski šolarček o Ushuaji, kjer ima Argentina zaprte svoje zločince. .. Ta fant me je kar presenetil s svojim poznanjem naših dežela. Kot pravi Urugvajec pa je seveda tudi zvest zaveznik naše vojne politike, tako da sva v marsikateri stvari imela enake misli. Tudi zadevo onega boksarja in trapasto blebetanje sodobne mldine, katera išče kot središčno točko svojega zanimanja v brcanju žoge in razkarovanju svojih mastnih ali koščenih krakov, sva presojala oba na enak način
— da so to sejmi, na katerih se prodaja — človeško meso, kjer se ubije čut za dostojnost.	^
Med tem ko sva uganila marsikaj, je pa dež prijetno štropotal na okno, vlak pa se je gnal proti Cordobi. Pa nama je obema zmanjkalo besed; najprej se je njegova potegnila v smrčanje, potem pa menda tudi moja...
SPET V CORDOBI
Ko sva se zbudila je bil dan in stali smo na neki postaji, ki nosi ime “Oliva”. Do Cordobe že ni več daleč, zato se nam menda tudi ni nič mudilo. Močna nevihta se je že davno razblinila. Na vshodu je že vstajalo jasno sonce, na zapadu pa so iz rahle meglene koprene rastla kordobska brda. Na desno se je pro-stiralo polje, ki pa ni doživelo tisto noč nikakega dežja temveč je velo prosilo potrebne zamake. Pred tedni se je bilo preorano polje, pa je bilo piav tako prazno, kot da ni videlo nobenega semena. Kaj pomaga rodovitnost ravnega polja, če pa ni dežja, ki vzbudi življenje.
Pol ure smo stali in šele ko smo dobili odrešilni sunek, smo zvedeli, da smo na nočni poti požgali vsa drva in je bilo treba natovoriti novega “keeiaea”, ki naj nas poganja dalje, še kakih 40 km pota, ki je bil pred nami.
Cordoba mi je že znana in tudi našim bralcem. Me sto je mestu podobno, če bi Cčrdobc sodil po vtisu, ki ga dobi človek, ki se z vlakom pripelje, bi se je kar ustrašil. Tako žalostnih kajž, tako razcapanih otrok, tako zgaranih oslov, tako topih obrazov in tako razcefranega sveta... kjer bi se tako na kupu našla vsa človeška zanikrnost in beda, pač ne bi pričakoval nihče na piagu velikega mesta. Na srečo je mesto samo vse bolj prikupno, med vsemi argentinskimi mesti pa se ponaša z najbolj znamenitimi spomeniki proštih stoletij.
Meni časa ni ostajalo zato, da bi obiskoval znamenitosti mesta, pač pa sem prišel zato, da obiščem naše ljudi.
Ko sem opravil mašo, pri Mercedarcih, ne da bi se zmotil kot lani, sem opazil nekatere rojake; nato sem kar takoj pohitel, da izvedem program. Pač bi človek ne mogel obiskati vseh rojakov v dveh dneh, katere sem imel na razpolago! Sedaj pa ta nevsečna zadeva z nafto. Saj imam dobre prijatelje v Cordobi, ki bi mi radevolje okrajšali stopinje, toda dobra volja še ni dovolj izdatna gonilna sila, da bi gnala voz!... Pa vseeno se je dobila dobra oseba, ki me je iz zadrege rešila. Kar kmalu sem bil na vozu in brzel proti observatoriju, kjer sem dobil za spremljevalca gospoda Petelina, s katerim sva nato hitela skozi celo mesto do vseh hiš.
Kakšne so skrbi in zadrege naših rojakov, si vsak
El dla 7. de Fcbr. visitara el P. Hladnik los yugoslavos en Cinco Saltos, como ya hiciera otros afios. He aqui un recuerdo de la gente reunida delante de la capilla
sam lahko predstavi. Skrb za kruh, katerega zaenkrat še vsi imajo, pričakovanje bodočnosti, katero si vsi dobro obetamo, ugotovitve bridkih izgub, ki so zadele kar štiri slovenske družine v poslednjih mesecih. Posebna zadeva rojakov v Cordobi je pa tudi društveno življenje, v katerem nimajo vsi enakih misli, - za katero niso vsi enako delavni. .. Toda kljub vsem ovirani le gre delo naprej in upam, da bom prihodnjič že lahko stopil v novi dom, kadar me moja pot prinese spet v Cordobo.
Nisem imel težave z obiskom v Alto Gracijo, kamor gre reden promet in kjer sem obiskal vse rojake, toda podrl se je moj načrt, da bi pohitel tudi v Santo Marijo, kjer išče zdravja naš rojak Ciril Besednjak; obiskal sem pa bivšega upravnika D. ž., Andreja Laha., ki se je že znatno opomogel in mu zdravniki zagotavljajo, da bo docela ozdravel.
SKOZI BELLE VIELE IN MARCOS JUAREZ
Kratka sta bila dva dneva. Nasledne jutro ob 8 uri sem že sedel v pulmanu in odrinil proti Rosariju. Spotoma sem namenil prekiniti vožnjo v Bell Ville in v Marcos Juarezu.
BELLE VILLE je največji kraj med Cordobo in Rosarijem. Prav lepo mesto je to, sredi bogatega polja. Nekoč je kraj nosil čudno ime, ki je ljudem kar lase dvigalo “Fraile muerto”, pač prav nič prijazno ne zveni. Menda so tam ubili nekega frančiškana, seveda že pred stoletjem, ko ni bilo nobene naselbine. Danes ima mesto kakih 30.000 ljudi in se ponaša z najlepšo bolnico in prav lepo baročno cerkvijo ter širokimi, lepo tlakanimi ulicami. Naših ljudi menda tam ni kaj; jaz že nisem nikogar zasledil; pač pa sem se oglasil pri neki družini, kateri me že dolgo vabijo, da naj bi jih obiskal. Ravno prav sem prišel, kajti bila je že miza pogrnjena za obed, tako da so imeli oni veselje z mojim obiskom, jaz pa z njihovim kosilom!
V MARCOS JUAREZ so pa tudi naše sestre. Usmiljenke sv. Vincenca iz Zagreba vodijo tam bolnico. Med njimi sta kar dve Slovenki. Moj obisk je bil povsem nepričakovan, zato pa še toliko bolj dobrodošel. Pač redko dožive one priliko, da bi slišale besedo po naše. V okoliških naseljih žive nekatere družine jugoslovanskega izvora, toda naše besede jim ne prinesejo na ušesa. Le priimki so dokaz njihovega dalmatinskega pokolenja, govorico našo so pa že pozabili.
Že na pulmanu sem imel priliko, da sem zvedel, kako mnenje imajo o teh sestrah. Kar za angele jih je predstavil nek sopotnik, ne da bi vedel, da jih jaz kaj poznam. Bil je deležen njihove ljubeznjive skrbi, kjer je doživel, kako veliko je vredna prava krščanska ljubezen, s katero so njemu stregle ko so vsi drugi pred njim bežali. Kar žal mi je bilo, da nisem imel več kot dve urici časa. Tako hitro so stekle in morali smo si stisniti roke v slovo, kajti že je prihajal za me noj pulman, ki me je popeljal dalje do Rosarija.
še tri urice pota! Nekako 240 km dolgo bo še! Hm! malo nevšečno mi je bilo, ko nisem našel mesta v vozu. Vse je bilo zasedeno in kar nikomur ni prišlo na mar, da bi izstopil... Pa če bi mi od te poti ostal samo ta spomin, — ta je že davno zginil, čeprav so me nazadnje že ščemele noge! Bolj živo mi je ostalo v spominu to, da sem pozneje pogrešil nalivno pero, ki mi je izpadlo menda pri raznih gibih in nagibih, kateri so mojo brzo vožnjo spremljali.
ROSARIJO JE ŽE NAŽGALO LUČI ko smo bili v mestu. Jaz sem pa malo slepomišil naokrog in moji bratranci, da se kaj pomenimo in da se vsaj temveč sem jo namenil tja, kjer me je čakala postelja
en večer mojega potovanja pošteno naspim.
V tistih tineh je bilo mesto polno ljudi. Obhajali so ob priliki svečanosti Roženvenske Marije, ki je zavetnica onega mesta, tudi važen dogodek “podržavljanja rosarijsjcega pristanišča”.
Ko se je v začetnem razvoju Rosarijo pokazalo, kako velike važnosti je pristanišče, je država poverila zgradbo del zasebnemu kapitalu, ki je v teku 50 let dajal mastne dobičke lastnikom, mestu, pa tak napredek, da je porastlo v drugi največji kraj v republiki.
One dneve je potekla pogodba in je država rosarij-sko pristanišče vzela v svojo last in upravo. Ta prevzem je bil proslavljen z veliko svečanostjo, na kateri se je zbralo mnogo tisoč gostov iz vseh strani dežele.
Tako sem bil v Cordobi deležen lepe slovesnosti jubileja kronane Roženvenske Marije, v Rosariju pa so se vršile hrupne svečanosti nacionalizacije pristanišča.
PO ‘ SELU SLADKOSTI”
Naslednji dan me je čakal spet romantični sprehod po “bela tiiadkosu” in po ”i4 provmcijan”.
Tamkaj so se največ naselili naši rojaki, zaposleni nenateri po tovarnan, drugi v rokodelskem posiu; v Barrio de las Deiicias so opekarne, ki dajejo našim rojakom trdo zasluzenega kruna.
Romantična, piavnn, je pot po ‘‘Selu sladkosti”. Romantika je pa v tem, ker to pot navadno napravim s koiesom m ner navadno konca tako, da smo prav do or e volje, da smo “romantični”.
Oni uan sem stopil v kakih 30 domov. Ko sem zvečer premišljeval dnevne dogodke, sem se res čudil, kano je mogoče, da sem brez vsake nezgode prijadral domov, brez druge luči kot z luno, čeprav je policajev polna cesta tedaj, kadar gre zato da nadlegujejo mirnega in poštenega človeka, — takrat jin pa zastonj kličeš, kauar loviš razbojnika. ...
Gunov Joško je bil moj spremljevalec. Skočila sva na kolesa in sva branala skozi plotove in čez jarke, kakor nama je najbolje kazalo in kakor sva upala najti ljudi doma.
Zanimiva je ta pot zame zato, ker si samo tedaj lahko dovolim to, kar je bilo zame doma v Evropi naj-ljubše: vožnja s kolesom. Saj sem mislil, da brez kolesa ne bom mogel živeti in mi je bilo morda najbolj dolgčas ravno po kolesu prve mesece, ko sem prišel v Buenos Aires.
V Rosariju, po “selu sladkosti” sem si pa tako privoščil tega veselja, da sem bil ne le truden, temveč sem dobil tudi par bunk in raztrgan rokav... Vse to bi bilo seveda škandal, če bi si privoščil tisto vožnjo v dolgi duhovski suknji, toda raje sem se napravil prav po navadi kaplana doma in tako sem prišel skozi brez kakega zgledovanja,
Ra je res lepa pot po selu sladkosti. Vse drugače se tam skozi hodi s kolesom, posebno še, če povsod človeka čaka kaj na mizi, bodisi prigrizek ali prilizek... Vse drugače, pravim, se tam okrog hodi z lahkim kolesom, kot pa je delo naših opekarjev med ilovico, gnojen, ognjem in blatom!
Sami moji stari znanci so tam, kajti že nekajkrat sem jih obiskal tako da že komaj najdem kakega no vega, dotlej še neznanca.
Bila je že noč, ko sva z Jožkom končala najin sprehod pri Mauriču in Žuljanu. Prav prijetno se je smehljal mesec na nebu in se mu ni kar nič zahotelo da bi se sklonil, ter naju pobral, čeprav je bil on kriv, da sva poskusila, kako trda je pot . .. Kdo je pač videl kolo-
voze, ko je bila pa vsa pot enako osvetljena. . No, tudi brez njega sva prišla srečno na trdno cesto in nato še do Vidmarjeve gostilne, Kjer je živela' siovensKa družoa, katera se v sak večer zbere tam, malo da si žejni privoščijo vrček piva, malo zato, da zvedo novice in da pridejo po pošto, ki jo večinoma imajo tja naslovljeno.
CERKEV IZ KROMPIRJA
Za naslednji dan je čakala druga pot, katere bi pa nikakor ne mogel opraviti brez pomoči uslužnega g. konzuia Branka Kuueša. in aj poprej sem pom tel v ban juorenzo, kjer kuje svoje umetniške načrte sestra ALonza, ki je tamkaj preunica v šon siov. sester. Obisnai sem tudi slovensko pekarijo, ki je v San Lo-renzo in na tistem, manj romantičnem sprehedu kot po selu sladkosti, dognal, oa tudi v Kosanj o sonce peče... pa sem se domisnl neke stare besede, da koder sonce teče, povsod se kruh peče... Tam sem okusi! sonca in do or ega kruha na pretek. Tako topio mi je bilo, da se mi je zdela prav posrečena misel Gašperineva o hladnem pivu.
ban Korenzo, znameniti kraj iz zgodovine osvobodilnih bojev, ki se ponaša s šolo, v katero je hodil ban Martin in z ombujem, pod katerim je slavni general počival, kraj, ki je bil tedaj pomembnejši kot Rosarijo, je oddaljen 20 km od Kosanja. Znamenita je cerkev, toda podoba-, ki so ji dali sedaj, ko so vso prenovili, ni nič prikupna. Ko sem gledal zvonik se mi je zdel, kot da je izrezan iz krompirja, bolj slabo niso mogli zadeti barve.
Po prijetni cesti smo brzeli nazaj v Rosarijo, kjer sem stopil nato do bolnega Jožeta Čuna, ki je bil tedaj v bolnici. Dolga leta dela v samem prahu so tudi njegova pluča spravila v nevaren položaj, da je moral zapustiti delo in pogledati za zdravjem.
Od tam sem jo ubral proti pokopališču; tam v bližini je Barrio Belgrano, kjer sva se dobila z g. konzulom in pohitela še v Barrio Godoy, kjer doslej še nikoli nisem bil. Tudi tam je nekaj naših ljudi, katerih delo je tudi izdelovanje opeke.
še daleč naprej od pokopališča je postavil svojo delavnico Premrl, katerega sva komaj našla, kajti po znaku, ki nama je bil dan, da bova spoznala hišo po vodni vetrnici; katerih je bilo polno, toliko kot hiš, ki jih je pa manj videti, ker so bolj nizke.
Končala sva z g. konzulom najino pozno pot pri Sigulinu, Lakoviču in Toplikarju. Kovali smo lepe načrte, po katerih bomo doživeli zmago, če ne prej vsaj do tlej, ko ses pet vidimo.
G. Rubeša pa je sprožil novo zadevo: “V Buenos Airesu imate vedno vsake vrste slovesnosti. Sedaj je pa že čas, da pridete enkrat z vašimi pevci tudi k nam
En Plaza Huincul entre grandes y chicos hace dos afies.
V Pl. Huincul bo sveta maša in prilika za spoved 11. februarja
v Rosarijo, da bomo tudi mi napravili en lep praznik”.
Tako smo delali lepe načrte, ki naj bi se izvedli čim preje. Toda noč je bolj hitela dalje kot pa uresničenje naših vojnih in narodnih načrtov, zato je bilo treba reči lahko noč.
Še dobrega pol dne me je čakalo. In tudi vse naselje baiacLLo! tv g. Kastelcu sva se povabila z g. Rubečem na nosno, icena je ona seveua v s tauen, ra je biia tucii njena skr p kmalu rešena, ko je zvedela, da je za naju en kosuck mesa, nenaj solate m krompirja najoolj&e Kosilo, ra ne le to, da sva se kar sama po-vaona: še tan.o nevljudna sva bila, da sva z zamudo prišla... Morda je ona gospa zato kaj nevoljna! ro-vedati se ni upaia! Travico zato je pa imela. Ta sva ji aala zato drugo zadoščenje: vse sva pojeula... Jfa sva jo spet spravila v zadrego, Kaj ce nisva ostala lačna! Tudi to sva razrešila, no sva dOuazala, da je še ostal kruh na mizi, da torej nisva lačna več.
Tako sem najpoprej obšel nekatere rojake sam, potem sva jih pa snupno isnala, dokler ni bila ura tana, da je bilo treba nar urno pognati, da ne zamudim vlana, kajti o polnoči moram biti v Buenos Airesu.
še enkrat smo si stisnili roke. G. konzul, bratranca Metod in Janez so mi še pomahnili v pozdrav, ko se je premaknil vlak.
Spet smo drveti skozi razno polje, ki je zlatelo v žarkih zahajajočega sonca.
Brzeli smo in postajali, dokler niso spet zabrlele pred nami buenosaireške luči. Obstali smo. .Pohitel sem, da vzamem hitro kolektivo... pa ga ni bilo več.
Torej to je bila najvidnejša in najobčutnejša novica, ki me je čakala na povratku: Kolektivi štrajkajo!
Saj bi jim človek iz srca priželel, da ne bi bilo zastonj... Toda bolj bi pa bil vesel novice, da je ‘‘vojske konec in da smo zmagali”.
Na to novico bomo pa menda še morali nekaj časa čakati! Toda učakali jo pa bomo!
zgoraj omenjenih časovnih in krajevnih okoliščnah vršile propagado za nasilni prevrat obstoječega reda v državi z razširjanjem prevratnih knjižic.
Iz teh raz ogov proglaša sodišče na osnovi čl. 483. kazenskega z-.konika Bolj ak Nado, Černe Olgo, Logar Anton'jo in Peharček Rafae’o za krive pripisanih jim z’oč'nov in jih obsoja na dosmrtno ječo s trajno izgubo častnih pravic, z zakontim preklicem ter na poravnavo stroškov razprave in pre'skovalnega zapora.
S-d-še do'oča, da se pr čujoča sodba v izvlečku po enkrat objavi v “Piccolu” in v “Jutru”.
OBSOJENA DEKLETA Vojaško vojno sodišče Vrhovnega poveljstva Oborožen h Sil “Slovenija-Dal-macija”, odsek Ljub jana, je izreklo naslednjo sodbo v kazenski stvari proti:
1. Do!j"k Nad’, hčeri Valent na in Fran-č'ške Rijavec, rojeni v Trebnjem 25. IX. 1919, bvajoči v Logatcu; 2. Černe Olgi, hčeri B"aža in Ivane Pintar, rojeni v S tur ju (Ljublana) 4. VI. 1909, biva*oči v Logatcu, Uradnici; 3. Logar Antoniji, hčeri Rudolfa in Rafaele Zadran rojeni 14. VI. 1912 v Vila del Nevoso. "bivajoči v Logatcu, in 4. Peharč"k Rafaeli, hčeri Rudolfa in Rafaele Sodran, rojeni v Postojni 24. VI. 1920. bivajoči v Logatcu.
Vse se nahajajo v zaporu. Obtožene so:
a)	prevratne družbe (čl. 4. Ducejeve naredbe z dne 3. X. 1941), ker so v Logatcu v nedoločenem razdobju do 18. julija 1942. sodelovale pri prevratni družbi naperjeni k nasilni izp emembi poetičnega, gospodarskega in družabnega reda v držav*.
b)	č’anstva pri oboroženem krdelu (čl. 16. Duce'eve naredbe z dne 3. X. 1942.), ker so v zgorai omenj°n h krajevirh in časovnih okoliščinah sod'lova'e pri oboroženem krdelu, ustanovljena za vršenje zločinov proti varnosti države;
c)	prevratne propagande (čl. 5. Ducejeve naredbe z dne 3, X, 1941.), ker so v
Que.se diviertan...
Mientras corren rios de sangre, mientras continüan abričndose fuentes de lägrimas, mientras crueldades jamäs vistas oprimcn los corazones ajenos a toda maldad mientras caen sacriiicados como victimas de sus derechos los mejores hijos de los pueblos subyugados, triumfando sobre los indciensos la fucrza brutal que no respeto ninguna justicia, £e s posible que haya gente que se ol-vide de aquellos hermanos? iEs posible que un hombre consciente. en vista de todo eso, busque diversiones? ^Cömo hay quien pueda permanecer indiferente sin tratar de buscarle una respuesta al “icomo?" y "ipor quč?' de esa situacion?
Sin embargo vemos que en la mayoria de nuestros contemporäneos predornina la idea de disfrutar sin pre-ocuparse de los seres que agonizan, de las hermanas que Iloran, de los hogares que arden, de los pueblos que mueren.
Parece que el hombre se vale de su talenta solo para buscar la satisiaccičn de su cuerpo, pisoteando todos los derechos ajenos y hasta las necesidades de su alma inmortal.
lQue se diviertan!. . . es el grito que arraslra y hace olvidar aauellos horrores que pesan sobre centcnares de millones de seres humanos, tambičn dotados de un cora-zon anhelante de dicha
El problema del placer es el que debemos solucionar a la luz de la Verdnd eterna, para encontrar el camino de la alegria verdadera.
Acrui se nos revela el antagonismo existente entre el esniritu y la čarne, entre el alma y el cueroo. Esta rivalidad esencial en el interior de la naturaleza humana desconcertaba a los antiguos pensadores que, tratando de explicarla, solian caer en los errores mas d'snaratados, aunque algunos habia que se acercaban a la verdad. No ha de extranarnos mies el hedonismo de un Epicuro aue dio por norma: 'disfruta el dia hoy, porque martana has de morir". Muchos han sueumbido a la tentacion de semejantes halagos a su sensualidad; pero jamäs faltaron seriös observadores de la vida, aue penetraron a traves del arito de la čarne, descu-b-iendo su contradiccion con la serena realidad de la vida.
Era asi, que el sabio Krates decidio tirar sus ri ous-as al mar, nara que no perturbaran la tranqui-lidad de nadie. Fue por eso, que un Diogenes renun-cio al Iuio de un ministra, contentandose con la luz del sol, con el techo de una tinaja y con un trozo du pan seco. Los mds grandes pensadores de la antiaue-dad vislnmbraron la verdad pero les faltä autoridad para poder convencer a sus contemporäneos de los errores que les cegaban.
LOS DOS CAMINOS
Jesucristo vino, para resolvernos todos los pro-blemas que intrigaban hasta entonces a la humanidad. A la luz del Evangelio quedan aclaradas las oscuri-dades de los antiguos y resueltos tambiän los "siete enigmas" de los escäpticos del siglo pasado. — Claro esta que un estudiante, que en vez de dedicarse al estudio sistematico, — pasa su tiempo en pavadas, terminara con declarar que el problema no tiene solu-cičn . Pero šale reprobado el y no el problema Lo mismo la humanidad contemporänea queda en ti-nieblas, si prefiere buscar la verdad en cualquiera de los libros de su halago, pero no en el libro de la Verdad Eterna.
Jesucristo nos asegura la existencia del alma inmortal encargandonos de velar por ella, ya que "nada aprovecha ganar todo el mundo y perder el alma" Y no "hemos de tener miedo de los que matan el cuerpo, sin poder danar el alma, sino que debemos
cuidarnos de aquellos que pueden lograr la perdieiän del cuerpo y del alma".
Jesucristo nos indicö la justa valorizaciön de las cosas materiales haciendonos ver que quien busque en eilas la dicha, se aleja en realidad čada vez mäs de la verdadera felicidad. Las ocho bienaventuranzas son la linica base sölida de la dicha.
La sensualidad. de la cual se vale el demonio, invita al camino ancho y cömodo. que fatalmente ha de terminar en el infierno. Jamäs en la historia la gente obedecio tanto al grito de la carne . La vida publica sucumbiä a la filosofia del placer, que no admite como limite la ley de Dios, y se califica de anti-cuados a quienes respetan los mandamientos. Al re-clamar "la libertad" se reclama el libertinaje
Jesus nos habia de dos caminos: uno es el ancho, que conduce cömodamente para terminar en — el infierno. El otro estrecho, penoso, sembrado de espi-nas, conduce a — la vida. Este ultimo han de elegir los que quieren llegar a poseer la felicidqd temporal y la dicha eterna.
Tambien deslinda Jesucristo el justo placer del abuso del mismo.
Jesus acudiö a las alegres bodas de Canä. Hasta quiso obrar su primer milagro regalando a los co-mensales con un buen vino.
No se negö a aceptar invitaciones del aduanero Levi y de otros por el estilo, arriesgändose hasta la calumnia: "He aqui un hombre colon y bebedor de vino, amigo de publicano*s y de pecadores" (Mat 11, 19).
En el Evangelio de San Juan (9,11) dice Jesus: “Estas cosas os he hablado, para aue mi gozo estä en vosotros, y vuestro gozo sea cumplido."
Es una calumnia acusar a los catölicos de ene-migos de la alegria. No fue solo palabra el sludo del ängel de Belen: “He aqui os anuncio un gran gozo", sino que Jesucristo estq gozo tambien lo proporciona a Indes los aue lo acentan integramente. Las personas felices y alegres snn las que traten de ser perfectos y virtuoses en su religiön.
Los variadisimos tonos de las flores, los perfumes. Ins mares en su maiestad, las montanas en su gran-dinsidad, el cielo en su magnificencia, las suaves melodiös de Ins instrumentos y de las voces, las dulces sonri«,rts, los sabores y los gustos. la infinita va-riedad de satisfacciones aue nueden nropnreionamos las ereaturas, todo lo regalö el Padre Celestial a! hombre.
Pero, luego de mamfestar las ocho bienaveutu-ra*v»as, en las cuales nromete Jesucristo Ja dicha, advirtiö el peliaro de abusar de las cosas: "|Av de vnsotrns, los ricos, pormie tenäis vuestro consuelo! iäv de vnsotrns aue estäis hartes, qorgue tendräis hambm! iAv de vosotros que ahora reis, poraue aemi-reis v llnrariis! iAv de vosotros, cuando ns bendüeren los hombres. pnrane osi hacian a los falsos profetas los padres de eilos!" (Luc 6, 24-26).
iCOMO CALMAR EL CORAZON?
El padre Celestial quiso en su bondad suavizar-nos el pašo a traväs del volle de lägrimas con algunos gustos. El animal carece de alma y luego de saciar el hambre queda satisfecho; pero el hombre, luego de tener atendidas sus necesidades materiales, nota toda via un vacio, y mientras se empene en llenarlo con cosas que apetecen sus gustos materiales, quedarä defraudado.
El fondo de su corazön es mucho mäs grande que su estömago. Por mäs que busque satisfacciones gro-
ROJAKI
Iz čile je prišel na obisk k nam rojak, mladi prekmurski duhovnik Franjo š n u r e r.
Za vse rojake, posebno pa za Prekmurce je njegov obisk veselje, prav tako pa tudi zanj, kajti prvič med nami ima priliko, da mu po slovensko zapojö med sv. mašo.
Za skupno veselje se bo z vso slovesnostjo vršila sveta maša v Rerissu, kjer živi njegov brat, kateri ga je v njegovem šolanju podpiral dne 31. januarja.
Na AVELLANEDI, Man. Estevez 630, pa bo imel sveto mašo in popoldanske molitve v nedeljo 7. februarja in 14. februarja.
Prihitite vsi rojaki, da pozdravite svojega sobrata, duhovnika, ki bo odnesel od tukaj s seboj neizbrisen spomin, kaj velja ljubezen bratov Slovencev.
seras o refinadas, por mäs que busque atontarse y obligarse a creer las mentiras del materiaiismo sen-sual, no podrče acallar el grito del alma, que aspira hacia la Belleza, Verdad y Bondad eternas.
El cuerpo es materia, por eso gravita hacia ella; quiere tiranizar la parte espiritual del hombre; quiere subyugar las potencias del alma, para que se em-penen en inventar y multiplicar los placercs čarna-les. Pero todo eso es como la sed que se calma en sueho....
Los placeres y goces sensuales jamäs pueden pro-porcionar la dicha completa; la misiön de ellos es la de estimulantes, para que los planes creadores no queden frustrados.
Es entonces un error fatal aquel de los materia-listas modernos que se aprestan a negar su alma y su destino eterno, entregändose al placer como ünicu finalidad de su existencia.
El goce tiene su misiön en la vida humana, como el aceite para la funeiön de la mäquina: la hace tra-bajar con mäs suavidad, sin crujir, y con menos desgaste. Pero e). lubricante no es !a / uerza moiriz....
El grito de las pasiones, trastornadas todavia mäs por el mal ejemplo, por la debilidad de la voluntad, por los atractivos de la diversiön, por las ocasiones. por las lecturas, los espectäculos, el ambiente, encan-dila a muchisimos, pero a nadie hace feliz. Ya lo diio Jesus que por el camino ancho y cömodo se llega a la condenaciön; la dicha sonrie a aquellos que sc aprestan por el camino estrecho, escarpado, erizado de espinas: iel caminito de la virtud!
LA VERDADERA ALEGRIA
El Dr. Kenpler, un gran pensador, autor del libro "Mäs alearia'' condenö la doctrina infalible en estäs pa'abras: Busca la dicha donde estä: en el camino recto del deber; en el sendero escarpado de la vida cris-tiana en las alturas de la fe; en el calor de la caridad; en la atmosfera sana del trabajo serio; alli se la en-
JUGOSLOVANSKA VLADA v L-mdonu je odstornla. Predsednik via de Slobodan Jovanovič je podal kolektiv, no ostavko in je nato zopet z’ožil nove vlado, v kateri ie mesto zunanjega mi nistra p’-evzel Milan Grol, vod ta demo. kratnv. Dr. Krek, predstavnik Slovencev je II. podpredsednik kot do=iej in vrši tudi posle ministra javnih del. Poseben povdarek so dali ponovnemu imenovanju
El coro de Avellaneda en San Antonio de Padua.
cuentra. No necesitas creerlo, pues sin perder tiempo puedes, si asi lo quieres, expcrimentarlo tu mismo y gozarlo tu mismo.
Joergensen, el famoso converso, dice en su vida de San Francisco: "La alegria brota de la pureza del covazön, y de una constante oracičn. Asi habla San Francisco, el mäs alegre de los santos, que condenö la tristeza como pecado muy deplorable".
Es cierto que hacen gran barullo, se rien a car-cajadas y se proclaman alegres los visitantes de los lugares de diversiön Pero todo aquello exige pron-to su tributo con la arruinada salud, con los remordi* mientos de la conciencia, con el fracaso en la vida, con la destruccion de los hogares. . .
Deträs de las caladas paredes de los conventos, en el silencio de las almas generosas que se sacrifican por los demäs, en la vida desconocida, llena de pri-vaciones de una digna madre, de un buen padre hay paz, dicha y alegria que no pueden adquirirse con ninguna riqueza, que no puede sustituirse con ningun goce.
“Jamäs debe perderse de cuenta que en la eco-nomia de la vida humana la alegria no es ni raiz ni tronco sino flor; raices enfermas, tronco podrido jamäs promete flores sanas. No debe olvidarse que toda alegria verdadera debe ser merecida; que puede ser disfrutada solo como premio de una vida bien llevada. Por .consiguiente es la base y condiciön de la alegria verdadera: cumplir el deber, trabaiar, desinte-resadamente, la fidelidad hac^a la vocaciön eterna y temporal, andar en paz con Dios y con los hombres" eseribe Keooler expresando asi la milenaria experien-cia y la verdad revelada.
Sin alegria, sin algunas gotas de placer no se puede vivir, pero la diversiön contribuye a la dicha verdadera del corazon solo si estä supeditada a los mandamientos de Dios a Ouien tenemos que pedir especialmente durante los d;sinados dias de carnaval y segün nos manda la S. M. Ialesia: "Oh Dios, haced que araemos lo aue nos ma. däis, y deseemos lo que nos nmmeteis a fin de que entre la inconstancia y la instabilid^d de las cosas de este mundo, permanezcan siempre fijos nuestros corazones alli donde se eneuen-tra la verdadera alearia". . "Para que asi pasemos por las cosas temporales sin perder las eternas
in zažigom 97 hiš. Prebivalstvo so od-peljali v Italijo.
V	BRUHANJI VASI pri Dobrepolju (Okrai Kočevje) so požgali vse imetje 13 posetnikov.
V	BUKOVICI pri Ribnici je bilo požga. nih 34 hiš.
JURJEVIČA, ki ima 64 hiš je bila tudi požgana.
Draže Mihailoviča za vojnega ministra, s čemer je b-lo povdarieno, da viada po. polno znupania vanj kliub natolcevanju nekaterih razdiračev. Vlada je reducirala 6 ministrov.
IT A J.ITANI DIVJAJO NAPREJ V USTJU PRI VIPAVI je bü 8 avgusta ubit karabiner in so Italijani maščevali njegovo smrt s streljanjem 9 oseb
NEKAJ ZA STARIŠE
VZGOJA ZA ČEDNOST.
Lepše pohvale hi skoraj ne moo-li izreči o človeku kakor če moremo zatrditi, da je čednostsu, kreposten, čednosti negovati in gojiti je pravzaprav isto kakor vzgajati; zato mora biti vzgojitelj o čednosti in c njenem pomenu za krščansko življenj dodobra poučen.
Znane so prislovice in reki, v katerih je izrečeno najlepše priznanje cvetkam, ki rastejo na vrtu človeškega srca: “Kjer se čednost sadi in seje, tam je večna pomlad.” — “Kdor ima čednost, ima vse.” — “čednost je kažipot, ki nikogar ne zavede.” — Tako in podobno poveličuje čednostne cvetke človeško spoznanje; še veliko bolj pa je krščanska čednost v čislih pri Begu. Jezus sam je blagroval ljudi, ki se v čednostih odlikujejo. Pred nepregledno množico na gori je klical s poudarkom: “Blagor ubogim v duhu, blagor krotkim, blagor usmiljenim, blagor čistim, mirnim. .. Zavaj blagruje te in druge?... Zato, ker “njih je nebeško kraljestvo!”
Preden pa označimo, katere čednosti bi bilo vsaditi v srca goi6*1 cev, moramo biti pač na jasnem, kaj je kr'čauslra čednost ali krepost.
Katekizem na to vprašanje tako-le odgovarja: “Krščanska čednost je nadnaraven, od Boga vlit dar, ki nas stori trajno sposobne in voljne, da delamo to, kar je po božii volji.”
čednost je torej zmožnost, spretnost in veselje — dobro delati. Zmožnost podeljuje človeku orirodna pripravnost in božia m d ost; traira in stanovitna vala mu pribori spretnost; ljubezen do Boga mu vcepi veselje.
Sposobnost, da moremo dobro delati, to je dai božji; spretnost, vajenost v dobrem si moramo pa sami pridobiti s tem, da zvesto sodelujemo z milostjo božjo in da c 3 stanovitno vadimo v dobrem, ali da se stanovitno premagujemo. V službo čednosti moramo torej vpreči zlasti samo vzgojo, bajti brez trajnega vladanja samega sebe, brez resne in odločne odpovedi človek ne more postati kreposten.
Mnogo je čednosti, ki so nekaterim strastem vprav nasprotne. Vzgoja za te čednosti ni prav lahka. Mlad človek je kakor sadika, ki potrebuje in hoče prostora
navzgor, navzdol in naokrog. Vzgoja čednosti pa zahteva, da se ta razteznest v marsičem omeji, ali z druge basedo: človek se mora odreči temu in onemu, kar ga mika, vabi in vleče, 'ra boj ne sme nikdar prenehati, če je človeku na tem, da postane kreposten; samo čedalje lažji je, čimvečkrat smo ga že izvojevali.
Ako se je otrej mladenič odločil za dejanje, ki mu nič kaj ne prija, ki je vprav nasprotno njegovemu nagnjenju, naj se mu pohvalno prizna, da je izvršil časten čin, da je dosegel zmago nad seboj. Izpcdbujati ga je treba, r.aj se tako junaško vež'-a še v bodoče ter naj vse boje in zmage daruje Bogu. — Junaško je zmagal mladenič, če je ukrotil jezo, premagal sovraštvo, izkazal ljubezen protivniku, zatrl maščevalnost, če bo take zmage z božjo pomočjo ponavljal, bo postal kreposten,
*
Jasno nam je zdaj, da se krepost ne da vzgojiti z ukazi, tudi ne s šibo ali kaznijo, marveč predvsem s samo vzgojo. Vprašanje, kateri pomočki so najprimernejši, spada v vzgojni delokrog posameznika, ki naj samega sebe opazuje in presoja, da spozna, katere ovire so bolj spojene z njegovo naravo. Ako je kdo razdražljiv, naj ponavlja vsak dan nanovo sklep, da hoče za vsako ceno ukrotiti ta nagon; naj premaguje svoj jezik, kadar se razdraži in razburi; naj si naloži primerno ka-mn, ako se izpozabi. Išče pa naj božje pomoči tudi v molitvi.
Sv. Frančišek Šaleški je bil od narave sila razdražljiv n rarburlüv. Z vajo, s premagovanjem in zatajevanjem jezika in z jekleno odločnostjo je dosegel tako lene uspehe v krot^esti, da je bil drugim za zgled. Ko qa je n. nr. neki podlež naj orje psoval, ni zinil niti besedice. Ne^oč ie rekel: “Če bi mi kdo oči izkopal in bi jaz druge dobil, bi ph vseeno prijazno pogledal.
Za kreposti se bomo čedalje boli vnemali, če bomo gledali in občudovali lene, vzvišene zglede, ki nam jih nudi sv. pismo in življenje svetnikov in svetnic božjih.
Sv. Ignacij je kot ranjenec v bolnišnici čital življenje svetnikov. To ga ie tako preustroülo, da je pustil svetlo življenje ter končno kot svet mož ustanovil najslavnejši red — družbo Jezusovo. Kdo mu ie pripo-moq'el. da se je povzpel do tolikih vrlin in čednosti, ki jih opazujemo v njegovem življenju?. (Nadaljevanje)
Tragične smrti je preminul tudi
Hamlet Cesar
doma iz Nabrežine. Po bridkih dogodkih, ki to ga zaporedoma obiska-vnli, jo njegovo zdravje tako opešalo, da je m ti ral v bolnico, kjer je bil več dni sploh brez zavesti. Pozneje je iskal pomoči v bolnici za živčno bolezni, kjer ga je ponoči 27. decembra napadel nek zblaznel bolnik, ki je izdrl okenski križ in je zadal rojaku smrt.
Občo spoštovanega in zelo priljubljenega rojaka jo moglo na poslednji poti spremiti le mali del rojakov, ker večina jo zvedela za žalostni dogodek pozneje.
Rajni je bil zelo zaveden naroden mož, delaven na vseh poljih našega javnega delovanja. Bil jo skrben oče, vzoren mož in veren kristjan.
Tnka i zapušča žalostno ženo Celestino, hčer Jolando in sinn Oskarja, ki sta že oba poročena.
BIVŠI BAN MARKO NATLAČEN UBIT
Iz privatnega pisma smo zvedeli vest, da je bR v Ljubljani ubit dr. M. Natlačen. Bivši ljubljanski ban se ie na moč prizadeval, da bi ublažil trpljenje slovenskega naroda in je zato moral napraviti tudi kak neprijeten korak, katerega so drugi obsojali. On se je pa držal norme, da je treba storiti kar mogoče, da se zmanjša trpljenje in preganjanje nedolžnega naroda, kateremu je hotel prihraniti nepotrebne grozote in žrtve. Med tem, ko je njegov sin vojni kurat v angleški armadi, je oče tvegal svoj osebni Ugled doma. Kakor znano so razmere v Sloveniji v sedanjem času nepopisno bridke. Na eni strani trpeči narod, katerega stiskajo Italijani in Nemci, na drugi pa osvobodilna fronta, kateri narod pač pomaga, a je prav zato krvavo preganjan. Nekateri od osvobodilne fronte so pa docela zgubili razsodnost in v svoji neprevidnosti samo večajo trpljenje naroda s tem, da pobilajo može, s katerimi so imeli kake svoje osebne račune ali pa iz gole mržnje, kakor je bilo ubitih že več
Nagla smrt je požela tudi Markota Pertzovsky lastnika' tiskarne v kateri izhajajo vsi naši listi. Na 1. januarja ga je nepričakovana obiskala smrt.
Bil je blag mož, s katerim naša revija ni imela nikdar nobene po-teškoče in se je vedno izkazal vestnega.
V znamenje sočustvn šo naši listi poklonili skupen venec.
duhovnikov.
Na podoben način je padel tudi dr; Mar-ko Natlačen. V njegovo stanovanje v Ljubljani je prišel v duhovnika preoble. čen četnik in je bivšega bana ustrelil.
7000 SLOVENSKIH INTELIGENTOV,’ največ iz Ljubljane, med njimi 15 letni mladeniči so internirani v Gonarsu in Tre-visu. Iz barak niti ganiti ne smejo. Za hrano dobe 150 gm koruznega kruha na dan, o poldne in zvečer peščico maka-ronev ali riža ter pesnega perja. Svojcem ne morejo nič pisati.
NA AVELLANEDI 7. febr. ob 10 h slovesna sv. maša in ob Iti h molitve. Obe slovesnosti bo imel č. g. Franjo šnurer, ki je prišel k nam na obisk iz čile.
La pägina de la joven - Za mladenke
Izreden dogodek dekliškega krožka je bila “mala južna’’ katero so naša dekleta priredila v prid jugoslovanskih otrok, katere ima Rdeči križ v Švici.
Vršila se je ta “južina” 20. decembra v prostorih “Slo venskega doma” in je presenetila tako po vdeležbi kot po duhu. kateri je združil 200 oseb v zavesti dolžnosti ljubezni do trpečih.
Dobre osebe so radodarno prispevale potic in kolačev, s katerimi smo imeli priliko pokusiti izdelke prav originalnih slovenskih kuhinj; dekleta pa so marljivo postregle, med tem ko se je izvajal program svečanosti, katerega je otvorila gdična Vida Kiudrova z nagovorom. Sledili so nato nekateri prizorčki in posebno doživljena deklamacija Vande Čehovinove, ki j c deklamirala svoje lastno pesmico: “Domovini slovenski”. VLe dejani e pa so poživeli pevci z lepo pesmijo.
Prisostvoval je tudi odnravnik poslov, g. Dominikovič.
Dobrodelni namen je bil lepo dosežen. Na dražbo ie šla potica, katera je po neprestanem dviganiu cene zrastla na 180 $ in ie bila končno niena usoda zapečatena s tem. da smo jo — pojedli. Smo! Zakaj bilo je morda sto tistih, ki smo jo pokusili!
Čisti dobiček je bil 270 $, ki je bil izročen svojemu namenu.
SESTANEK V SAN ANTONIO DE PADUA
Ob priliki romanja v San Antonio se je vršil tudi sestanek za dekleta, katerega se ie poleg Slovenk vdeležilo tudi osem mladenk iz Floresa, od katerih sta zopet dve imeli besedo. Med njimi so bili že večinoma znani obrazi, posebno gdčna Blanka, ki je že cela Slovenka, ter Elida. ki ima celo slovensko narodno nošo, tako zelo so se ji naše mladenke priljubile!
Razgovor je bil najprej o pravi zabavi. To zadevo je razmotrivala na prav posrečen način gdčna Lidia Aguilar. Dekleta so zabavi vedno naklonjene; tako daleč gre ta njihova vnema, da celo pozabiio včasih na meje; kajti ni vsaka zabava v korist in marsikatera je pa naravnost v pogubo. Dotaknila se je kina, plesa, kopališča, javnih zabavišč. . . Mladenka, ki sama v svetu živi in ki z blagim srcem življenje motri in skuša ločiti dobro od pogubnega, je na prav prikupen način podala zlata navodila glede zabave z mislijo, katero je najbolj povdarila: veselje biva le skupaj z nedolžnostjo. Vse tisto, kar spravlja v nevarnost nedolžnost je ie slepilo, ki za hip more zamotiti, toda pozneje pridejo zato še bolj grenke solze.
Nadalje je bil razgovor o prvem poglavju lepega vedenja, to je o pozdravljanju. Besedo je imela gdčna Carmen Tam-borenea, ki je na prav živahen način podala navodila glede pozdravljanja v raznih okoliščinah in z raznimi osebami, ter je končala z zadevo, ki večino mladenk najbolj zanima: kako je pozdravljati fante in ženine, kjer se je dotaknila tudi poljuba.
PARA LA JOVEN
En San Antonio de Padua tuvimos una reunion muy animada y numerosa. Los temas: “La joven kg divierte" y “La joven en el trato con la gente" inspira-ron a las participantes no solo unas normas utilisimas sino les proporcionaron tambien un agradable momenta por tratar los temas en una forma tan simpatica las dos conferencistas: Lidia Aguilar y Carmen Tam-borenea, a las que cordialmente agradecemos.
iDE QUIEN DEPENDE TU FELICIDAD?
Cuando eras muy chiquita tu ielicidad dependia solamente de tus padres. Ellos ciudaban de tu alimente y de tu abrigo. Ellos te protegian de la lluvia, del calor, del trio y de todos los peligros que te amenazaban. Creciste y te ensenaron a caminar. a hablar, y a servirte de los sentidos y de los miem-bros. Te mostraron que el fuego quema, que el vidrio corta. quo al resbalar y caer te golpeas, que debes respirar por la nariz para que el aire llegue limpio y tibio a los pulmones y muchas otras cosas indispensables para tu salud y bienestar.
Ahora, ya es oportuno que sepas que tu ielicidad no de-penderd siempre de tus padres. Llegard un dia en que depen-derd solamente de ti. Tus pensamientos y tus aetos decidirdn tu destino. Hay que empezar, pues, desde hoy. a orientar bi en los primeros y meditar mas los segundos.
Si la suerte te hizo pobre, bendice tu pobreza que bard resaltar tus dones mds que la riqueza.
Si la suerte te hizo rica, bendice tu riqueza haciendo que eil a sirva para aliviar la miseria no para h umili ar al pobre, ni para exaltar tu belleza.
Asi verds edmo la ielicidad mds sdlida viene a sentarse en el umbral de tu puerta.
Vida G. Cebrdn.
Opozorila je na pogrešek, ki je včasih tudi že škandal in velik greh, katerega zagreše mladenke, ki so preveč lahke v tej zadevi; ki prodajajo svojo ljubezen na vse kraje in ne pomislijo, kako bo že nemara v kratkem “Žgal” tisti poljub, ki je bil nepremišljeno dan. Ker vidijo v filmih vedno cmokanje, menijo da mora biti tako v življenju, ne vedo pa tega, da je z ljubeznijo tako kot z denarjem, katerega je prav lahko razmetati, če človek ne dela računov o izdatkih. Menijo nekatere mladenke, da je za dokaz ljubezni treba poljuba... Ne vedo pa tega, da je dekle toliko bolj očarujoča, kolikor bolj se zna braniti in dostojno razdaljo držati. Saj je vsakemu na dlani, da tista mladenka, ki brez odpora danes poljublja enega, bo jutri enako radodarna Z drugim... In koliko velja taka, o tem ni treba govoriti.
Juan, na potu v La Plato, kamor se vrši ta dan skupen izlet.
S tem je bil sestanek zaključen.
El Capellan de la Colectividad P. Juan Hladnik hace todos los afios una gira, para visltar a los yugoslavos en el interior de Ta Rcpfiblica. En su vlaje se detendrd en Vlila Regina el 12 y 13 de febrero.
Las presentes ilustraciones recuerdan la visita ali! hace dos afios atrfts.
V	VILLI REGINI bo sv. maša in prilika za spoved 12. in 13. febr.
V	BAHIJI BLANKI bo sv. maša in spoved v cerkvi pri Salezijancih v nedeljo 14. febr.
ob 9 h in v pondeljek ob 8 h.
Berissu bo 31. jan. ob 11 uri v farni cerkvi.
Rojaki v LA PLATI in BERISSU, sv. maša v
DUODECIMO CAPITULO.
“Esto sucediö debido ya sea a la suerte, ya a sus inne-gables cualidades. . De esta manera lo prodamo Procopio cuando narrö como fue vencido y aniquilado por Beiisar el reino de los vändalos.
Asi como acompanaba la suerte al glorioso guerrero; asi iba tras clla, pašo a paso, la pälida envidia, domesticada hija de la corte bizantina. Cuando el hombre y la pena obligaron a Gelinter, el rey de los vändalos, a pedir a Beiisar un pan, que hacia ya tiempo no veia, esponjas para secar sus ojos > una citara para cantar su triste suerte, se reunieron algunos altos jefes y enviaron a Bizancio un räpido velero para Justi-niano. Escribieron una carta quejändose contra Beiisar, argu-yendo que este deseaba aprovechar su victoria para transfer-marše en gobernador, en tirano del Africa. No habia por entonccs persona baio el sol mas propensa a creer en taks delaciones que el todopoderoso Justiniano. Bastaba la sombra de una sospecha de que alguno murnturaba contra el trono para que muchas vidas se apagaran bajo la cuchilla del ver-dugo o dcsaparecieran entre las tinieblas de celdas eternas. Cuando el “restitutor urbis et orbis” conocio aqüellas quej.is contra Belisar se encerrö en su gabinete, reflexiono toda la noche y pensd: “La columna del Danubio, en el norte, estä destruida. Hilbudi cayo. Los eslovenos se pueden reunir y tener donrinada toda la Tracia para la primavera. Cierta-mente, hizo bien Tunus en encendcr la discordia entre antos y eslovenos. Pero no pucdo fiarme completamente en los hunos. Las noticias del Asia de que še rebelan los persas en sus prisiones, son čada vez mas serias. jY ahora lamar a Belisar y destruirlo! Con čl desapareceria el unico sosten en tan dificiles momentos. ;Dondc halarla otro igdal? No solo es un admriable guerero sino que es rico: sostiene miles de soldados para los que no necesito sacar de las arcas ni den talentos. ;Donde hallana otro igual? Teodora, la empe-ratriz, lo encontraria. Seguro, mas a uno tal que tan sč>!o fuera invencible en un enjoyado salon del palacio imperial, en medio de las bellezas cortesanas. j No, no, no lo debo ani-quilar!“
Por cuarta vez dio vuelta al reloj de arena sobrc el soporte de marfil. Los granos corrian como refulgente hilo a travčs del diminuto agujero. E! Emperador estaba delante del reloi. El tiempo huia, sus pensameintos eran tan pesadas como si estuvieran clavados y engrillados. Se dirigio hacia la ventana y mira el mar. Las estrellas sc apagaban; el Pro-pöntidc dormia sereno a los pies de los palacios imperiales, como esperando las ördenes del todopoderoso despota. El velero que le traio las noticias no se movia del puerto.
“Santa Sofia“, rezaba el emperador", te dare un nuevo hogar. quiero sobrepasar a Salomon, inspirame, ten piedad de mi v dame la prudencia neccsaria para gobernar en las horas dificiles! El fuego destruyo tu časa y tuvo razon, por-que la sabiduria divina debe tener un hogar mäs hermosos. jAyüdame en la angustia de esta hora!”
Amanecio el dia, el martillo de los albaniles grtlpeo en
la pared de un nuevo templo. ,
Y resplandecio una idea en la cabeza del Emperador.
“No es verdad, no creo. j Belisar es inocente! Lo quieren acusar sin pruebas.”
Se sen to, torno un papiro y eseribid:
“Por haber vencido a un gran enemigo, te da a elegtr tu sehor y emjerador, a voluntifd, que permanezcas en Africa y envies a Bizancio a Gelimer y a los prisioneros, o vuel-vas tu mismo y que vengan ellos contigo. j Que se derrame sobre ti la misericordia divina!”
Ese dia partio el velero; sobre el Salomon, el mensajero, con la carta imperial.
Mientras tanto, otros delatores enteraron a Belisar de las acusaciones. Sin reunir el consejo alisto Jas naves, las cargo de tesoros y prisioneros, dejo en Cartagena una guar-nicidn de herülos y se prepard para partir hacia Bizancio. Se apresuraba para poder justificarse ante el Emperador y castigar a los. culpables.
Cuando llego Salomon la flota ya estaba por zarpar; el velero mäs veloz llevd a Bizancio la noticia del regreso del invencible general.
*
Justiniano reconocid que las acusaciones habian nacido de la envidia, por eso se propuso festejar en la ciudad el triunfo, como dnicamente los cesares romanos lo habian hecho por sus vietorias sobre los bärbaros. Quiso sobrepasar en ello a Tito y a Trajano.
Se abrieron las bodegas imperiales, esparcieronse oro y plata. El hipodromo se cmbcllecio de nuevo. Las areadas y los palcos se hundian bajo el peso de los tapices. Desde 'el norte y el este arreaban manadas inmensas de ovejas. Los mensajeros salieron de la ciudad para anunciar por la canv pina los festejos despues de la victoria. La multitud se apre-tujaba y bullia procedente de todos los vientos, hacia Bizancio. Los labriegos abandonaban el arado en los campos; los artc-sanos soltaban sus herramientas de las manos. aL voz del despota se propagaba fuera de la ciudad. Se sucedian los banquetes; tales aün .nadie los habia vivido. Como, durante el invierno, bärbaros provenientes de todas partes se reunian al grito de “panem et circcnses”, esc cnero Bizancio rebosaba de gentes de todo el mundo conocido.
El Emperador decreto grandes premios para los ven-cedores de las carreras. Dieto un decreto distinto para los corrcdores, los luchadores, patti los tiradores de lanza y los flecheros. Todos sc ejercitaban, todos se adiestraban. Los cabi-llos ärabes y tracios se pagaban con montanas de oro. La plaza estaba llena de gente desde la manana hasta la noche todos apostaban, pordioseros y millonarios, a quien ganaria, ^la cuadriga de los corredores verdes o de los azules?
Y en medio de esa espera inacabable aparecicron freute a Bizancio, en la segunda noche del mes de febrero, tres luces rojas sobre las aguas, la flota de Belisar.
El rico Epafrodit, comerciante en cuerpo y alma, apro-vecho la ocasion para congraciarse con Teodora y por su intermedio, con Justiniano. El astuto griego sabia que si por solo instante dejaba de mostrarse un siervo suficientemente dadivoso con el poderoso despota, podia perder todos sus dercchos. Lo que significaba siempre la desaparicion del acusado en una profunda prision y de su fortuna en las arcas imperiales.
.... Por eso ordeno a Melchor comprar los mejores caballos. El mayordomo revolvid cielo y tierra; observo a todos los coredores verdes; por ultimo deseubrio en la plaza de armas a cuatro corceles ärabes, los que se veia a todas luces que iban a ganar. Los compro pagando por ellos un cofre de plata. Despues se los regald a Teodora para que los soltara en la lidia al lado de los azules, que era su partido. Teodora le envio, en agradecimiento, en una cajita de plata un mono
•’ötwui burni nupirame''... — iezo cl einperaüor
de seda, con el que estaba prcndido un bucle de cabello.
Epafrodit prcguntö a Radovan si su hijo Iztok se enteil-dla en el manejo del arco. Cuando Radovan lo afirmö, cl griego ordenö entregar a los eslovenos hermosos vestidos de terciopelo y conseguirles “cuadrillos”, (flechas de asta cua-drangular), para colocarlos en el hipodromo cntre los arque-tos rivales.
Llegö el dla del triunfo.
La calle central, “La Media”, se despertö a la madrugada adornada como una putual novia de una rica corte. Durante toda la noche se hablan agitado los brazos de obreros y esclavos. Todos los poderosos, que se afanaban por su repu-tacion en la corte, esparcian el dinero a manos llenas, para que el frente de sus casas estuviera adornado con bastante magnificcncia. Un frcsco primaveral sc levantö con los hume-dos vientos del mar. Tenues gotitas de rodo se colgaban de las coronas, imitando en cllas miles de joyas. Parcda que tambien la manana y el mar eran escavos del despota, Mirto y laurel perfumaban el aire, romcro y rosas cubrieron todas las calles y todas las paredes. De los muros pendia la pür-pura enipapada en fuertes aromas, carisimas telas de vivos colores revoloteaban por el aire. Las guirnaldas se tendian en profundos arcos de una a otra casa, sobre eilas se estremc-cian doradas gasas, como si se extendieran neblinas del sol vespertino por sobre la calle. Detras de las ventanas respan-decian los rostros de las mäs grandes bclczas bizantinas. Entrc sus cabellos, sobre sus blancos cucllos, en las sedas y tercio-pelos descansaban millones, engarzados en diademas de oro, en resplandecientes nombos, en collares y pulseras. Desde los techos curioseaban los sirvientes, vestidos en colores vivos. Los sekores los vistieron en sus trajes de fiesta; tambien ellos debian, con toda su alma, de entre sus coloridos y ricos trajes, aclamar a su dueno en honor al triunfo imperial.
Allä abajo, cerca del mar, estaba encerrado en la prision del Pentapirgo el rev de los vandalos, Gelimer, por ultima vez con el pecho cubierto de purpura y la cabeza adornada con la corona. En su rostro se reflejaba una sumision sin espe-ranza, sin lägrimas ni risa, muerto su orgullo, muerta su alma! No habia odio, ni pena, ni miedo, tan solo sus labios se movi'an Ientos para pronunciar continuamente: “Vanitas vanitatum, todo es solo vanidad.”
Tocaron las trompas, se abrieron las puertas de oro. Del Mar Negro se levanto el sol. Sobre el frontispicio de la puer-ta de oro refulgla la estatua de la Victoria, gigante,, blanca, poderoso bloque de märmol; contrastaban con su nivea blan-cura. las hoias de laurel; parecia alegrandose de tan glorioso dla la gigantesca defensora de la “Porta triumphalis”. En medio de la puerta callaba el monograma de Cristo y una oscura cruz miraba sombrla hacia el Pentapirgo, de donde sallän multitudes de prisioneros cngrillados, esclavos del todopoderoso: que edificaba en honor a Dios a Santa Sofia,
que durante la noche escuchaba y discutia con los frailes sobic el misterio de la Santlsima Trinidad. Si volverla £1, cuyo monograma calalba sobre la puerta, joh! no callarla, sino volverla a repetir: “;Tu corazon estä lejos del mlo, tu, blan queado sepulcro!“
Fuera de la puerta, al lado del camino, se amontonaba la multitud. No era tan numerosa como podrla creerse. La formaban los que no hablan logrado entrar al hipodromo. Aqul se hablan reunido todos, la corte, el Cesar y Teodora, los magnates y los ricos, los que no vivlan sobre la calle central, los bärbaros y los pobres en las galerlas, en alto cerca del cieloraso que somhrcaba el inmenso circo. El Cesar prepara la entrada triunfal a Beiisar sabiendo, como lo sabia todo Bizancio, que ei verdadero triunfador era el poderoso despota.
Por eso no siguio Beiisar la costumbre de la antigua Roma de entrar en la ciudad sentado en un carro o montado en blanco, sa'vaie cabaUo; fue caminando desde su casa, como un patricio, hacia el circo.
El corteio fue cWde lap uerta de oro hasta el foro de Adriano a esperar a Beiisar.
En primera fil.x estaban los iefes de las riudades. detras de eHos venlan los senadores y los gentilhombres en blancos y ondcantes traies, con velas en las manos. Detras de e.«tos venia un carro dnmdo. con los slmbolos de la Santlsima Trinidad. A su alrededor los patricios, los cdnsu'es y los narientes le'anos del Emnerador. haclan guardia de honor. Tras ellos venlan los vandalos prisioneros en sus vesrimentas guerreras, con las manos ata das a la espalda. Los bizantinos gritaron snrnrandidos cuando vieron a esos fuertes y oscurns hombres. El ultimo de todos venia Crlimer, con un manto de pumura oue refulgla cuaiado de piedras preriosas, cintos de oro abro-chaban la cintura, sobre el necho llameaba una cota de nlata pima. Los bizantinos se inclinahan profuudamente por fuera de las ventanas, con sus oios de=1umbrados ante el gallardo rev, que no sentla ya la humillaciön, que no vela ni la Hoda ni el esnlendor; en el corazon de las mujeres nacla la admiracion.
Detras del rey vencido iba el general, el vietorioso Belisar. eVstido en su divisa de iefe del alto comando, una delgada corona de laurel embellecla su cabeza gris; pequena era su comitiva, algunos de sus mas valerosos canitancs.
Hubo un revuelo en la calle; desde los techos gritaban las voces; en las ventanas ondeaban, saludandolo, las sedas. Tocaron las trompas, el corteio se abrio y Belisar se dirigiö hacia su dueno como un humilde siervo que ha cumplido con su deber y nada mas.
Tras el general, los carros llevaban el botln de guerra. En los carros se velan tronos de oro, finlsimos trajes, carritos de marfil de la reina de los vandalos, tesoros en piedras, pulidas v en bruto.
Calices y vasos de oro, carisimas vasiias del comcdor real, miles de talentos de plata, grandes cantidades de utensilios finos, que hablan sido saqueados por Gizerico en Roma. Entre otras, se vela vasijas del templo judlo, saqueado por Tito, candelabros de siete brazos del santuario, carradas de pergaminos encerrados en delicados cilindros, entre ellos habia evangelios germanos, cubiertos de piedras preciosas.
Solemnemente se desplazaba ese mar de incontables riquezas por el foro de Teodosio, al lado del Tetrapilön, hacia el mereado de Constantino. En la iglesia de la Amada Seno-ra, los magnates se. desprendiergn sus blancas tünicas y vistieron sus trajes de corte. De all! sacaron las insignias imperiales; ante todo una finlsima cruz, un gran cctro de oro y por ultimo el labaro, estandarte. A derecha e izquierda formaban cordön los cörredores y exclamaban: “j Por muchos anos!”
Cuanto mas se acercaban al circo, tanto mas aumentaba cl griterlo y se apinaba la gen te. Todos se admiraban, todos
POZDRAV IZ SANTIAGA
čas je da se oglasim. Dne 29. novembra smo bili posvečen) vu duhovnike 24. salezijancev. Slovenca sva bila dva: g. Sočak, ki se nahaja že na delu v Lina res, in jaz, ki sem zopet, vsaj do konca leta, v našem zavodu “E! Patrocinio” katerega Vi poznata.
Nepcpisljivi so bili vtisi mod posvečenjem in posebno med prvo sveto Mašo. Med toliko sreče sem slutil globoko dvojno bodalo. Prvo je bilo moja nevrednost pred toliko božjo milostjo: kot nikoli, sem takrat zarazumel kaj pomeni: “Magniflcat a nima mea Dominum.... ki se je ozrl na svojega ničnega hlapca”.
Globoko sem nato občutil nesrečo naše domovine in svojih domačih. Spomnil sem se na svoje, na ljubo in že precej posta, rano Mamo, od katerih že dve leti novic nimam. Ne poznam njihove nesreče, a vendar vem da mnogo trpijo. Vem, da hi jim bilo v tolažbo, če bi znali mojo srečo, a mislim, da mojega sporočila ne bodo dobili. Uboga Mamica! Spominjam se njihovega obraza ko sem se poslovil pred desetimi leti; koliko so trpeli! Gotovi so bili, da več ne hojo videli na zemlji...
Pa sem našel tudi tukaj med našimi rojaki ljubeča in tudi materinska srca: pri Wolnerjevih, pri Bečklju, pri Tadiču....
Vsak dan molim med sv. Mašo za svoje domače, za domovino, za tiste ki so padli za našo zemljo... za prijatelje In
znance In tudi za Vas g. Hladnik.
ROJAKOM V BERISSU IN LA PLATI
V nedeljo 31. januarja boste imeli vsi priliko, da prisostvujete slovenski maši, pri kateri bo zapel avežanedski zbor. Sveto mašo bo imel naš rojak Franjo šnurer, ki je tam na obisku pri svojem bratu.
Sveta maša bo ob 11 uri v farni cerkvi.
Priliko imate tudi za spoved, in ne pozabite, da je velikonočni čas blizu.
Ta sv. maša je ob enem tudi izpolnjen vsakoletni obisk v Berisso. Ne zamudite torej, rojaki, prilike, da pohitite k lepi slovesnosti!
Uporabim priliko, da Vam želim vesel Božič in Novo leto, da se Vam zahvalim za “Duhovno življenje”.
Do sedaj ne vem kam bom moral prihodnje leto. Vas bom pravočasno opozoril.
Vas prosim, da sporočite moje pozdrave, o priliki, našim Prekmurcem, posebno če so nekateri Iz Pečarovec, od Fare, sv. Sebeščana. Sprejmite posebne pozdrave od vdanega Vam
Aleksandra Horvat.
se sorprendian ante las riquezas, ante la belelza de los soi-dados. ante Gelimer y sus parientes.
El cortejo doblo al lado de las lujosas termas, delante de las cuales se abria la gran entrada al hipodromo. Aqui derramo la mano imnerial todo el resplandor y el lujo del mas grande despota del mundo.
Cien mil personas estaban sentadas alrededor, cien mil aclamaban a! cesar, ubicado bajo un cielo de pürpura, quc en un alto palco, sobre un trono de oro, esperaba a Belisar. A su lado estaba la emperatriz, la linica en toda la historia univedsal que encontro entre las cuevas de esc mismo circo, en el libcrtinaje y la voluptuosidad, un camino por la arena hasta las gradas que la llevaron al trono. Era bella, no grande, pero ante su cuerpo se hubiera alegrado un artista. En la pälida čara llameaban los ojos, que hipnotizaban, la boca, quc anbeiaba deleites. Un nimbo de oro centa su cabeza. Con los diamantes, que lucia en las orejas, en la frente, en el cuello y en el traje se podria comprar un reino. A su alrededor se apretaban las cortesanas, solo bellezas, jovenes pa-tricios, los jefes, sus favoritos y sus guardias.
Cuando llego Gelimer y vio a Justiniano en su trono, la mar de gente a derecha e izquierda, no lloro ni grito, sino repitid en voz alta sus ilnicas palabras: “Vanidad de vani-dades, todo es vanidad".
trono. Alli se sacaron la pürpura, el vandalo inclino la cabeza
Belisar y Gelimer siguieron por los peldanoš hasta el hacia el suelg. La multitud atrono para saludar a ese tirano que no amaba, al quc maldecia a escondidas y a quien creia la personificacion del diablo: “i Io triumphe, por muchos anos!" modulaba en todos los idiomas que se hablaban en-tonces en la tierra.
Tambien Belisar cavo de rodillas, inütil siervo delante de su pode roso dueno urbis et orbis.
Radovan e Iztok estaban parados sobre el andamio, entre los arqueros. El primero desde bien temprano habia bebido del buen vino de Epafrodit y estaba de un humor divino. Gritaba con los que gritaban y extendia los brazos. Iztok callaba. Record aba que poco habia faltado para que su padre fuera traido en esa mišma forma al circo; asi estaria Svarun, el patriarca de los eslovenos, a no ser por la flecha que destruyö a Hilbudi. Y suspiro deseando volver a su hogar y contar en el castillo como se procedia con las nacion.es vencidas, viajar de una tribu eslovena a otra, encender la ira en las altnas, la union en todos los corazones, eterno odio y etema lucba contra Bizancio. Pero en esc momento cl Emperador dio la senal de empezar. Atronaroiflas trompetas, la multitud se estremecio de alegria, en la arena aparecicron dos hermosas cuadrigas.
VSESLOVENSKI KONGRES V SEVERNI AMERIKI
Kakor znano je v Sev. Ameriki skoro 300.000 Slovencev, kateri imajo celo vrsto časopfsev, zlasti tri dnevnike, kateri vzdržujejo med rojaki tako domovinsko ljubezen kakor tudi zavest skupnosti.
Vpričo sedanjega obupnega položaja domovine in pa neizogibne zahteve naše bodočnosti so se strnile slovenske vrste v obrambo pravic stare domovine, da ne ho prišel naš klic prepozno.
Kakor povsod so tudi v Sev. Ameriki med rojaki razne smeri, tako politične kot kulturne, toda vpričo danega položaja so se pokazali drugačni možje, kot se godi tukaj med nami, kajti sklicali so skupen vseslovenski kongres, katerega so se vdeležilc vse narodne skupine brez razlike in se ni oglasila n1 kaka napetost med desnico in levico, med Kranjci in Primorci, socijalisti in klerikalci... Vsi
so složno pokazali eno: svoje veliko srce za bodočnost Slovenije, za katero se Je treba oglašati z glasnim krikom pred celim svetom.
V Clevelandu, v Slovenskem narodnem domu, ki je ponosna palača in brez dvoma najveličastnejša narodna zgradba našega naroda v tujini, se je zbralo 5. in 6. decembra 522 zastopnikov vseh slovenskih erganizarij, društev In zvez iz cele deželo. Po otvoritvi in po zapeti narodni ameriški himni je opravil izbrano molitev za uspeh kongresa mons. Vid Hribar.
Na kongresu je med prvimi nastopil naš rojak, klevelandski župan Lausche, ki je govor'1 angleško , nato slovensko; besedo je imel kot zarionnik vlade minister Snoi, kot predstavnik pos’anstva sam minister Fotič, nakar so govorili zastopniki vseh skunin. Posebno povdarien je bil nastop znanega pisatelja in umetmka našega rojaka Luisa Adamiča, ki ima odkčne zveze z najvišjimi ameriškimi krogi in je
zagotovil tudi vso svojo pomoč.
V	duhu popolne enote so nadaljevale kongresne slovesnosti, katerim so v duhu sledili stotisoči rojakov. Složno so si podali roke za skupno delo in na Istem odru v navdšenje vseh zborovalcev so go-govirili: socialist Etbin Kristan, ki je bil izvolien za predsednika, P. Kazimir Zakrajšek, oče slovenske emigracije, ki je bil izbran za tajnika, . Josip Zalar od Kranj. Kat. Ednote je blagajnik; prva podpredsednica je Marija Prisland, predsednica ženske zveze; drugi podpredsednik je od Ameriške bratske Zveze, predsednik Slov. nar. doma v Clevelandu Janko Ro geli. Za častnega predsednika je bi] Imenovan temu “Slovenskemu narodnemu odboru” pisatelj in umetnik Luis Adamič.
V	tem odboru so zastopane vse skupine in vse vodi ena sama želja: pomagati trpeči domovini in ogniti se vsega, kar bi vtegnilo sejati razdor v slovenske vrste.
BOŽJI NAM JE ROJEN SIN.. .
Lepi so božični prazniki, kakor nam živijo v spominu na one dni, ko smo doživljali Božič kot nekaj čarobnega tako v cerkvi, kakor doma ob jaslicah in božičnem drevesu in tudi zunaj v božji naravi, ki pač nikdar ni tako praznična kot tedaj, kadar blesti v snežnih kristalih.
S tistim Božičem pač ne moremo primerjati tukajšnjega Božiča. Saj se zdi človeku nekaj protislovnega, da bi se potil sedeč v omnibusu na poti k polnočnici. ...
Tisti Božič so nam pač lepe sanje! Morda ga bomo še kdaj doživeli... z gotovostjo pač smemo upati, da ga bomo deležni v vsej lepoti in polnosti v srečni večnosti. ..
Upajmo tako! Toda, ali je bilo v nas kaj tistega svetega hrepenenja, kaj tiste volje za žrtev in tiste ponižne vere v Gospoda, kakor so jo prvi pokazali svojemu Odrešeniku betie-hemski pastirci? Ali nismo nemara preveč zaverovani vsak v svoje vsakdanje stvari in jep raznik svete noči premalo glasen, da bi resnično vdrl v naše življenje , da bi nas vzdramil iz vsakdanjosti, kakor je pastirje božja svetloba in angeljsko petje?
Nič manj ni resnična skrivnost Svete noči za nas, kakor je bila za pastirje! Le da stopi ne pred nas s tako velikim zunanjim sijem! Pa tudi to je, da je življenje premnogih preveč udobno, da bi se v resnici zavedali nujnosti in potrebe večne, nesmrtne sreče, katero daje Gospod Jezus njim, kateri mu poneso v dar svoje srce... Trpin, siromak, potrti, ponižani in pohojeni se zave, kaj je betlehemski hlevček, kaj je golgotski križ. ... Komur je dobro, tega ne čuti.
Nekateri rojaki so se pač zavedeli veličine svete noči in doživeli tudi v svojem srcu njeno tolažbo in njeno veselje. Večina je pa doživela Božič le v boljše pogrnjeni mizi, v spominih nekdanjih zimskih božičev in v prazničnem razpoloženju svoje okolice.
Med 10.000 Slovencev, ki živimo v mestu ali zraven njega se je dvignilo na Sveti večer kakih 700, ki so prihiteli k maši polnočnici.
Kako je bilo? Brez dvoma je večina zbranih prihitela s plemenito mislijo v srcu, da na svoj način pokaže ljubezen do Odrešenika. Prav spodobno obnašanje rojakov nam je priča, da je bilo res tako. Že pol ure pred polnočjo se je nabrala velika gruča ljudi, ki so svečano mirno čakali, kdaj se odpro cerkvena vrata.
Ko so nam jih odprli, je bila cerkev kar takoj polna. V prelepi obliki je stopil pred nas Betlehem v krasnih jaslicah, v katerih se uprizarja skrivnost Svete noči.
Točno se je začela maša.
Kdo bi pac^mogel popisati, kaj občuti človek, kadar se sproži veličastna svetonočna pesem, So pesmi, katere pojo pevci, ker se hočejo z njimi postaviti; ker hočejo pokazati silo in lepoto glasov. Toda božična pesem je tako topla, tako globoka, tako mehka, da potegne za seboj pevca in slušalca Pač ni besed, s katerimi bi mogel človek opisati doživetje Svete noči med božično pesmijo.
Zato je bilo' marsikatero oko rosno, ko so pevci dali svoje najlepše in naiboljše in zdramili skrivne strune neumr-joče duše tudi v tistih, kateri nimajo nikdar časa, da bi pogledali nad vsakdanje stvari. . .
O, da bi v vseh zvenela struna duše vsak čas, da bi tako spremili to bedno tavanje skozi solzno dolino v prijeten pohod proti srečni večnosti, kjer bo neprestana sreča, po kateri tukaj tako begotno sanja človeško srce, pa jo najde le tisti, kateri najde ključ do nje pri Odrešeniku rojenemu v uboštvu in mrazu. ..
Tako je bila slovesnost polnočnice na Paternalu nekaj, kar je treba doživeti, kajti za popis so besede preslabe.
TUDI NA AVELLANEDI
je bil. božični praznik veličasten. Sveta maša je bila ob 10 uri. Polna kapela ljudi je strmela ob prelepih jaslicah. Še so zvenele svetonocne melodije v obrazih pastircev, pa že se je
oglasila božična pesem, ki je dala božični maši izraz najlepšega praznika, praznika veselja,, upanja in ljubezni.
Sveta noč, blažena noč.... Pesem je sledila pesmi. Kar ustavila se mi je molitev, tako me je prevzela. Le od kod so sc vzeli ti glaski! Pa me je zaskrbelo: kaj pa če ne bodo izpeljali? Pesem je težka! Pač so zaslužili avežanedski pevci častitke. Saj je bilo nekaj izrednega. Vsako leto so napravili čast sebi in Bogu, in veselje zbranim, toda tako doživeto, tako toplo niso zapeli še nikoli, kot to pot.
Polna je bila kapela, da rečem: nabita. Vse je prevzela slovesnost praznika in lepota naše pesmi in kako ne bi človeku seglo vse to do srca, če stopijo pred njega še besede, s katerimi konča evangelij tretje božične maše: “V svojo lastnino je purišel, toda njegovi ga niso sprejeli.... Njim pa, ki so ga sprejeli , je dal oblast, postati otroci božji..." Ali smo ga sprejeli? Ali smo med tistimi, ki smo ga odklonili? Ali smo tisti, kateri nimajo zanj ne mesta, ne časa, ne razumevanja,
Le kako bi moglo biti, da bi mi, ki smo se zbrali k tej lepi božični maši, ne odprli resnično naših src Jezusu. Kdo bi pač mogel ravnati kot Herod, kateri je bil v skrbmi za svoje časti in dohodke, češ da jih bo Zgubil, če sprejme Odrešenika! Saj se vendar ne da primerjati, niti od daleč ne, vrednosti stvari in užitkov, katerim naj se človek odreče zato, da postane vreden sinovstva božjega; se ne da primjerjati z neprecenljivim bogastvom srčnega miru v tem življenju in večne sreče v drugem, katere postane deležen tisti, kdor na zunaj in na znotraj skuša spolniti to, kar so storili pastirci na božično noč, o katerih beremo, kako veseli so se vračali k svoiim čredam.
Tako smo razmišljali božične skrivnosti med prelepo pesmijo in toplo molitvijo.
PRI S VTEM ANTONU
Že tretjič smo pohiteli letos tja. Vsako leto nas gre večje število, kajti zares nikjer nismo tako svoji, nikjer nimamo tako lepega prostora, kot v prostornem vrtu šolskih sester, kier nas vodnjak preskrbi tudi z vodo, kakršne zastonj iščeš v Buenosu.
To pot je bil naš pohod v San Antonio vse drugače lep kot druga leta. Saj smo ponesli s seboj tudi našo novo zastavo m Svetogorsko Marijo. Bilo nas je toliko, da smo tri Železniške vozove popolnoma napolnili in še mnogo naših je moralo iskati mesta spredaj v vozovih.
v Ko smo izstopili, je bilo ljudi, da je bila kar gneča, iz pločnika smo morali čez tir in čez cesto, kajti tam šele se ho mogoče zložiti v sprevod, da bomo kot se spodobi za procesijo, stopili do božiepotne cerkve. Ko smo se motali skozi križe, ki čuvajo prehod čez tir, nas je čakalo presenečenie. Z nami je bil to pot filmski operater, naš rojak Gregorij Zidar, ki je našel lepo priliko, kjer nas je dobil vse na muho, da
En San Antonio de Padna. La salida de la iglesia a la tardo. Intervinieron en la peregrinaeiön 400 personas.
bomo nastopili v filmu. Tako smo se morali zmotati vsi mimo njega. Ko smo srečno prekrižali cesto, smo stvorili procesijo, kateri je šla na čelu svetogorska podoba. Sredi množice, ki je prepevala pesmi in molila rožni venec, pa smo nesli zastavo. Naš sprevod je bil tako nekoliko podoben telovski procesiji doma, ki je stopala med zelenim poljem; tudi mi smo po cesti med poljem kjer ni nobenih hiš, hiteli proti svetišču' svetega Antona.
Spet nas je presenetil operater, ki je našel lepo mesto na ovinku, tako da bomo lahko našli vsak sam sebe, kadar se bo film odprl našim očem.
Svečano so zapeli zvonovi, k smo zavili proti cerkvi. Na pragu pa nas je pričakovalo že mnogo rojakov, ki so nas prehiteli.
Mogočno so zadonele orgije in se oglasila pozdravna pesem, ko smo vstopili v svetišče, kjer se je takoj nato začela prva sveta maša, med katero je zapel paternalski zbor. Zares, kako bi človek ne bil ganjen! Tako daleč od doma, pa nam doni naša pesem! In med tem, ko je rojakom doma prepove-dana, nam svobodno razveseljuje srce! Prelepo je bilo njihovo petje!
Med sv. mašo je imel nagovor p. guardian. Ker je bil tisti dan praznik sv. Družine, je bila njegova beseda o tej preveliki zadevi človeškega življenja. Saj je družina tista iz katere raste blagoslov in prokletstvo za stariše, za narod in za bodoče rodove.
V sedanjem času, ko so premnogi tako zelo pozabili na božje resnice, so prezrli tudi to, da je človeško srce nagnjeno k slabemu, da otrok potrebuje skrbne vzgoje, plemenitega zgleda, prilike za žrtvice in za vršitev ljubezni do svojih bratcev in setric.
Prav malo je tistih družin, v katerih vlada pravo razumevanje za veličino življenske naloge, katero družina ima! Zato je pa danes tako malo družin srečnih! Zato pa danes lahko rečemo da mladine sploh ni! Kje naj bi bila sploh mladina, če pa nima pred seboj nikakih idealov; če pa nespametni starši ali drugi odrastli ljudje že otrokom čvekajo neslanosti in dražijo v njih spolne nagone s tem, da jim kvasijo o “novio” in 'novia”. Le kako naj bo iz take mladine kdaj zrastel kaj vreden rod, če pa so že v njihovih nedolžnih srcih davno zadušili ideale, za katere se mora človek boriti, s katerimi se mora sam sebe obratovati in zavojevati, da bo iz njega kdaj človek, v katerem ne bo žival vladala, temveč pamet! In kadar bodo ta negodna mladina očetje in matere, od kod naj bodo vzeli vzgojno modrost za svoje otroke.... Zato se vidi po nekaterih naseljih tako pocestno mladež, ki ni nič boljša od psa, ki laja v vsakogar, ki ga vidi na cesti.
Zato je danes tako strašno potreba svetu prevdarka o sveti nalogi krščanske družine, kakor je samostanski predstojnik tako lepo povedal v svojem nagovoru.
Le škoda, da tistih naših rojakov, katerim bi bila tista pridiga najbolj potrebna ni bilo zraven, kajti tisti se boje cerkve, ker se boje resnice, katera bi jih preveč v živo zadela!
Sledila je nato druga maša, pred katero je spregovoril g. Hladnik. Povdaril je tudi on misel družine, najprej ljubezen in hvaležnost do naših družin, iz katerih smo izšli, nato pa sveto dolžnost do tistih, katerih člani smo. Nadalje pa je
g
i
N
I
Obrnite se v vseh pravnih zadevah na naSega prijatelja spretnega advokata
A B O G A D O
Estudio: SAN MARTIN 233. IV.
Victor E. Clement I
Horario: 10—12, 16—17.
Telet. 33-6435 : 63-3253 j|
immm- «k » mmt MmiMMwmmt
opozoril, da smo tudi vsi Slovenci efta družina. Kot taki si moramo biti: kot bratje in sestre. Gorje družini, kjer se oni med seboj zavidajo in izigravajo! Prokletstvo je to. Prav taka složnost kot v oni družini mora vladati tudi med vsemi otroci enega naroda.
In kakor se strnejo vsi člani družine v trenutku velike Žalosti okrog mrtvaškega odra svojih najdražjih, tako je tudi dolžnost nas vseh, da se v uri nepopisnega trpljenja našega naroda čim najbolj tesno strnemo, da bomo ob uri potrebe in prilike dokazali, da smo zvesti in vredni otroci naroda iz katerega smo izšli in kateremu smo toliko dolžni!
Med sveto mašo je zapel avežanedski zbor. Ali bo obvladal cerkev ali ne, to je bila skrb, kajti zbor ni močan, cerkev je pa velika. Pa so nas tako presenetili, kakor tega ni nihče pričakoval! Prelepo so zapeli na Božič doma, toda pri sv. Antonu je bila njihova pesem še popolnejša, še bolj mila, tako da so pokazali tudi Prekmurci s svojim zborom, da se postavijo lahko pred katerokoli občinstvo in bodo odnesli častno ime!
Po končani maši je bilo pozorišče romanja na velikem vrtu, kjer smo našli prostora v prijetni senci, kjer so si posamezne skupine po svojem okusu pogrnile mize, med tem ko je Tone Ličen pripravljal pečenko.
Vroče je bilo, pa smo bili žejni. Goseilničar se pa nam ni obnesel. Imel je pijačo. Tekla je, toda hladila ni! Na srečo nas je bolj zadovoljila hladna voda, katero je ves čas črpal vodnjak iz globine.
Tudi pečenka se je počasi omečila in nasitila lačne.
Med vsem tem je bilo pa slišati veselo pesem iz vseh strani.
Ob 15 uri se je po napovedanem programu vršil sestanek za dekleta, na katerem se je zbralo 50 mladenk, ki so Z zanimanjem posdlušale besede o prepomebnih zadevah, ki so bile snov sestanka.
Sledila je nato popoldanska molitev, na kar smo stopali spet v lepem redu na postajo in spet napolnili ves prostor, ki so ga imeli za nas pripravljenega.
Bilo nas je na povratku na vlaku 295. Gotovo pa je potovalo kakih 100 ljudi še z drugimi vlaki in vozili, tako da nas je bilo letos v San Antonio kakih 400.
Lansko leto so nekateri pozabili, da je treba dati tudi Zgled spodobnega obnašanja. Letos pa je bilo obnašanje naših ljudi tako vzorno, da ni imel nihče niti najmanjše prilike, da bi se kaj pritožil. Bilo je Z nami tudi nekaj gostov. Eden njih je menil: jQue gente mas culta! Fui otras veces con pere-grinaciones a Lujän, pero siempre hubo lios. Esta vez no falto nadie respeto a nadie, ni chico, ni grande. Yo quede encanta-disimo.
Ob priliki tega lepega romanja smo pa ostali dolžni zahvalo našim dobrim sestram, ki nam dajo na razpolago vse, tako da pohitimo k njim, kot da gremo na lastni dom. Če je njim v veselje, da jim prinesemo nekaj slovenskega sonca v San Antonio, je pa za nas spet prav to posebna privlačnost sv. Antona, da najdemo tamkaj naše dobre sestrice, ki nam tako prijazno ponudijo vse, kar imajo in se z nami povesele!
Upajmo, da se bo prihodnje leto spet ponovil ta naš lepi praznik.
V SOBOTO CELI DAN
je odprto samo za naše ljudi, da se fotografirate v
FOTO SAVA
San Martin 608 — Tel. 31-5440 — Florida 606
OPAZOVALEC
ZAZ-uJju ijiM OBISK
smo dobili, Pnsei je iz čue čast. g. FRA-NuO šNuBBk, salezijanec, nas rojaa iz Prekmurja, ki je pita 2 leti imei novo maso v santiagu, letos pa je pnsel napraviti tudi svojemu bratu m sestri to veseije, da sta mvgia prisostvovati njegovi maši tukaj, Prišel je 23. januarja zvečer iz čile. ‘1'akoj smo razglasili novico in naslednji dan se je zoralo vse, kdor je le mogel pnti; pevci so napravili v naglici kar so mogli, da je tako naš rojak doživel 24. jan. med svojimi ožjimi rojaki in osebnimi znanci nepričakovano veselje. Do solz je bil ganjen on in nas je tudi do solz ganila njegova ljubeznjiva beseda in ganljiv trenutek prvega srečanja z bratom v mašniški obleki.
V nedeljo 31 jan, bo imel sv. mašo v Berissu, kamor bo pohitel tudi pevski zbor.
7. febr. pa bo imel sveto mašo in tudi popoldanske litanije na Avellanedi med rojaki, med katerimi bo tisto nedeljo preživel njim in sebi v veselje.
Tudi 14 febr. bo imel on mašo na Avellanedi ob 9.30 nato odpotuje nazaj v čile.
KOPALNA OBLEKA
Nagotni kult je čimdalje drznejši, že na spiosno pada zavest dostojnosti in si nagoua dovoljuje čimdalje vec svooode. Kijuo tonkiatni skusnji stanšev, kaao težavno je vzgojiti otioite v dunu prave sramežljivosti in dostojnosti; kljub neštetim so.zam, ki jih točijo nad stito nedolžnostjo, je vendar toliko starišev, ki ne storijo dovolj za to, da bi si njihovi otio-ci ohranili čut za dostojnost in sramežljivost. Potem se pa oglasijo še zdravniki, ki pravijo, da otrok potrebuje sončno kopel (bano de sol) in da naj hodi napol nag...
Iz dvorišča otroci kmalu gredo na cesto. En zgled potegne za seboj druge in tako bo kmalu cesta polna nagih otrok in tudi mladine.
Pa je neslanost tisto o potrebi nagote... In če je kdaj zdravnikovo naroč.lo v resnici utemeljeno, naj se vsaj nikar ne dovoljuje otrokom hoditi med ljudi v kopalni obleki!
Kako naj ima taka mladina čut sramežljivost, če pa se navadi letati okrog napol gola! Potem, ko bodo veliki, bodo nesramno žalili čut dostojnosti in poniževali svojo in tujo nedolžnost.
Pazite torej stariši in ne dovoljujte vašim otrokom nikdar med ljudi in ne na
V	Bozariju je tudi nagle smrti končal življenje
Ignac Vodopivec doma iz Komna na Vipavskem.
V	Argentino je prišel pred 10 leti in je bil zelo dober delavec, ki si jo kmalu privarčeval, da je poklical svojo družino sem in so si ustanovili prijeten dom. Toda sreča mu ni bila mila. Obolel je na živcih in je trpel neozdravljivo tri leta. Ta bolezen ga je spravila v grob.
18. decembra je zatisnil oči.
Na poslednjem potu so ga spremili mnogi rojaki, med katerimi je bil zelo priljubljen in so vsi z njim sočustvovali.
Za rajnim žaluje žena Emilija, hčerka Slavka, sin Milko ter 3 letna hčerka Ester. Tukaj živi tudi njegov brat Ciril, v starem kraju pa ima mnogo sorodnikov.
cesto, če niso spodobno oblečeni. In če se sončijo, niKar ne dopuščajte, da se uru-žijo z drugimi otroci, aa se ne bo zgodno kako ponujsanje, ki bo neprimerno več kvarno za uuso on ona kot more sond-na kopei njegovemu teiesu koristiti!
DR. GREGOR GOJIMIR KREK Smrt je ugiauiia enega naših najodličnejših umetmnov in znanstveuiKvV, ur. Gregor Kreita, v starosti bv let. Bil je prvi generalni tajnik akademije znanosti m uineiuiusvi m proiesor na ijuoijansKem vseučilišču. Bil je eden naših največjih duhov a poiju znanosti! n uiueuiioati ter prizan tudi v inozemstvu. Bil je dopisni čian Slovanskega instituta v Prag., Hrvaške akademije znanosti in umetnosti v Zagrebu in ko je bna leta 1933. v Ljubljani ustanovljena akademija znanosti m umetnosti, je bil med prvimi imenovan za renega člana in je, prevzel tudi posle prvega generalnega tajnika.
Dr. Gregor Krete je bil rojen leta 1875. v Gradcu in je študiral pravo. Leta 1918. je bil že viš. sod. svetnik in dodeljen novo ustanovljenemu viš. dež. sodišču v Ljubljani.
Leta 1920. je bil imenovan za rednega profesoija rimskega in državljanskega prava na univerzi v Ljubljani.
V glasbi se je že kot gimnazijec odlikoval in je že takrat komponiral nekaj manjših glasbenih komadov. O Prešernovi stoletnici je uglasbil “Pod oknom”, za bariton in klavir. Od 1901. do 1914. je urejeval “Nove akorde”. Njegove sklad, be so vsebinsko tehtne in oblikovno dovršene.
Tudi v vrhovnem zakonodajnem svetu je sodeloval od leta 1920. naprej in si pridobil tudi tam velikih zaslug.
INDUSTRIJA V JUGOSLAVIJI
Turško časop-sje poroča, da Nemci z vsemi silami delajo na tem, da bi germanizirali Jugoslavijo in prevzeli vsa njena industrijska in druga gospodarska podjetja. Na različnih kraj-h so uvedli nad-zorništvo ter privedli v deželo v ta na. men 40.000 Nemcev za gospodarske nadzornike v industriji, trgovini in poljedelstvu. Ti izkoriščevalci so dobro plačani in uživajo velike ugodnosti v dobavah hrane in drugega potrebnega.
NEMŠKI JEZIK V BEOGRADU Beograjsko Novo Vreme poroča, da bodo vsi uradniki, ki se v najkrajšem času ne nauče nemškega jezika, odpuščeni. V šolah posvečujejo nemškemu jeziku dvakrat toliko časa nego srbščini, iz česar je razvidno, da nameravajo uvesti nemščino tudi v Srbiji kot uradni jezik.
9000 SLOVENCEV so pa odpeljali spet Nemci iz Gorenjskega in štajerskega, ne.
Nesrečna smrt je zadela
Alojzija Štolfa
starega 27 let, doma iz Šute pri Komnu. 12. jan. zvečer ga je do smrti povozil vlak v Florcsu.
13. jan. so ,ga njegovi sorodniki in znanci spremili na čakarito k zadnjem počitku.
Za njim žalujejo tukaj 3. strici in 3. teto ter več bratrancev ter sestričen; doma pa zapušča mater, 2 brata, 3 sestre in mnogo drugih sorodnikov. V Ameriko je prišel pred 12 leti.
Maša bo zanj na Paternalu 21. februaria.	_____
znano kam, menda na Poljsko in	na
Rusko.
V	LJUBLJANI Je glad. Zelenjava je 3 krat dražja kot v Rimu in tako tudi druge stvari. Mleka je komaj kaj dobiti.
V DOLNJEM CEROVEM pri Gorici je zadela smrt narodnega odpadnika, fašističnega občinskega odbornika	(od
1923) IVANA PRINČIČA, starega 63 let. Dva neznanca sta prišla ob 10 uri zvečer v njegovo hišo in sta mu odmerila smrt s štirimi streli, nakar sta zginila. Tudi pet sinov njegovih je zapisanih fašistov. Vsi domačini jih radi odpadništva mrzč. Podobni dogodki so kaj pogosti v deželi.
PRIMORSKI SLOVENCI V JUGOSLOVANSKI ARMADI
Minister Franc Snoj je prejel brzojavno obvestilo, da je v Middle East-u zopet 2,000 Slovencev iz Primorske vstopilo v jugoslovansko vojsko. Tudi ti slovenski fantje iz Goriške, Trsta in Istre so bili mobilizirani kot italijanski vojaki — sedaj pa se bodo pod jugoslovansko zastavo borili proti svojim tlačiteljem za osvoboditev svoje domovine.
V	jugoslovanski vojski na Bližnjem Vzhodu je sedaj že blizu 5.000 Slovencev iz Pr.morske. Okrog 800 jih je že uvrščenih v redno jugoslovansko vojsko pod poveljstvom S.ovenca, poikovn.ka Prosena. Nad 2.000 se jj.h vežba v Južni Afriki v Rodeziji in sedaj jih je znova vstopilo 2.000,
Naši Primorci so znova dokazali svojo odločno voljo, da hočejo v Jugoslavijo. To je tudi najboljši odgovor grofu Sforzi in vsem onim, ki še nočejo tega priznati in uvideti.
-j- V Estanciji Sun Juan je zatisnil oči 84 letni Leonardo Pereyra, častitljev starček, vzoren oče in napreden Argentinec, lastnik mnogih estancij, med katerimi jo bila najlepša San Juan, katero smo lani obiskali na povratku iz Berissu in, kamor smo bili letos namenjeni, toda radi raznih zaprek n c ho mogoče izvesti načrta.
Za vodno je zatisnil oči Štefan Hajdinjak star 43 let.
Tudi 011 je hitel v svet, da bi preskrbel svoji družinici boljše življenje, toda kmalu ga je zadela bolezen, ki je ovirala njegovo lepo načrte več let. Pozneje se je opomogel, poklical sem svojo družino in so živeli vzorno življenje krščanske družino. Na nesrečo jo prišel v tako delo, ki jo njegovemu že slabemu zdravju skopalo rani grob.
Izdihnil je 24 jan. in je bil naslednji dan položen k večnemu počitku v spremstvu mnogih rojakov in po domačem običaju. Pokopala sta ga č. g. Hladnik in č. g. Kisilak.
Za njim žaluje žena, dvef hčeri in en sin, še vsi mladoletni.
Doma je bil pokojni Stefan iz Bogojine v Prekmurju, kjer žalujejo za njim bratje in sestre in drugi sorodniki. Doma ima še eno hčer.
Bratovščina Rožnega Venca bo napravila zanj sv. mašo v nedeljo 14. febr. na Avellanedi.
Lep Božič je praznoval Lms Šeruga, ki je v krogu svoje družine in prijateljev slavil 25. dec. odplačilo poslednjega obroka dolga na prijaznem domu, ki ga ima na Pifieyru
KOČEVJE je bilo pozorišče raznih kr-vavih dogodkov lani od maja dalje. Tudi tam je bna razglašena “Svobodna Slovenija’’, kakor je bira napovedana za 13 maja, ko so Italijani nag.o pooegnili iz več.ne podeželskih krajev. Sledila je nato invazija veiik.h italijanskih armad, ki so seveua strle junaški odpor slovenskih bojevnikov, ki proti tankom niso imeli dru. gega kvt puške in bajonete ter pesti. Sledilo je nato pobijanje ujetih četnikov in talcev.
DVA DUHOVNIKA. V besnem sovra. štvu do vsega s.ovenskega so Italijani dali prijeti tudi kočevskega kaplana STANKA SKVARČA, ki je bil doma iz Vrhnike in je kaplanoval že več let med Ko-čevarji. Vojno sodišče ga je obsodilo na smrt in je bil ustreljen v Ljubljani. Po-ročali smo že, da je b„l ustreljen tudi 8U letni upokojeni župnik EPPIH, ker je obsodil živinsko postopanje oblasti in je dal odvezo četnikom, kateri so bili usmrčeni.	,
V BEOGRADU so bili ustreljeni obenem s SLAVKOM SAVINŠEK, znanim piša. telejeni in inšpektorjem ministrstva filme tudi FRANC LUKMAN, kap.tan ju-goslov. vojske ter VRABEL, državni u-radnik.
“ZARJA SVOBODE’’, eden izmed treli tajnih časopisov, ki izhajajo v Sloveniji poroča 1. junija zanimive podatke o razvoju dogodkov v mesecu maju, ko je celi Sloven ja vstala kot en mož, da se osvobodi nasilnikov. Po vsej deželi je še! glas, da je sila osišča strta. Pojavili so se pakati, ki so napovedali ustavitev vseh obratov in premeta za 10. maja. Za 13. maja so tajno razglasili mobilizacijo vseh moških od 15 do 50 leta. Ko so Italijani za to zvedeli, so naglo pobegnili iz Notranjske, (Lož, Stari Trg), iz Kočevskega, Žužemberka, Bele krajine in še drugih krajev. Važno središče uporov je bil Logatec, kjer so bile osumljene In obsojene kot prevratne tudi mnoga dekleta, ko je spet dobila fašistična oblast vajeti v roke.
Podrobni popis se nanaša na ložko do-lino (Stari trg). V LOŽU so postavili “Po. lifcomisarja”, ki je objavil osvoboditev S.ovenije in dal stroga navodila za ohranitev reda. Prepovedal je plenjenje in pijančevanje. V GRAHOVEM se je za “polikomisarja’’ podpisal Florjan No-tranjsk1, za poveljnika pa Slavko Smeli.
Tri dni je vladala “svoboda”, nakar so partizani naglo zapustili Stari trg in Lož, ter kraje prepustili “narodni zaščiti”, ka. tera je bila naslednji dan že v boju z italijnnskmi tanki, s katerimi so na-valili iz vseh strani. Morali so se umakniti proti PUDOBU in MARKOVCU, kjer so jim prišli za hrbet Italijani iz MALEGA VRHA in BLOŠKE STRANI. Padlo je 11 fantov, katere so Italijani strašno razmrcvarili v svojem besu, da jih sp’olr ni bilo mogoče spoznati drugače kot po obleki. Tudi oni so imeli mnogo mrtvih.
PRI GRAHOVEM sta padla 2 in 5 jo bilo ranjenih, Slovencev je bil eden ubit 2 ranjena.
Levarjeva hiša je bila porušena z artilerijo, tri h’še so močno poškodovane, mnogo je pogorelo. Prebivalstvo je deloma n obe milo s partizani, nekateri pa so se 18. maja vrnili.
Nato so pa fašisti iskali “komuniste” vsepovsod, kier se je dalo kaj odnesti. Vse so op’enili, kar je b'lo živil in vrednosti, med tem ko so divje rjoveli, stre-
ljali ljudi vse vprek med jokom in zažiganjem domov.
Ko so v Ložu. dokončali, so drli Italijani proti Pudobu in Iga vasi. Oplenili so vas.: Vrhnika, Polica, Nadlcsok, tod-cerkev, Dane, in Gornje jezero. Večino moških, katere so dobili, so pobili ali odpeljali s seboj,
Nato so divjali nad vasjo OTOK, ki so jo porušili z granatami, češ da so našli v stolpu strelivo. Odpeljali so vse moške (30), v kolikor niso bili preje pobiti.
TALCI... TALCI...
(Posneto iz št. 6 iiegainega časopisa “Zarja Svobode”, ki izhaja v Ljubljan..)
Oi-upa-orji streljajo taice brez prestanita. Nekaj časa so še objavljali število ustreljenih, brez navedbe imen, sedaj pa tudi usmrtitev več ne javljajo. Slovenci padajo vse vprek. Brez czira na vero in politično mišljenje. Okupator ne dela med nami nobene raziike. Okupator pozna samo Slovence, ki jih hoče iztrebiti. V ta namen zlorablja vsak najmanjši povod. Na pokopališču kopljejo grobove kar na-P-ej.
V	zadnjem tednu so v Ljubljani streljali vsak dan od 8 do 10 talcev. Njih ime. na je težko dognati. Me drugimi so bili ustreljeni inž. Fedran, inž. S gel, uradnik OUZD, Pihler, svetnik železniške direkcije in kaplan Skvarča iz Kočevja.
V	MARIBORU so v enem tednu od 24. do 31. maja ustrelili 120 talcev iz Spodnje štajerske. Med ustreljenimi so bili Konrad Grilc, znani sokolski olimpijski telovadec in načelnik Sokola v Celju, Bratomil Rebek, sin znanega vodi-telja obrtnikov v Celju, Koren Lojze, ži-vinozd avnik iz Mozirja in Golob, sin mizarskega podjetnika v Gaberju pri Celju.
STRAHOTNE VESCTI IZ SLOVENIJE
London, 5. novembra (Radio-brzojav-ka “New York Times-u”) — Jugoslovanski krogi v Londonu so dobili danes vesti iz Slovenije, ki poročajo, da so Nemci v pietek’em mesecu ustrelili v Mariboru 172 talcev.
Nemci so izvršili te morije v znak maščevanja za uničenje vojaškega tovornega vlaka, katerega so uporniki pognali v zrak. Glavna železniška proga iz južne Nemčije v Trst, ki gre sk-'zi S’ovcnijo, veže nemške orožarne z Italijo. Skozi slovenske pokrajine gre dnevno najmanj 8 vlakov, ki tovorijo orožje za prevoz preko moria v Severno Afriko za preslabo Romme’ovc vojske,
Umtcd Press poroča iz Londona, da so Nemci v zvezi z ek-p’oz’jo na istem vlaku ustrelili tudi 150 t.a’cev v CliV-n (brez-dvomno tiskovna pomota, najbrže Ptuj ali pa morda Celje.)
Računajo, da je bilo v Sloveniji do konca meseca avgusta t. 1. postreljenih 2.500 talcev.
(Zdaj: Maribor 172 — Ptuj 150 — Krašnja preko 50 — Sv. Jurij 50 itd.)
ODLOČNOST SLOVENCEV V DOMOViNI
“Pobratim”, eden izmed tajnih in ilegalnih časopisov v Siovemji piše v svoji številki z cine 1. jumja naslednje:
Odločno odklanjamo vs-k poskus megienih samoodločb, nimamo ne časa ne voije, da bi se šeie odteč.-rali, lešetaii...
N.smo p.zabili kam nas je privedel koroški pieoiscit, zavedamo se, aa nam je le Maister rešil Maribor in švabič Notranjsko! Povračila ne bomo prosili za zeleno mizo. Naše represalije bodo — naša zemlja! Naše represalije ne bodo začasne — temveč bodo za vekomaj!
V očiščenem ozemlju ne pr.znavamo več nikak-h manjšin. Koloniz.rali ga bomo z domačini iz gosteje naseljenih krajev. Poklicali bomo pod domači kiov našo veliko izseljensko družino in ji omogočili dostojno življenje na rodni grudi!” NEMŠKO KRŠENJE MEDNARODNEGA PRAVA
Jugoslovanska viada v izgnanstvu je izvedela danes, da Nemci zdaj celo z lakoto poskušajo p.isiliti slovenske moške na na-bor in vpoklic v nemško vojsko. V istem cilju izvajajo na ljudstvo najhujši teroristični pr.tisk.
Naciot-čni gauleiter Rainer v Sloveniji je izdal povelje, da Slovenci, ki ne bi hoteli na nabor za nemško vojsko, no bo-do sme.i dobivati nobene hrane.
MOZIRJE
Na glavnem trgu kraja Mozirje so javno ustrelili pet mladeničev, ki so se bili odtegnili naboru, č:š, da so “dezerterji”, njihove rodbine pa so bile poslane v izgnanstvo. Na Gorenjskem so vzeli za talce številne rodbine mladeničev, ki so zaradi nabora pobegnili v gezdove.
VOJNI VRT V ZVEZDI
Med mnog mi drugimi mestnimi zemljišči je bila letos tudi vsem Ljubljančanom ljuba Zvezda spremenjena v vrt ter spomladi zasajena predvsem s krompirjem.
Podžupan comm. dr. Salvator Tranchi-da si je v četrtek zjutraj ogledal kopa. nje krompirja ter z velikim zadovoljstvom poslušal poročilo vodstva mestne vrtnarije.
ČETRTA ZIMA
“Kacrntner Zeitung” poroča, da se Je Koroška Zborirca sestala v prisotnosti predstavnika berlinske trgovske zbornice. Gospodarski svetn’k Koroške je poročal o pripravah za četrto vojno zimo in pov-darjal, da je potrebno, popolnoma vključiti gospodarstvo Gorenj-ke v Rajh, tako da bi bfla z vsem svobm Vgastvom na razpolago vojnemu gospodarstva Rajha, s katerim nai bi se Gorenjska čimprej in č:'m popolneje združila.
GOBBBBLSOV ZEMLJEVID BALKANA
Bern, Švica, 3, novembra (ONA). — V zadnji izdaji nedeljskega časopisa “Der Bund”, glasila propagandnega ministra Jožefa Goebbelsa, je objavljen zemljevid Balkana, iz katerega se da sklepati, da v Berlinu madžarskih In bolgarskih meja (na ozemlju, katero je Nemčija darovala tej dvojici svojih hlapcev) ne smatrajo končno veljavnim.
Dočim so Dalmacija; črna gora in Slo. venija, katere je vključila Italija v svo. je meje, označene kot ‘ ‘Italija” in kraji pod nemškim jarmom kakor na primer čehoslovaška, Galicija in Ukrajina kot “Nemčija’’ je ozemlje, katero so zasedli Madžari, označeno le: “pod madžarsko administracijo’’. Tudi ozemlje zasedeno od Bolgarov je označeno le: “pod boi-garsko administracijo’’.
GVERILSKI BOJI SE RAZŠIRIJO NA MORJE
London, 4. novembra. — Iz krogov jugoslovanske vlade prihajajo zanimive vesti o četniških bojih, ki so zdaj prešli tudi na morje in v dalmatinskem območju Jadrana privedli do precejšnjih uspehov.
Guerilci uporabljajo največ ribiške ladje, oborožene z majhnimi topovi in celo zaplenjene oborožene čolne s pripravami za torpedira je. Delujejo v bližini obale po vzorcu starih gusarjev.
Potopili so že manjšo italijansko trgov, sko ladjo, ki je prenašala tehnične čete in zalagala dalmatinsko pristanišče Ma-karska ter italijansko trgovsko ladjo, ki je tovorila olivno olje za prevoz v Ita-lijo. Prva ladja je bila potopljena s torpedom, druga v bližini dalmatinskega otoka Korčule z ognjem iz topov majhnega kalibra.
Na neki drugi italijanski ladji so vozili v Italijo talce, ki so se uprli, pometali laško posadko in stražo v vodo ter sc vrnili z ladjo nazaj na otok Veliko. V znak maščevanja so italijanske čete upepelile vse hiše na otoku in popolnoma iz. ropale prebivalstvo. Italijani so bili vzeli omenjene talce zaradi izgredov, ki so izbruhnili na otoku, ko so Italijani rek vi-rirali zaloge olja.
VPOKLICANI NA HRVAŠKEM SE UPIRAJO
Paveličeva mobilizacija traja že nekaj dolgih mesecev. Vpoklicane! so se javili komaj 20%. Pavelič stalno preti z represalijami v svojih časopisih ali izgleda, da brez v -peha. Sedaj so celo spremenili za-kon o ustrojstvu vojske in mornarice in spremenili tudi nekatere člene vojnega za-
FEANO KLAJNŠEK
v mestu Bs. Aires prvi slovenski konstruktor s firmo. Izdeluje načrte ln proračune za hiše in vse druge stavbe, vodi vsa zidarska in stavbarska dela, in daje firmo.
Av. FRANCISCO BEIRO 5327-31 Bs. Aires. — U. T. 50—0277.
Villa Deveto
HOTEL IN RESTAVRACIJA
"PACIFICO”
ANTON BOJANOVIO CHARCAS 767-9 Telef. 31-8788. Blizu Retiral V centru mesta!
konika, da bi na ta način prisilili vpokli cance, da se prijavljajo v vojaško službo. Zadnji rok je bil določen za 1. julij. Sedaj orožniki lovijo vpoklicance in jih poskušajo z orožjem prisliti, da se uvrstijo v ustaško vojsko. Na več krajih je prišlo do krvavih spopadov. Večina vpoklican, cev pa se zateka v vrste zelenega kadra. Poučeni krogi mislijo, da je že nekaj deset tisoč kadrovcev po hrvaških in bosenskih planinah.
El finado Marcos Pertzovsky, dueno de la imprenta donde se imprime “La Vida Espiritual’ ’ hace cinco afios.
OSEBNI PROMET Z LJUBLJANO POPOLNOMA USTAVLJEN Poročano je že bilo, da je Ljubljana obdana z žico, in da je le nekaj malega prehodov odprtih, ki jih nadzirajo miličniki. Vsak kdor prihaja ali odhaja iz Ljubljane mora imeti posebno prepustnico, ki jo izda ljubljanska kvestura. Kdor potuje z železnico in se misli zadržati v Ljubljani, je izpostavljen najrazličnejšim mučnim preiskavam, ki trajajo včasih po nekaj dni ne glede na to ali ima potni list in druge potrebne listine v redu.
NA VSAKIH 50 M STRAŽA Diplomatski potnik, ki je pred nekaj dnevi prispel iz Rima pripoveduje, da je od Trsta dalje opazil na vsakih 50 m že. lezniške proge stražo. Njegov vlak je spremljala skupina 30 vojakov vse do hrvaške meje. Na različnih mestih v Slo. veniji je ob progi opazil utrjena gnezda strojnic. Straže je opazil tudi po vsem dc-
UMBTNO STAVBENO MIZARSTVO
KOVINSKA. OKNA IN POLKNA
FRANC BANDELJ
Kovinska vrata, balkoni, izložbena okna, kovinske stopnice, ograje, vsakovrstna kovinska dela.
AV. DE LOS INCAS 6021 Telef. 61-6184.
KROJAČNICA
Franc Melinc
Najbolj vestno boste postreženi! Oglasite se na Patemalu
PAZ SOLDAN 4844, Tel. 59-1356
lu Srbije. Na srbskem delu proge je bilo v vsakem vagonu po 20 nemških vojakov.
UVEDBA LAŠKE ZAKONODAJE V SLOVENIJI
Na področju Slovenije so Lahi uvedli laško zakonodajo. Ukinili so vsa prejšnjo zakone. Ta ukrep je izval med prebivalstvom mnogo negodovanja, ker je povzročil celo vrsto zmešnjav, ki jih ni mogoča urediti z enim samim podpisom.
SPODNJA ŠTAJERSKA IN GORENJSKA STA POLNI RANJENCEV
V Maribor, Ptuj, Celje, Rimske Toplice, Rogaško Slatino, Konjtce, na Bled, v Kranjsko goro, v Bohinj, na Jesenice, v Kranj, v Radovljico, v Škofjo Loko, in v Kamnik je prispelo v zadnjih tednih veliko število nemških ranjencev in rekonvalescentov. V glavnem so jih nastanili v šolska poslopja. Genera:ni major Hornung in gauleiter Thimel sta obšla vse večje gorenjske kraje in odredila v posameznih občinah, koliko postelj morajo preskrbeti za ranjence. Mariborska brambovska standacta, ki oskrbuje bolnišnice v Mariboru je rek viri rala v mariborski okolici vsa razpoložljiva ležišča za namestitev ranjencev,
BEGUNCI IZ PORURJA PRIHAJAJO NA ŠTAJERSKO
Na Južno štajersko je pr.š.o že polno družin iz Porurja. Zaradi velikega navala so prehranjevalne prilike zelo težke, tako se vsaj prrtožujejo v Radgoni in Slovenskih goricah.
IZ GORIŠKEGA
Poročilo z dne 5. avgusta 1942.
PRI VASI PODGRnDrč ob cesti od Sv. Vida na Nanos je dne 22 julija oddelek guerilccv napadel italijansko vojaško kolono. Ubit je bil en italijanski ofic.r in 6 vojakov ter nekaj ranjenih'. Guerilci to se po uspelem napadu umaknili, pustili pa so na licu mesta enega svojega mrtveca. B I je to 18-letni fant doma iz vari Pcdgrič. Italijani so nato vas Podgrič cpolnoma razdejali, zgorelo je 21 hiš z ostalimi gospodarskimi poslopji. Na licu mesta so ustrelili 6 sorodnikov omenjenega padlega gucrilca.
PRI VASI DOBRAVLJE je bil dne 15. julija ubit karabinjer. Italijani so nato zažgali dve hiši ter odpeljali v konfina-cijo 21 mož in fantov, župnika pri Sv. Križu, Simčiča Andreja pa so pretepli.
Dne 2. avgusta pa so Italijani aretirali dva slovenska duhovnika in to dr. Klinca, župnika v Vel. žabljah in Simč ča Andreja, župnika pri Sv. Križu na Vipavskem.
I
TIENDA ."LA PALMA"
Vse potrebno za perilo in razne potrebščine za moške, ženske in otroke!
Ne bo Vam žal, če se oglasite.
JOSE BOZICH
GÜIFRA 1462	PInEYRO
VSA STAVBENA DELA Dovodne in odvodne inštalacije izvršuje
Luis Daneu
PERU 832 U. T. 34 - 3405
Krščanska socijalna načela
SKUPNA ALI ZASEBNA LAST?
Leon XIII obravnava nadalje kvarne posledice, katere bi sledile preureditvi sveta na osnoyah brezbožnega socija lizma.
Zato je, neozirajc se na krivico, povsem očividno, kakšna bi bila zmešnjava in nered pri vseh slojih in kako trda in 'zoprna sužnost državljanov bi temu (t. j. socializmu) sledila Prosta bi bila pot do medsebojne zavisti, sovraštva in nesloge, nujno bi se posušili viri blagostanja, ker bi nedosta-jalo spodbude za nadarjenost in spretnost posameznikov. In tista namišljena enakost bi ne bila drugega, kakor enako bedno in nizko stanje vseh ljudi brez razlike.
Iz vsega tega sc jasno vidi, da moramo povsem zavreči oni nauk socializma, naj se lastnina spremeni v skupno imetje, ker škoduje celo tistim, katerim naj bi pomagal; on naspro tuje naravnim pravicam posameznikov in spravlja v nered dolžnosti države in splošni mir. Ko iščemo olajšanje za ljut! sivo, naj velja torej in predvsem moramo smatrati to kot te melj: da je treba neokrnjeno ohraniti zasebno lastnino. Ko je le-ta ugotovljena, bomo obrazložili, kje najti iskano sred stvo, ki naj bi pomagalo.
Kakor hitro bi prenehala zasebna lastnina, “bi bila prosta pot ’ ’, kakor pravilno pripominja papež, ‘ ‘ do medsebojne zavisti, sovraštva in nesloge”. Vidimo sicer dan za dnem v vsakdanjem življenju prepire glede mojega in tvojega, toda še neprimerno večji bi bili prepiri, če bi tega mojega in tvojega sploh ne bilo, če bi vsi imeli enako pravico do vseh zunanjih dobrin. Pri zeleni mizi je lahko govoriti o popolni enakopravnosti vseh ljudi, toda življenje je docela drugačno. Bila bi možna ta papalna enakopravnost vseh ljudi, če bi ljudje bili med seboj enaki po duševnih in telesnih zmož nostih, enaki po zdravju, po nadarjenosti, po pridnosti, po izobrazbi, po skušnji in zlasti, če bi imeli tudi vsi ljudje enake potrebe. Vsakdo, ki življenje pozna, ve, da temu ni tako, zato bi v slučaju skupne lasti morali nastati prepiri vseh z vsemi.
Kakor nas učita skušnja in zgodovina, je običajno človek, ki ima zasebno last, četudi tudi majhno, prijatelj reda in miru, in obratno. In to je tudi povsem logično. Kdor hoče sam v miru uživati svojo lastnino, mora nujno drugim dovoliti enako pravico. Kar se pa tiče prepirov, ki imajo res premnogokrat svoj vir v nerazločevanju med mojim in tvojim, tega ni kriva zasebna lastnina, ampak pokvarjena človeška narava.
Glas iz Ognjene Zemlje
Iz čile piše sestra Gabriela, ki je bila preje v Buenos Airesu v bolnici Ramos Mejia. Odpotovala je 13. sept. 1912.
Punta Arenas, 29. XI. 1912.
že večkrat sem začela Vam pisati a nisem skončala. Kakor žo s tega lahko sklepate da nisem za pisarenje. Pa vseeno bi rada Vam sporočila kako mi gre tukaj na daljnem jugu. Tam pri Vas se potite od vročine, a tu vse do danes še ni bilo nič kaj toplote. Radi tega ni sadja, ki ga je tam v obilici, še celo ljudje niso kakor bi bilo treba. Vse je nekam majhno in rahitično, izvzemši naše Dalmatince, ki so pa najboljši ljudje tukaj, če bi sodila tukajšne prebivalce po naših uslužbencih, bi rekla da so sami komunisti na tem koncu sveta. Seveda nimajo o pravem komunizmu niti pojma. Seveda bi bilo nam sestram veliko lažje za naš misijon, če bi imeli drugačne ljudi, tako se je pa nam treba zelo paziti v vsem, ni tako kot je v Buenos Airesu ali sploh v Argentini. Da če mislim nazaj mi postane zelo dolgčas. Z druge strani mi je pa v veliko tolažbo, ker imamo dobre duhovnike-salezijance, ki so nam zelo naklo. njeni in jih lahko kličemo kadar je potrebno. Imamo veliko misijonskega dela: spreobrnitev, krstov, prvih sv. obhajil od-
Dokler ne bo mogoče s svet spraviti sebičnega samoljubja, tako dolgo o skupni lasti sploh ni vredno go voriti. Obdržala se je skupna last le v prvih krščanskih občinah, dokler je v njih vladal komunizem ljubezni, in ohranja se še dandanes v katoliških redovih.
Nezmisel skupne lasti se kaže tudi v tem, kakor uči papež, “ker bi se nujno posušili celo viri blagostanja, ker bi nedosajalo spodbude za nadarjenost in spretnost posameznikov”. Zakaj to? Zato, ker je le zasebna lasi tisti splošni in trajni nagib za človeško delo. Vedeti moramo, da daje zemlja to, kar potrebujemo za življenje, le tistemu, ki trdo dela. “V potu svojega obraza boš jedel svoj kruh” (1 Moz. 3, 19) je splošna postava, ki velja za vse ljudi in za vsako delo. človek se običajno bolj nagiba k lenobi, kakor k delu in le ozir na lastno potrebo more to oviro trajno premagovati. In le tedaj dela z veseljem, če ve, da bo sad dela njemu sammeu pripadel.
Vsak dobro ve, da ni vsako delo enako in da so nekatera dela celo zelo neprijetna in zoprna, ki pa kljub temu morajo biti storjena. Kakor nitro dospe človeška družba do višjega razvoja, nujno nastane po treba delitve dela. Prisilna določitev poklicev s strani države bi ne samo povozročila nešteto zgrešenih pokli cev, temveč bi bila tudi neznosno suženjstvo in povod neštetim pritožbam in prepirom, posebno s strani tistih, ki bi jim pripadli težavnejši in nižji poklici. Potrebna je torej neka sila, ki človeka nagiba, da opravlja in izvršuje tudi težka in zoprna dela, potrebna je neka sila, ki človeka brez vsake zunanje sile vleče k primernemu poklicu in sicer na tak način, da so vsi poklici, ki so družbi potrebni, tudi primerno zasedeni. Ta sila pa more biti le potreba, kateri mora biti zadoščeno, in le upanje na uspeh, katero obodvoje nujno predpostavlja zasebno lastnino. Kar dela privlačnost v fizičnem svetu, to napravi potreba in upanje na uspeh v družab nem redu, ti dve sili sta, ki ljudi veežta eden na drugega in povprečno vsakega človeka privedeta na mesto, ki najbolj odgovarja njegovim nagnenjem in zmožnostim. Bes je tudi dandanes premnogo zgrešenih po klicev, deloma po lastni krivdi dotičnikov deloma tudi po krivdi razmer v čolveški družbi. Toda če bi ne bilo zasebne lastnine, bi poklicev ali sploh ne bilo in bi tedaj bila splošna zmešnjava, ali pa bi se število zgrešenih poklicev pomnožilo v neskončnost.
Ne torej skupna last, ampak zasebna lastnina, izvedena do zadnjih potankosti, ki bi slehernemu, ki dela, zagotovila tudi poln iznos njegovega dela, to je nauk delavske okrožnice o lastnini.
raslih, cerkvenih porok,
Prečastiti gospod, sem še dolžnica za Duh. življenje, ki sem ga že tudi sem dohila. Bog Vam povrni za Vašo pozornost. Prosila Vas bi, da ga mi pošiljate nadaljno, saj je edini list, ki iz njega zvemo kako “žalostno” novico iz drage domovine
Drugo leto je tu 100 letnica ustanovitve Magallanesa, mogoče se bo tudi Vam zahotelo priti tu na jug, da bi videli Punta Arenas, ki je tako podobno našemu Jadranu. Leta 1945 bo pa Evharistični kongres. Bog daj, da bi prišlo do tega. Preč. g. Maroša je pa zelo delaven in goreč duhovnik in zelo zaposlen, je pač Slovenec. Se vidimo zelo malo. škoda, da ni naših slovenskih misjionarjev, da bi prišli sem. Prevzv. g. škof so nam rekli, da jim bi dali takoj eno župnijo, če bi prišli.
Kdaj neki bo zasijala zarja mini, ki ga tako želimo, zlasti pa še naši bratje in sestre v domovini, ki izumirajo pod sovragovim mučilnim orožjem.
Veselilo me je, da ste poromali v našo baziliko M. M. na katero se spominjam tako pogosto.
Za danes dovolj, ob drugi priložnosti kaj zanimivega, če imate slučajno kaj izvodov “Slovenskega lista”, bi bila zelo vesela če mi jih pošljete, da bi me brale (ne prosim novih ampak že prebranih). s. Prudencia Verbič, hči krščanske ljubezni.
“Slovenska Krajina”
17. jan. se je vršil občni zbor, za katerega je vladalo veliko zanimanje. Društvo ima za seboj že 3 leta delovanja in se lahko po pravici reče, da uspešnega dela, kajti zbranega ima že čez 2000 $ kapitala, razdelilo je čez 600 $ bolniških podpor in ima 97 rednih članov.
Ob priliki triletnice diuštva je občni zbor sprejel predlog, da se dovoli za čas treh mesecev prilika, da lahko pristopi za člana, klor želi, brez pristopnine, ki znaša 3 S-
Zato dajemo na znaje vsem rojakom, da naj se prijavijo in pres:jo za sprejem. Do 17 aprila je sprejem prost pristopnine.
Delovanje posameznih odsekov je bilo razvidno iz poročil odbomkov.
Zelo lepe uspehe je dosegel dramatski odsek, katerega pred. sednik je bil Martin Kustec, režisr pa Adalbrt Preiningor.
Odsek je dal štiri komične prireditve, ki so občinstvo čez vso mero zadovoljile. Režiser je dokazal ne le spretnost oderskega podajanja, temveč tudi uporabno vrednost igralcev, kajti na izredno posrečen način je razdelil vloge.
Pevski odsek je vodil Franc Bojnec, petje pa je vodil povo. velja Ciril Kren. Pevski zbor je letos dosegel zavidljive uspehe. Ob nastopu na poslednji prireditvi 26 dec. je dosegel zbor v narodnem petju višek svojega dela. Velik korak naprej je storil zbor tudi s cerkvenim petjem, posebno ob priliki obiska k sv. Antonu, kjer je avežanedski pevski zbor očaral s svojim popol-nim uspehom.
Knjižnično delovanje je bilo majhno.
Poroči’0 blagajnikovo je izkazalo, da je blagajnik Jurij Dravec z vestno natančnostjo vršil svoje delo in s pomočjo po. močn ka Štefana Ritoperja sta imela v vzornem redu računske knjige in zadevo članarine.
Predsedniško poročilo je oddal Litis Šeruga, 1:1 je bil izvoljen za podpredsednika na lanskem občnem zboru in je prevzel pred. sedstvo po odstopu predsednika Adalberta Preiningerja.
Po vda ril je zasluge bivšega predsednika in sc zahvalil za izkazano zaupanje.
Tajnik je bil Ivan Hozjan, ki je skrbno vršil svoj posel.
Sledilo je poroč lo nadzorstva, v katerem je bilo dano prizna, nje vsem društvenim funkcionarjem, ker so tako nesebično vršili svojo nalogo, in odobrilo račune in knjige, ki so bile pravilno vedjene,
Posebno priznanje je zahtevalo nadzorstvo od občnega zbora odetopivšemu predsedniku Adalhertu Prciningerju, ki je bil ustanovni predsednik, ki je spravil društvo s svojim neumornim de’cm na za vi dno višino in kateremu je zato “Slovenska Krajina“ do’zna posebno priznanje.
Ker so bile nepotrebne in krivične govorice krive odstopa bivšega predsednika, zato je bilo v nadzorniškem poročilu po.

•••..•..•..•..•..•..e..
A M A R O
MONTE C U D I N E
A Z A F R A N
MONTE CUDINE
CALIDAD Y RENDIMIENTO MONTE CUbINE S. R. Ltda.
BELGRANO 2280
*********“ ®*'*■*********'*"*******“®‘*®“*** •'••‘•••"••••••••••••S" ••••••••••• ♦»•»•••••••••••e«®
ŽENINI — NEVESTE — DRUŽINE
Obrnite se na
SLOVENSKO TOVARNO POHIŠTVA ŠTEFAN L I P Ič A R
GUTENBERG 3360 y Avda. SAN MARTIN Tel. 50-3036
DUHOVNO ŽIVLJENJE Pasco 431
Buenos Aires, Argentina
CORREO ARGETINO TARIFA REOUCIDA Conccs.čn 2560.

'j
JUGOSLOVANSKO DRUŠTVO S
* “Samopomoč Slovencev”
VABI
cenjene rojake, rojakinje, prijatelje in simpati-zante našega društva na zabavo otvoritve svojih novih društvenih prostorov v ulici CENTE-NEBA 2249, ki se vrši v SOBOTO 6. FEBRUARJA ob 9 uri zvečer.
Sodelujejo vsa naša prijateljska društva s svojimi pevskimi zbori, solo-spevi itd.
K obilni udeležbi vabi
ODBOR
sebuo povdarjeno opozorilo, da naj bodo člani bolj prevdarnl s svojimi besedami, da ne bodo delali krivic in razdirali ali ovirali s tem delo društva.
Sledile so nato volitve, za katere so bile predložene tri liste. Po nekoliko razburjenih besedah so se v vzornem redu vi šile tajne volitve, v katerih je dobila lista Šeruga 34 od 60 oddanih glasov, tako, da je bil Luis Šeruga izvoljen za novega
predsednika.
Upajmo da je s tem napetost tudi dokončana, kajti taka mora b.ti postava, katera naj vlada v društvu! Saj je bilo ustanovljeno za skupnost in ne za predsednika in ne za nobeno osebo. Skoposti mora služiti torej z delovajem vseh sil. Tisti, kateri so dobili zase večino, so dolžni izkazati se vredne zaupanja: tisti pa, kateri so ostali v manjšini, naj dokažejo, da je res njihov namen korist javnosti in bodo pač neglede na osebnosti mislili in delali za narod, za društvo in tako dokazali, da je bilo resnično njihovo govorjenje, da jim je res za skupne koristi.
Tako pričakujemo, da bodo vsi društveni odseki, ki so v pretek’em letu želi tako lepe uspehe, strnili svoje najboljše moči in v novem letu stopili še korak dalje.
še eno je potrebno povdarka.
Nekateri člani ne poznajo razlike med načelstvom in nadzorstvom društva.
Načelstvo je vodstvo društva, ki dela in daje delu pobudo. Nadzorstvo pa samo skrbi zato, da je delovanje v skladu a koristmi diuštva, članov in pravil. Zato je povsem brezpomembno za delo odbora in delovanje društva, kdo je v nadzorstvu. Inte. res vsakega dobrega člana pa je, da so v nadzorstvu osebe, ki vedo kaj je njihova naloga.
še eno je povdarka potrebno: V društvenem delu, ki naj bo res blagodat za člane, ne sme biti nikakih osebnih naspro-tovanj in tistega guča: “če je tisti poleg, pa jaz ne bom”. To ni društvo, to je pajdašija! Društvo je pa ravno v tem, da vsak gre čez svoje osebne predsodke in simpatije ali antipatije, ter prizna vsakomur pravico, katero sebi zahteva in da nikar prerad ne verjame tistega, kar mu kdo čez koga pravi.
.	tr. —-irti—rn ■ .Tit
]	JUAN B O G A N I jj
g	Sucesor de BOGANI HNOS	o
IMPORTADOR DE TEJIDOS
1923 — ALSINA — 1925
o
M
0C301
U. T. 47, uuyo 6894
Buenos Aires
D
o
:0E30IE=

tono
lOBOl