URADNI LIST l SOCIALISTIČNE REPUBLIKE SLOVENIJE Številka 22 v LJUBLJANI, dne 7. julija 1966 Cena 2 din, 200 st. din Leto XXIII VSEBINA: 121. Zakon o vodah. 122. Zakon o lovstvu. 123. Zakon o varstvu pri delu. 124. Zakon o zaključnem računu o izvršitvi proračuna Socialistične republike Slovenije (republiškega proračuna) za leto 1965. 125. Zakon o nadaljnji etapni izgradnji kliničnega centra v Ljubljani. 126. Sklep o izvolitvi člana odbora za prosveto in kulturo Republiškega zbora Skupščine SR Slovenije. 127. Sklep o izvolitvi člana odbora za proučevanje zakonskih in drugih predlogov Gospodarskega zbora Skupščine SR Slovenije. 128. Sklep o določitvi števila in izvolitvi sodnikov porotnikov Okrožnega sodišča v Kopru. 129. Sklep o določitvi števila in izvolitvi sodnikov porotnikov Okrožnega gospodarskega sodišča v Ljubljani. 130. Sklep o imenovanju treh članov v investicijski svet za izgradnjo kliničnega centra v Ljubljani. 131. Odredba o omejitvi tovornega prometa na cestah I. in II. reda v turistični sezoni. Akti Republiške volilne komisije: 132. Poročilo o izidu volitev za poslanca Republiškega zbora Skupščine SR Slovenije v 55. volilni enoti Ljubljana-Be-žigrad II. Predpisi občinskih skupščin: 108. Odredba o minimalnem poslovnem času v trgovini na drobno, mesnicah, trafikah, gostinstvu, družbenih in zasebnih obrtnih delavnicah na območju občine Logatec. 109. Odlok o obveznem zatiranju rastlinskih bolezni in škodljivcev na območju občine Vrhnika. 110. Odlok o spremembi in dopolnitvi odloka o povračilu potnih in drugih stroškov voljenim organom Skupščine občine Vrhnika. Splošni akti komunalnih samoupravnih organizacij: 111. Sklep o spremembi in dopolnitvi sklepa o določitvi podskupin in stopenj dodatnega prispevka za zdravstveno zavarovanje za obdobje od 1. aprila 1966 dalje. 121. Na podlagi četrte alinee 135. člena in 148. člena ustave Socialistične republike Slovenije je Skupščina Socialistične republike Slovenije na seji Republiškega zbora in na seji Gospodarskega zbora dne 30. junija 1966 sprejela ZAKON o vodah I. SPLOŠNE DOLOČBE 1. člen Za rabo, izkoriščanje in varstvo voda in za obrambo pred vodami se uporabljajo na območju SR Slovenije določbe temeljnega zakona o vodah (Uradni list SFRJ, št. 13-262/65), določbe tega zakona in predpisi, izdani na njuni podlagi. Za graditev in rekonstrukcijo vodnogospodarskih objektov in naprav ter drugih objektov in naprav, ki lahko povzročijo spremembo v vodnem režimu, se uporabljajo poleg splošnih predpisov o graditvi investicijskih objektov tudi predpisi iz prejšnjega odstavka. II. VODNA OBMOČJA 2. člen Da se zagotovi enoten režim voda, se na območju SR Slovenije določajo tale vodna območja: — vodno območje reke Save; — vodno območje' reke Drave; — vodno območje reke Soče in obalnega morja s pritoki. Meje vodnih območij določi Izvršni svet Skupščine SR Slovenije. III. VODNOGOSPODARSKA OSNOVA 3. člen Republiški upravni organ za vodno gospodarstvo organizira skupaj z občinskimi skupščinami izdelavo vodnogospodarske osnove za vodno območje ali za del vodnega območja. Vodnogospodarsko osnovo sprejme Skupščina SR Slovenije. 4. člen Preden predloži republiški upravni organ za vodno gospodarstvo vodnogospodarsko osnovo v obravnavo Skupščini SR Slovenije, je dolžan osnutek vodnogospodarske osnove javno razgrniti za tri mesece. Razgrnitev mora biti objavljena v »»Uradnem listu SRS«. V tem roku ima pravico vložiti pripombe vsaka prizadeta občinska skupščina, organ, organizacija ali občan. Vodnogospodarski organ je dolžan obravnavati pripombe iz prejšnjega odstavka; če vodnogospodarski organ pripomb ne sprejme, mora ob predložitvi vodnogospodarske osnove obrazložiti svoje stališče. IV. VODNOGOSPODARSKO SOGLASJE 5. člen Republiški upravni organ za vodno gospodarstvo Je pristojen za izdajo vodnogospodarskega soglasja za zgraditev tehle vodnogospodarskih objektov oziroma naprav ter drugih objektov in naprav, ki lahko povzročijo spremembo vodnega režima: 1. za gradnjo akumulacije vode nad 50.000 m0 vsebine; 2. za ureditev hudournikov in za regulacije na vodotokih: Mura, Drava,' Sava, Savinja, Krka, Soča, Sotla, Ljubljanica s kraškim! pritoki Planinskega in Cerkniškega polja ter Pivške kotline, Kolpa, Reka, Ri-žana, Dragonja in Kamniška Bistrica; za vodnogospodarske posege v Blejsko in Bohinjsko jezero ter v obalno morje z depresijami; 3. za melioracije na površinah, večjih od 500 ha; 4. za odvzem talne ali izvirne vode nad 101/sek ter za odvzem vode iz vodotokov v količini nad 50 1/sek; 5. za kanalizacijo naselij z več kot 5000 prebivalci in za vse čistilne naprave odpadnih vod; 6. za vodosilne naprave z jakostjo 1000 kW ali več; 7. za odvzem in rabo mineralnih, termalnih in zdravilnih vrelcev; 8. za graditev objektov, ki utegnejo škodljivo vplivati na kakovost in količino mineralnih, termalnih in zdravilnih vrelcev ter na zalogo podtalne vode na območjih, ki so določena za preskrbo z vodo; 9. za premostitev vodotokov, katerih stoletna voda znaša 300 m3 na sekundo ali več; 10. za graditev in rekonstrukcijo železniških prog in cest I., II. in III. reda; 11. za objekte in naprave na zemljiščih, ki so izpostavljena poplavam oziroma eroziji; 12. za objekte in naprave, ki lahko vplivajo na režim in kakovost voda druge republike (tretji odstavek 37. člena temeljnega zakona o "Vodah) in za objekte in naprave na porečju, čez katero teče državna meja (četrti odstavek 37. člena temeljnega zakona o vodah). V drugih primerih je za izdajo vodnogospodarskega soglasja pristojen občinski upravni organ za vodno gospodarstvo. Zahtevi za izdajo vodnogospodarskega soglasja za gradbeni objekt ali napravo mora investitor priložiti investicijsko tehnično dokumentacija 6. člen Vodnogospodarsko soglasje ni potrebno za tale manjša dela, če se z njimi ne povzroča škoda drugim: 1. za enostavna zavarovanja pred rušenjem brega in obale; 2. za spremembo odtoka vode in za ureditev odtekanja vod z drenažo, da se zavaruje obstoječe zemljišče, stavba ali naprava; 3. za zajetje vodnega vira za zgraditev vodnjaka in kapnic za potrebe zasebnega gospodinjstva ali,gospodarstva; 4. za zgraditev brvi in mostičev čez jarke in manjše potoke;' ' 5. za vzdrževanje in obnavljanje objektov in naprav, če se s tem ne spremenijo pogoji, določeni v že izdelanem vodnogospodarskem soglasju oziroma dovoljenju. 7. člen Vodnogospodarsko soglasje neha veljati, če se v dveh letih od dneva, ko je postalo pravnomočno, ne prične graditi objekt ali naprava, za katero je bilo izdano. V vodnogospodarskem soglasju se lahko določi daljši rok za začetek graditve. V. VODNOGOSPODARSKO DOVOLJENJE 8. člen odnogospodarsko dovoljenje za rabo in izkoriščanje vode izda organ, ki je izdal vodnogospodarsko soglasje. Ce vodnogospodarsko soglasje ni obvezno, izda vodnogospodarsko dovoljenje občinski upravni organ za vodno gospodarstvo. 9. člen V vodnogospodarskem dovoljenju se določijo pravice in dolžnosti upravičenca glede rabe in izkoriščanja vode ter čas, za katerega se izda vodnogospodarsko dovoljenje. Preden izda vodnogospodarsko dovoljenje, mora pristojni vodnogospodarski organ ugotoviti ali je gradbeni objekt oziroma naprava za uporabo ali izkoriščanje vode v skladu z vodnogospodarskim soglasjem. Ce pristojni organ ugotovi, da zgrajeni objekt ali naprava ni v skladu z aktom iz prejšnjega odstavka, ne izda vodnogospodarskega dovoljenja. Le izjemoma lahko izda vodnogospodarsko dovoljenje s pogojem, da se v določenem roku odpravijo ugotovljene manjše pomanjkljivosti. 10. člen Vodnogospodarsko dovoljenje preneha veljati iz razlogov, določenih v prvem odstavku 48. člena temeljnega zakona o vodah. Vodnogospodarsko dovoljenje preneha veljati v primeru iz 3. točke prvega odstavka 48. člena temeljnega zakona o vodah, če se pravice, pridobljene z vodnogospodarskim dovoljenjem brez upravičenega razloga ne izvršujejo več kot eno leto. Z odločbo p prenehanju vodnogospodarskega dovoljenja se lahko predpišejo ukrepi, ki so potrebni za zavarovanje vodnčga režima v zvezi z opustitvijo objekta ali naprave za uporabo ali izkoriščanje vode. 11. člen Vodnogospodarsko dovoljenje ni potrebno: 1. za rabo in izkoriščanje vode v namene iz prvega odstavka 41. člena temeljnega zakona o vodah, če se voda rabi in izkorišča brez posebnih objektov ali naprav; 2. za zajemanje atmosferskih voda, ki se stekajo na zemljišču uporabnika vode; 3. za rabo in izkoriščanje vode z enostavnimi objekti, za katere ni potrebno vodnogospodarsko soglasje (3. točka 6. člena tega zakona). VI. VARSTVO PRED POPLAVAMI, HUDOURNIKI IN PLAZOVI 12. člen Vodne tokove, varstvene objekte, mostove, jezove, nasipe in podobne objekte morajo upravljavci oziroma lastniki vzdrževati v takem stanju, da se omogoči čim-boljši odtok visokih voda, preprečujejo škodljivi vplivi vode in varujejo zemljišča pred erozijo. 13. člen Upravljavci, lastniki oziroma uporabniki obrežnih zemljišč ob manjših potokih in jarkih so dolžni redno čistiti struge, odstranjevati neprimerno zarast in naplavljene predmete, ki zapirajo pretočni profil, ter gojiti na bregovih za varstvo bregov primerno zarast. Občinska skupščina določi, kaj se šteje za manjši potok in jarek po prejšnjem odstavku. 14. člen Občinska skupščina lahko prepove oziroma omeji izkoriščanje ali določi način izkoriščanja zemljišč, ki so izpostavljena preplavljanju, eroziji ali plazovom, da se omeji njihovo škodljivo delovanje. Občinska skupščina lahko v skladu z določbami zakona o razlastitvi da v upravljanje vodnogospodarski organizaciji tudi obrežna zemljišča v družbeni lastnini, ki so izpostavljena visokim vodam in erozijskemu delovanju, ter je zalo potrebno na njih posebno gospodarjenje in gojenje varovalne zarasti. 15. člen Na nasipih za obrambo pred poplavami in na bregovih vodnih tokov je prepovedana paša. Na nasipih in ob bregovih je prepovedan promet z vprežnimi ali motornimi vozili, če na njih ni urejeno utrjeno cestišče. 16. člen k V strugah, na bregovih in obalah površinskih voda (vodni tokovi, jezera in obalno morje) je prepovedano: 1. zasajati drevje, postavljati ograje, plotove ali druge objekte in zabijati kole, če ovirajo odtok vode ali prost prehod ob strugah, bregovih in obalah; 2. odlagati ali zlagati material, ki bi ga voda lahko odplavila, če ni primerno zavarovan; 3. kopati jame za pridobivanje proda, peska, mivke ali zemlje ter odstranjevati rušo; 4. opravljati druga dela, ki bi lahko ovirala odtok vode, poškodovala strugo, povečala erozijo ali pospeševala plazove ter rušila breg ali morsko obalo. 17. člen j Prod, pesek, mivka, zemlja, led in vodne rastline se smejo jemati ali pridobivati iz naravnih vodnih tokov, jezer, izvirov in iz- obalnega morja, ki niso osnovna sredstva vodnogospodarske organizacije, le na mestih in pod pogoji, ki jih na predlog vodnogospodarske organizacije določi občinska skupščina z odlokom. 18. člen Na površinah, ki jih ogrožajo erozija, hudourniki in zemeljski ali snežni plazovi, je za spremembo kulture, za graditev objektov in za druge posege potrebno vodnogospodarsko soglasje. Površine, ki se štejejo po prejšnjem odstavku za ogrožene, določi občinska skupščina. Za vodno gospodarstvo pristojni organ lahko z odločbo odredi lastniku ožiroma uporabniku površin iz prvega odstavka tega člena način gospodarjenja ter izvedbo določenih tehničnih varstvenih ukrepov. Lastniki oziroma uporabniki zemljišča so dolžni Čez ogrožene površine odvajati površinsko vodo na Urejen način. 19. člen Na površinah iz prvega odstavka prejšnjega člena, je treba vse površine, ki so bile odkrite ob graditvi novih objektov, čimprej, najpozneje pa v šestih me- secih po končanih gradbenih delih, zavarovati s primerno vegetacijo ali na drug primeren način. 20. člen Izvršni svet Skupščine SR Slovenije izda natančnejše predpise za varstvo površin in objektov pred erozijo, hudourniki in plazovi. VII. VARSTVO VODA 21. člen Pri kakršnemkoli posegu v vodni režim je treba zagotoviti biološki minimum vode v vodnem toku. S kakršnimikoli posegi se ne sme spremeniti režim talne vode tako, da bi bili ogroženi preskrba s pitno vodo po količini in kakovosti, mineralni, termalni in zdravilni vrelci, stabilnost zgradb ali rodnost kmetijskih in gozdnih tal. Izjemoma lahko dovoli pristojni upravni organ - za vodno gospodarstvo tudi posege iz prejšnjega odstavka, če to terjajo pomembne družbene koristi; v takem primeru mora pristojni upravni organ za vodno gospodarstvo predpisati ustrezne ukrepe, da je škoda čim-manjša. 22. člen {* Delovne organizacije, ki imajo čistilne naprave, morajo za obratovanje s čistilnimi napravami in za njihovo vzdrževanje imeti poslovnik, ki ga predpiše delavski svet, ter morajo voditi obratni dnevnik. 23. člen V površinske vode in na njihovih bregovih ter v okolici vodnega izvira in podtailnice se ne smejo odlagati, metati ali spuščati zemlja, ogorki, žagovina, smeti, mrhovina, industrijski odpadki in druge podobne snovi ter odpadne vode. Izjemoma sme v upravičenih primerih pristojni vodnogospodarski organ v soglasju z organom sanitarne inšpekcije za določen čas to dovoliti, če s tem niso bistveno ogrožene kakovost vode ter raba in izkoriščanje vode. Na zavarovanih območjih izvirov in talne vode se ne smejo odvajati odpadne vode v talno vodo. V površinske vode se ne smejo odvajati čiste industrijske vode s tako visoko temperaturo, da bi lahko škodile vodnemu rastlinstvu ,in živalstvu. V javno kanalizacijo se ne smejo odvajati snovi, ki ovirajo pretok in redno čiščenje kanalskih odpadnih vod ali razjedajo kanalske,cevi. * 24. člen Skladišča in cevovodi za nafto in njene derivate, za fenole in podobno morajo biti zgrajeni tako, da je onemogočeno odtekanje v talno ali v površinsko vodo. Natančnejše tehnične predpise za uskladiščenje in transport snovi v zvezi z varstvom kakovosti vode iz prejšnjega odstavka izda republiški sekretar za urbanizem sporazumno z republiškim sekretarjem za notranje zadeve in z republiškim sekretarjem za zdravstvo in socialno varstvo. 25. člen Da se zavarujejo javne naprave, ki se uporabljajo za zajemanje pitne vode in za preskrbo z njo, določi občinska skupščina z odlokom varstveno območje ter predpiše potrebne ukrepe za varstvo teh naprav ter prepovedi in omejitve glede opravljanja določenih del ali dejavnosti v varstvenem območju (rudarjenje, prekopavanje, odkopavanje, vrtanje, gnojenje, graditev in podobno). VIII. VODNI PRISPEVEK 26. člen Višino vodnega prispevka določa Skupščina SR Slovenije. Višina vodnega prispevka se določi od merske enote v skladu z določbami drugega in tretjega odstavka 74. člena temeljnega zakona o vodah. Osnova za obračunavanje in plačevanje vodnega prispevka je: 1. za vodo, izkoriščeno ali uporabljeno v elektrogospodarski dejavnosti — količina kWh pridobljene električne energije, merjene na pragu elektrarne; 2. za vodo, izkoriščeno ali uporabljeno v drugih dejavnostih <71. člen temeljnega zakona o vodah) — količina ms izkoriščene ali uporabljene vode; 3. za onesnaženo vodo, izpuščeno v naravne ali umetne vodne tokove, v talno vodo ali v druge zbiralnike — količina m9 izpuščene onesnažene vode in stopnja njene onesnaženosti. Če organizacija iz 2. točke prejšnjega odstavka pridobiva tudi električno energijo, se prispevek za vodo, uporabljeno za pridobivanje električne energije, obračunava po 1. točki prejšnjega odstavka. IX. VODNOGOSPODARSKE ORGANIZACIJE 27. člen Vodne skupnosti in vodnogospodarska podjetja vzdržujejo, rekonstruirajo in gradijo vodnogospodarske objekte in naprave. Vodne skupnosti so splošne in posebne. 28. člen Splošne vodne skupnosti vzdržujejo, rekonstruirajo in gradijo vodnogospodarske varstvene objekte (11. člen temeljnega zakona o vodah), lahko pa opravljajo tudi druge vodnogospodarske naloge iz 79. člena temeljnega zakona o vodah. 29. člen Splošno vodno skupnost ustanovi Skupščina SR Slovenije. Organi splošne vodne skupnosti so skupščina, delavski svet, upravni odbor in direktor skupnosti. 30. člen Skupščino splošne vodne skupnosti sestavljajo predstavniki organizacij in občanov, ki plačujejo vodni prispevek oziroma odškodnino iz 87. člena temeljnega zakona o vodah. 31. člen Skupščina splošne vodne skupnosti soodloča enakopravno z delavskim svetom pri: — sprejemanju statuta skupnosti, razen glede tistih določb, ki se nanašajo na organizacijo dela in na delitev osebnega dohodka; — sprejemanju programa del in določanju splošnih pogojev za izkoriščanje melioracijskih in posebnih vodnogospodarskih objektpv in naprav, če jih vzdržuje splošna vodna skupnost, ter o načinu in pogojih izkoriščanja vode iz umetnih vodnih tokov oziroma umetnih objektov za zbiranje voda, ki so osnovna sredstva splbšne vodne skupnosti; — izdajanju splošnih aktov o višini in načinu obračunavanja in plačevanja odškodnin za izkoriščanje melioracijskih in posebnih vodnogospodarskih objektov in naprav; — odločanju o investicijskih vlaganjih za graditev vodnogospodarskih objektov in naprav; — odločanju o drugih zadevah, za katere je tako določeno v statutu splošne vodne skupnpsti. 32. člen Če se pri sprejemanju odločitev iz prejšnjega člena, razen v primeru iz prve alinee, ne doseže soglasje med sklepom skupščine in sklepom delavskega sveta splošne vodne skupnosti, odloči arbitražna komisija, v katero imenujeta skupščina in delavski svet vsak po dva člana. Predsednika arbitražne komisije imenuje republiški sekretar za urbanizem. Odločitev arbitražne komisije je dokončna. 33. člen Posebna vodna skupnost se lahko ustanovi za vzdrževanje, izkoriščanje in graditev določenih vddnogo-spodarskih objektov, kot so melioracijski objekti ali sistemi, protierozijski objekti, ter objekti za preskrbo z vodo, za odvajanje odplak ali za prečiščevanje onesnaženih voda. Posebno vodno skupnost lahko ustanovi občina, delovna organizacija ali skupina najmanj desetih občanov. ' Za ustanovitev posebne vodne skupnosti, ki jo ustanovijo občani, je potrebno poprejšnje soglasje občinske skupščine. Organi posebne vodne skupnosti so skupščina, delavski svet, upravni odbor in direktor. Glede njihove sestave in odločanja se primerno uporabljajo določbe 31. in 32. člena tega zakona. Predsednika arbitražne komisije imenuje občinska skupščina ali organ, ki ga le-ta določi. 34. člen Organi vodnogospodarskega podjetja so delavski svet, upravni odbor in direktor podjetja. Delavski svet vodnogospodarskega podjetja sestavljajo poleg članov, ki jih volijo delavci podjetja, tudi predstavniki zainteresiranih občin ter delovnih in drugih organizacij (predstavniki družbene skupnosti). Izvršni svet Skupščine |SR Slovenije določi občine in organizacije, ki delegirajo predstavnike v delavski svet podjetja. Predstavniki družbene skupnosti odločajo v zadevah iz 31. člena tega zakona skupno s člani, ki so jih izvolili v delavski svet delavci podjetja. 35. člen S statutom in z drugimi splošnimi akti vodnogospodarske organizacije se urejajo način in določajo pogoji, pod katerimi vodnogospodarska organizacija opravlja vodnogospodarske storitve, ter pogoji, pod katerimi se dovoljuje delovnim in drugim organizacijam, civilnim pravnim osebam in občanom izkoriščanje vodnih tokov in vodnogospodarskih objektov, ki so osnovna sredstva vodne skupnosti. Vodnogospodarska organizacija ne more prepovedati izkoriščanja vode za namene iz 41. člena temeljnega zakona o vodah,'če takšno izkoriščanje ne ovira normalne uporabe vodnega objekta oziroma naprave, in če izkoriščanje vode ni nevarno za tistega, ki jo izkorišča. Vodnogospodarska organizacija je dolžna omogočiti zainteresiranim organizacijam in občanom vpogled v splošne akte, s katerimi se urejajo vprašanja iz prvega odstavka tega člena, preden jih sprejme, obravnavati njihove pripombe in o njih zavzeti svoja stališča. Sprejeti splošni akti morajo biti objavljeni tako, kakor določa statut vodnogospodarske organizacije. 36. člen Vodnogospodarska organizacija lahko posameznim uporabnikom vode začasno omeji ali odreče uporabo vode iz svojih umetnih vodnih tokov oziroma umetnih zbiralnikov: 1. če v njih ni dovolj vode za zadovoljevanje vseh potreb; 2. če nastane večja okvara na posameznih objektih in napravah; 3. če jih je treba obnoviti; 4. če uporabnik več kot šest mesecev ne izpolnjuje svojih obveznosti. Vodnogospodarska organizacija je dolžna opozoriti uporabnike, brž ko opazi, da bo potrebna omejitev oziroma ustavitev uporabe vode. S pogodbo med vodnogospodarsko organizacijo in uporabnikom vode se lahko določijo natančnejši pogoji in način omejitve ali ustavitve, porabe vode v primerih iz prvega odstavka tega člena. 37. člen Za osnovna sredstva vodnogospodarske organizacije se poleg stvari iz prvega odstavka 80. člena temeljnega zakona o vodah štejejo tudi posamezni deli naravnih vodnih tokov, ki so z regulacijskimi deli in drugimi deli (hidromelioracijska dela, dela za znižanje talne vode ali za odvajanje odvečne vode in podobna dela) izgubili značaj naravnega vodnega toka. Republiški upravni organ za vodno gospodarstvo ugotovi na predlog vodnogospodarske organizacije za vsak primer posebej, ali so izpolnjeni pogoji, da se posamezni deli vodnega toka štejejo za osnovna sredstva vodne skupnosti. X. ODŠKODNINA ZA UPORABO MELIORACIJSKIH IN POSEBNIH VODNOGOSPODARSKIH OBJEKTOV IN NAPRAV 38. člen Odškodnina za uporabo melioracijskih in posebnih Vodnogospodarskih objektov in naprav, ki so osnovna sredstva vodnogospodarske organizacije, je dohodek vodnogospodarske organizacije. 39. člen Za melioracijsko območje, kjer Je osuševanje upo-rabnikom in lastnikom zemljišč v neposredno ali posredno korist po prvem odstavku 88. člena temeljnega 2akona o vodah, se štejejo zemljišča, ki jih,objekti in haprave za osuševanje neposredno varujejo pred od- večno vodo, ter zemljišča, ki jih ti objekti sicer neposredno ne varujejo, pač pa omogočajo s teh zemljišč hitrejši in ustreznejši odtok površinskih in podzemskih voda ali znižanje talne vode. Meje melioracijskega območja iz prejšnjega odstavka določi na predlog vodnogospodarske organizacije občinska skupščina oziroma jih sporazumno določijo občinske skupščine občin, čez katere se razteza melioracijsko območje. XI. VODNI SKLAD \ 40. člen Vodni sklad SR Slovenije (v nadaljnjem besedilu: sklad), ki je bil ustanovljen z zakonom o vodnem skladu SR Slovenije (Uradni list SRS, št. 39-311/63 in št. 8-63/65), nadaljuje delo po določbah tega zakona. 41. člen Sklad je pravna oseba. Naloga sklada je financiranje vzdrževanja, rekonstrukcij in graditev varstvenih objektov in naprav. Sklad lahko financira tudi graditev in rekonstrukcijo melioracijskih in posebnih vodnogospodarskih objektov in naprav. 42. člen Sklad ima statut. Organizacija in način upravljanja sklada se določita s statutom sklada. Statut sklada potrdi Skupščina SR Slovenije. 43. člen Sredstva sklada so: 1. vodni prispevek; 2. sredstva iz republiškega proračuna; 3. obresti in anuitete od danih kreditov; 4. krediti, ki jih najame sklad, in drugi dohodki; 5. drugi dohodki. 44. člen Sredstva sklada se uporabljajo v skladu s srednjeročnim programom in letnim finančnim načrtom, in sicer: 1. za redno in investicijsko vzdrževanje, rekonstrukcijo in graditev objektov in naprav za varstvo pred poplavami, za regulacije rek s pritoki, za graditev akumulacij za izboljšanje režima voda, za urejanj® hudournikov in za varstvo zemljišč pred erozijo; 2. za izdelavo vodnogospodarskih Osnov; 3. za rekonstrukcijo in graditev melioracijskih in posebnih vodnogospodarskih objektov in naprav, za katere se to določi s posebnim republiškim zakonom: 4. za študijska in raziskovalna dela s področja vodnega gospodarstva ter za izdelavo investicijskih programov in investicijske tehnične dokumentacije za objekte in naprave, ki se financirajo ali sofinancirajo iz sredstev sklada; 5. za upravne stroške sklada. 45. člen Za smotrno razporeditev del in sredstev Ima sklad srednjeročni program in letni finančni načrt. Srednjeročni program in letni finančni načrt sprejme upravni odbor sklada, potrdi pa ju Skupščina SR Slovenije. 46. člen Sklad ima rezervo, ki znaša najmanj 5 “/o od sredstev sklada, oblikovanih v poprečju zadnjih treh let. V rezervo sklada se razporeja vsako leto najmanj 1 »/o od skupnega dohodka sklada. Obveznost vlaganja v rezervo sklada preneha, ko sredstva rezerve dosežejo višino, določeno v prvem odstavku tega člena. Ce se rezerva med letom zniža pod to višino, jo je treba v prihodnjem obdobju dopolniti. ^ Sredstva rezerve se lahko uporabljajo samo v primeru, če druga sredstva sklada ne zadostujejo za pokritje obveznosti sklada. 47. člen Sredstva sklada se dajejo organizacijam, ki opravljajo naloge po 44. členu tega zakona, brez povračila ali kot kredit. Sredstva se lahko dajejo tudi s pogojem, da občine ali delovne organizacije sodelujejo pri financiranju. 48. člen Sklad upravlja upravni odbor, ki ga imenuje Skupščina SR Slovenije. Upravni odbor sestavljajo predsednik in deset članov. Mandat članov upravnega odbora traja štiri leta. Vsaki dve leti se menja polovica članov upravnega odbora. Upravni odbor sklada opravlja zlasti tele zadeve: 1. sprejema statut sklada; 2. sprejema srednjeročni program in letni finančni načrt sklada; 3. odloča o dajanju sredstev iz sklada v okviru finančnega načrta; 4. odloča o uporabi sredstev obvezne rezerve sklada; .5. najema kredite; 6. sprejema zaključni račun sklada in ga predloži Skupščini SR Slovenije v soglasje; 7. spremlja opravljanje del, za katera so dana sredstva sklada, in nadzoruje uporabo sredstev; 8. opravlja druge zadeve v zvezi z upravljanjem sklada. 51. člen Občinska vodnogospodarska inšpekcija opravlja samostojno in brez posebnega pooblastila neposredno nadzorstvo nad tem, ali se delovne in druge organizacije ter občani ravnajo po določbah temeljnega zakona o vodah, po določbah tega zakona in po predpisih, izdanih na njuni podlagi, ter izdaja odločbe in odreja druge ukrepe, ki jih določajo ti predpisi. 52. člen Občinsko vodnogospodarsko inšpekcijo vodi občinski vodnogospodarski inšpektor. Občinskega vodnogospodarskega inšpektorja imenuje in razrešuje občinska skupščina. 53. člen Republiški vodnogospodarski inšpektorat: 1. daje občinskim vodnogospodarskim inšpekcijam obvezna navodila v zadevah, ki so splošnega pomena za republiko in nadzoruje njihovo delo; 2. lahko naroči organu občinske vodnogospodarske inšpekcije, da opravi določeno dejanje, ki spada v pristojnost občinske vodnogospodarske inšpekcije; 3. opravlja posamezna dejanja iz pristojnosti občinske vodnogospodarske inšpekcije v tehle primerih, pa takega ukrepa organ občinske vodnogospodarske inšpekcije ni izdal: — če je treba zaradi neposredne nevarnosti za življenje, zdravje in varnost ljudi in premoženja izdati takojšnji inšpekcijski ukrep; — če občinski vodnogospodarski inšpektor na njegovo zahtevo ne opravi inšpekcijskega dejanja ali ga ne opravi v določenem roku; 4. odloča o pritožbah zoper odločbe občinske vodnogospodarske inšpekcije. 54. člen Republiški vodnogospodarski inšpektorat je v sestavi republiškega sekretariata za urbanizem. Republiški vodnogospodarski inšpektorat vodi glavni vodnogospodarski inšpektor; imenuje in razrešuje ga Izvršni svet Skupščine SR Slovenije na predlog republiškega sekretarja za urbanizem. XII. VODNA KNJIGA TER KATASTER VODA IN VODNOGOSPODARSKIH OBJEKTOV IN NAPRAV XIV. KAZENSKE DOLOČBE 55, člen 49. člen Vodno knjigo ter kataster voda in vodnogospodarskih objektov in naprav vodi republiški upravni organ za vodno gospodarstvo. XIII. VODNOGOSPODARSKA INSPEKCIJA 50. člen Vodnogospodarsko inšpekcijo opravljajo organi občinske vodnogospodarske inšpekcije ter Republiški vodnogospodarski inšpektorat. Za dve ali več občin se lahko po sporazumu med prizadetimi občinskimi skupščinami ustanovi skupna vodnogospodarska inšpekcija. Z denarno kaznijo do 10.000 dinarjev se kaznuje za prekršek delovna ali druga organizacija ali druga pravna oseba: 1. če redno ne čisti struge, ne odstranjuje neprimerne zarasti in naplavljenih predmetov ter ne goji na bregovih manjših potokov in jarkov primerne zarasti (13. člen tega zakona); 2. če v nasprotju s prepovedjo, omejitvijo ali načinom, ki ga določi občinska skupščina, izkorišča zemljišče, ki je izpostavljeno preplavljanju (14. člen tega zakona); 3. če pase žiyino na nasipih za obrambo pred pp' plavami ali na bregovih vodnih tokov ali če po njih vozi z vprežnim ali motornim vozilom v nasprotju z določbami 15. člena tega zakona; 4. če v strugah ter na bregovih in obalah površinskih voda opravlja dela iz 16. člena tega zakona; 5. če odvzema ali pridobiva prod ali drug material iz površinskih voda v nasprotju s 17. členom tega zakona; 6. če ravna v nasprotju z določbami 23. člena tega zakona; 7. če pri gradnji skladišč in cevovodov za nafto In njene derivate in podobno ne ukrene potrebno, da se onemogoči odtok v talno vodo (24. člen tega zakona); \ 8. če v varstvenem območju javnih naprav za zajemanje pitne vode in za preskrbo z njo ravna v nasprotju z odlokom občinske skupščine iz 25. člena tega zakona. Z denarno kaznijo do 500 dinarjev se kaznuje za prekršek iz prejšnjega odstavka tudi odgovorna oseba delovne ali druge organizacije ali druge pravne osebe. 56. člen Z denarno kaznijo do 500 dinarjev se kaznuje za prekršek občan, ki stori kakšno dejanje iz prvega odstavka prejšnjega člena. XV. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE 57. člen Vodne skupnosti, in druge vodnogospodarske organizacije morajo svojo organizacijo in poslovanje prilagoditi določbam tega zakona v šestih mesecih po uveljavitvi zakona. , 58. člen V splošne vodne skupnosti po 28. členu tega zakona se preosnujejo tele obstoječe vodne skupnosti; — vodna skupnost Drava-Mura v Mariboru — za vodno območje reke Drave; — vodna skupnost Gorenjske v Kranju — za del vodnega območja reke Save od izvira dp smledniškega mostu v Medvodah; — vodna skupnost Ljubljanica-Sava v Ljubljani — za del vodnega območja reke Save od smledniškega mostu do izliva Sopote v Radečah; — vodna skupnost Dolenjske v Novem mestu — za del vodnega območja reke Save od izliva Sopote do republiške meje; — vodna skupnost Savinje v Celju — za del vodnega območja reke Save od Izvira Savinje do njenega izlivi; — vodna skupnost Soča v Novi Gorici — za del vodnega območja reke Soče in obalnega morja s pritoki od izvira Soče do državne meje; — vodna skupnost Primorske v Kopru — za preostali del vodnega območja reke Soče in obalnega morja s pritoki. Direktorja splošne vodne skupnosti imenuje Izvršni svet Skupščine SR Slovenije na predlog vodne skupnosti. 59. člen Izvršni svet Skupščine SR Slovenije določi s svojim predpisom, na katerih sedanjih industrijskih in rudarskih objektih, ki so bili zgrajeni do 8. aprila 1965, je treba zgraditi naprave za prečiščevanje onesnaženih voda. 60. člen Delovne in druge organizacije, družbene pravne osebe, civilne pravne osebe in občani, ki so zgradili vodnogospodarski objekt ali napravo pred uveljavitvijo tega zakona, so dolžni v šestih mesecih priglasiti vodnogospodarski objekt ali napravo vodnogospodarskemu organu, pristojnemu za izdajo vodnogospodarskega dovoljenja. , 61. Člen Dokler ne bodo ustanovljene občinske vodnogospodarske inšpekcije, opravlja inšpekcijske naloge iz 51. člena tega zakona na območju posamezne občine republiški vodnogospodarski inšpektorat. 62. člen Republiški sekretar za urbanizem izda podrobnejše predpise: — za izdelavo vodnogospodarskih osnov; — o investicijski tehnični dokumentaciji, ki jo mora investitor predložiti z zahtevo za vodnogospodarsko soglasje in vodnogospodarsko dovoljenje, ter o tem, kaj mora vsebovati odločba o vodnogospodarskem soglasju oziroma vodnogospodarskem dovoljenju; — za sestavo obratnih poslovnikov In obratnih dnevnikov čistilnih naprav; — o tem, katere podatke mora vsebovati priglasitev zgrajenih vodnogospodarskih objektov in naprav (60. člen). 63. člen Z dnem, ko začne veljati ta zakon, prenehajo veljati: 1. zakon o varstvu voda (Uradni Ust LRS, številka 39-230/60); 2. uredba o ukrepih za varstvo kakovosti voda (Uradni list LRS, št. 5-14/59); 3. pravilnik o obliki in vsebini katastra kakovosti voda (Uradni list LRS, št. 33-176/59); 4. pravilnik o obliki in vsebini obratnih poslovnikov in o vodstvu obratnih dnevnikov za čistilne naprave za čiščenje odplak (Uradni list LRS, št. 33-177/59); 5. zakon o vodnem skladu SR Slovenije (Uradni list SRS, št. 39-311/63 in št. 8-63/65). / • 64. člen Ta zakon začne veljati osmi dan po objavi % -Uradnem listu SRS-. Določbe tega zakona o odškodnini vodnogospodarskim organizacijam se uporabljajo od 1. januarja 1966. St. 324-4/66 Ljubljana, dne 30. junija 1966. Skupščina Socialistične republike Slovenije Predsednik; I Ivan Maček 1. r. 122. Na podlagi četrte alinee 135. člena in 148. člena ustave Socialistične republike Slovenije je Skupščina Socialistične republike Slovenije na seji Republiškega zbora in na seji Gospodarskega zbora dne 3U. jtmija 1966 sprejela ZAKON o lovstvu I. SPLOŠNA DOLOČBA 1. člen Lovstvo se v SR Sloveniji ureja po določbah temeljnega zakona o lovstvu (Uradni list SFRJ, št. 16-340/65 — v nadaljnjem besedilu: temeljni zakon), tega zakona in predpisov, izdanih na njuni podlagi. II. DIVJAD IN VARSTVO DIVJADI « 2. člen Za divjad se štejejo po tem zakonu tile sesalci in ptice, ki prosto živijo v naravi: od sesalcev: poljski zajec, planinski zajec, kunec, veverica, pižmovka, svizec, divja mačka, kuna zlatica, kuna belica, dihur, hermelin, podlasica, vidra, jazbec, medved, volk, šakal, lisica, divji prašič, kozorog, gams, muflon, jelen, damjak in srna; od ptic: slapniki, ponirki, veslonožci (kormorani in pelikani), močvirniki (čaplje, štorklje, žličarka in plevica), “plojkokljuni (labodi, divje gosi, divje race, žagarice), ujede, kure (divji petelin, ruševec, gozdni jereb, belka, jerebica, prepelica, fazani, kotorne), po-brežniki (žerjavi, povodne putke, droplje), deževniki (priba, kljunači, prilivka), galebi (galebi, čigre), golobi (divji golobi, grlice), velika uharica in krokar. I 3. člen Vse leto so zaščiteni pelikan, žerjav, droplja, labod, štorklje, žličarka in plevica, čaplje (razen sive čaplje), ujede (razen kragulja, skobca, kanje, koconoge kanje, planinskega orla, pepelastega splinca in škrjančarja), kokoši divjega petelina, ruševca in gozdnega jereba, prilivka, velika uharica in krokar. , Naslednja zaščitena divjad se sme loviti samo v določeni dobi, in sicer: kozorog . . . . • 1 • 1 od 1. VIII. do 31. XII. gams ...... 1 .. od 1. VIII. do 31. XII, koza in mladiči , , , , , od 1. IX. do 31. XII. muflon . .... J i . od 1. X. do 31. XII. jelen .............j . . od 16. VIII. do 31. XII. košuta in mladiči .... od 1. X. do 15. I. damjak — jelen...............od 16. IX. do 31. I. damjak — košuta in mladiči od 1. X. do 31. XII. srnjak ......................od 1. VI. do 30. XI. srna in mladiči..............od 1. IX. do 31. XII. poljski zajec . . 1 i 1 . od 1. X. do 15. I. planinski zajec . . 1 . . od 1. XI. do 31. XII. svizec...........j • I • od 1. IX. do 31. X. veverica . i •••••• od 1. X. do 31. I. vidra od l. IX. do konca februarja planinski orel . , , . od 1. IX. do 31. XII. divji petelin . . . . • • od 1. IV, do 31. V. ruševec — petelin . , • • od 16. IV. do 15. VI. belka od 1. XI. do 31. XII, gozdni jereb — petelin . , od 16. VIII. do 30. XI tazani in fazanke . . od 1. IX. do 15. L kotoma od 16. IX. do 31. XII. poljska jerebica . . . od 1. IX. do 30. XI. prepelica ...... od 16. Vili. do 30. XI. divji golobi .... od 1. Vlil. do 31. XII. grlice od 1. VIII. do 31. XII potapljavci in povodne putke od 1. VIII. do 31. XII. velika divja faca — mlakarica .... od 1. VIII. do konca druge divje race, divje in žagarice .... gosi od 1. VIII. februarja do 31. III. siva čaplja in galebi . , . od 1. Vlil. do konca kormoran in priba . . od 1. VIII. februarja do 31. III. kljunači od 1. VIII. do 15. IV. mala droplja .... od 1. IX. do 31. XII Medveda je dovoljeno loviti od 1. oktobra do 30. aprila na območju, ki ga določi republiški sekretar za gospodarstvo. Izven tega območja medved ni zaščiten. Divjad iz prejšnjih odstavkov tega člena se med lovopustom ne sme preganjati ali vznemirjati. 4. člen Prepovedano je uničevanje mladičev in razdiranje legel zaščitene divjadi, koristnih ptic in koristnih sesalcev ter uničevanje gnezd in pobiranje jajc koristnih ptic. Koristne ptice in sesalce je tudi prepovedano loviti. Republiški sekretar za gospodarstvo določi, za katere ptice in sesalce velja prepoved iz prejšnjega odstavka. Ce je to potrebno za znanstvene namene, pouk, živalske vrtove in muzeje ali za zatiranje in preprečevanje kužnih bolezni ali če to terjajo druge splošne potrebe, lahko dovoli republiški sekretar za gospodarstvo izjeme od prepovedi iz prvega odstavka. 5. člen Za visoko divjad se štejejo medved, kozorog, gams, muflon, jelen, damjak, srna, svizec, planinski orel, divji petelin, ruševec in gozdni jereb. 6. člen Občinska skupščina ali občinski organ, ki ga skupščina pooblasti, lahko za svoje območje, republiški sekretar za gospodarstvo pa za širše območje trajno ali začasno prepove lov posameznih vrst divjadi, če je to potrebno zaradi redkosti divjadi, koristi za gospodarstvo ali iz drugih utemeljenih razlogov. Organizacija, ki gospodari z loviščem, lahko sama podaljša lovopust. Organ iz prvega odstavka tega člena lahko dovoli lov vse leto zaščitene divjadi ali lov divjadi med lovopustom (3. člen), če je to potrebno zaradi zatiranja nalezljivih bolezni, preprečitve degeneracije divjadi, za preprečitev škode v ustrezno ograjenih nasadih, za raziskovalne namene ali zaradi drugih splošnih potreb. Ranjeno in bolno divjad je dovoljeno odstreliti tudi v času, ko traja prepoved lova in med lovopustom. 7. člen Organizacije, ki gospodarijo z lovišči oziroma s površinami, izvzetimi iz lovišča, morajo organizirati gojitveno čuvajsko službo. I Republiški sekretar za gospodarstvo izda v sporazumu z republiškim sekretarjem za notranje zadeve podrobnejše predpise o organizaciji gojitvene čuvajske službe. III. LOVIŠČA 8. člen Iz lovišča se smejo izločiti tudi zazidana zemljišča v strnjenih naseljih, ograjena dvorišča, ograjeni vrtovi in ograjeni sadovnjaki neposredno okrog stanovanjskih in gospodarskih zgradb strnjenega naselja in športna igrišča. 9. člen Kadar je ustanovitelj lovišča občina, izda odločbo o dodelitvi lovišča za lovstvo pristojni svet občinske skupščine v upravnem postopku. Organ iz prejšnjega odstavka odloča o skladu z zakonom o splošnem upravnem postopku tudi o odvzemu lovišča. f 10. člen Organizacija, ki ji je bilo lovišče odvzeto, ima pravico do odškodnine za lovske objekte in naprave ter za druge investicije po tržni vrednosti. Odškodnino plača organizacija, ki je odvzeto lovišče prevzela v gospodarjenje. IV. GOSPODARJENJE Z LOVlSCl 11. člen Lovske organizacije po 2. členu temeljnega zakona so lovske družine (lovska društva), za katere veljajo predpisi o društvih. Lovske gospodarske organizacije so delovne organizacije, ki Jim je lovstvo glavni predmet poslovanja. Z lovstvom kot postransko dejavnostjo se lahko ukvarjajo delovne organizacije, če imajo za lovstvo usposobljen strokovni kader in če ustanovijo v ta namen posebno delovno enoto. 12. člen Lovskogospodarski načrt je dolgoročen načrt gospodarskih in tehničnih rešitev za najboljši način gospodarjenja z loviščem. Vsebovati mora zlasti podatke o naravnih in gospodarskih lastnostih lovišča in ukrene za trajno ohranitev divjadi, pri tem pa upoštevati interese rekreacij^ in lovnega turizma. 13. člen .Ce je lovišče na območju dveh ali več občin, posuje lovskogospodarski načrt skupščina tiste občine, na katere območju je pretežni del lovišča, v sporazumu 2 drugimi občinskimi skupščinami. Ce ne pride do spo-rnzuma med občinami, potrdi lovskogospodarski načrt rePubliški sekretariat za gospodarstvo. Za tisti del lovskogospodarskega načrta, ki ureja lov na medveda, daje soglasje republiški sekretariat za gospodarstvo. f 14. člen Lovskogospodarski načrt se izdela na podlagi lovskega katastra, bonitete lovišča in vrst divjadi za dobo, ki ustreza gojitvi glavnih vrst divjadi lovišča. Spremembe ali dopolnitve načrta iz prejšnjega odstavka veljajo za razdobje, za katero načrt še velja. 15. člen Kataster lovišč vodi za lovstvo pristojni občinski upravni organ. V. IZVRŠEVANJE LOVA 16. člen Pravica lova obsega tudi pravico iskati divjad, jo zasledovati, pobirati poginulo divjad in njene dele (rogovje, kožo in drugo) in pobirati jajca lovne perjadi. 17. člen \ Zaščiteno divjad je dovoljeno loviti samo v loviščih. Lov na zemljiških in vodnih površinah, ki so izvzete iz lovišča, dovoli organ, ki je te površine izvzel iz lovišča po poprejšnjem soglasju z organizacijo, ki gospodari z loviščem, iz katerega so bile površine izvzete. 18. člen Lastniki in uporabniki smejo pokončati v svojih poslopjih in na svojem ograjenem zemljišču vsako divjad, ki se sme vse leto loviti. Tako uplenjena divjad pripada'organizaciji, ki gospodari z loviščem. 19. člen Prepovedano je loviti divjad na tak način ali s takim sredstvom, s katerim se divjad množično pokon-čuje. Zaščiteno divjad je dovoljeno loviti samo z lovsko puško in z lovskimi naboji. Medveda, parkljasto divjad in svizca je dovoljeno streljati samo z risanico ustreznega kalibra, ki ga določi organizacija, ki gospodari z loviščem. Divjega prašiča je dovoljeno streljati tudi s kroglo iz gladke cevi. Prepovedano je na brakadah streljati medveda na določenem območju (3. člen) in parkljasto divjad, razen divjega prašiča. S pastmi je dovoljeno loviti: volka, šakala, lisico, divjo mačko, vidro, pižmovko, jazbeca, kuno zlatico in belico, dihurja, hermelina, podlasico in nezaščitene ujede. Strup se sme z dovoljenjem za lovstvo pristojnega občinskega upravnega organa nastavljati volkovom, šakalom. lisicam, kunam vseh vrst ter vranam in srakam. Strupišče mora biti oddaljeno najmanj 300 metrov od hiš in 200 metrov od javnih poti. Cas in okoliš strupitve je treba javno razglasiti na krajevno običajen način, zaznamovati z napisom in sporočiti najbližji postaji milice. Prepovedana je uporaba cianovodika. Loviti je dovoljeno samo s pasemskimi lovskimi psi. 20. člen Prepovedano je: 1. loviti divjad z zankami, pastmi, mrežami, omamnimi sredstvi in s strupi, razen v primerih iz prejšnjega člena; 2. loviti divjad razen volka in divjega prašiča, s pomočjo žarometov; 3. loviti divjad, razen volka, ob velikih poplavah in zametih; 4. hoditi po tujem lovišču z nabito puško; 5. hoditi po tujem lovišču z drugimi lovnimi sredstvi, razen po javnih poteh ali stezah. 26. člen Odškodninski cenik za povračilo škode na divjadi po 38. členu temeljnega zakona predpiše republiški sekretar za gospodarstvo. VII. LOVSKA INSPEKCIJA 27. člen Zadere lovske inšpekcije opravlja republiški sekretariat za gospodarstvo. VIII. KAZENSKE DOLOČBE 28. člen 21. člen Odlov žive divjadi je dovoljen ne glede na lovopust (3. člen) samo za prezimovanje in reševanje divjadi ob elementarnih nezgodah, za živalske vrtove in raziskovalne namene, če je to v skladu z lovskogospo-darskim načrtom, pa tudi za razplod, nasaditev in za osvežitev krvi divjadi za potrebe doma in v inozemstvu. 22. člen Brez sporazuma z lastnikom oziroma uporabnikom zemljišča se po njivah ne sme loviti v skupinah od 1. marca dalje, dokler ni pospravljeno žito, v vinogradih in vrtovih pa od 1. marca dalje, dokler niso pospravljeni pridelki. 23. člen Lovski čuvaj pa tudi član lovske družine in strokovna oseba druge organizacije, ki gospodari z loviščem, sme pokončati psa ali mačko, ki se klatita po lovišču, če sta oddaljena več kakor 200 metrov od hiš ali več kakor 50 metrov od gospodarja. Če pa zasači psa ali mačko pri preganjanju ali uničevanju divjadi ali jajc, ju sme pokončati v vsakem primeru. To ne velja za lovskega psa pri lovu ali šolanju. 24. člen Osebe, ki lovijo, morajo imeti lovski izpit. Oseba, ki nima lovskega izpita, sme loviti samo v družbi z lovcem, ki ima lovski izpit. Program in način opravljanja izpita uredi s splošnim aktom organizacija, ki gospodari z loviščem. S splošnim aktom iz prejšnjega odstavka se lahko določijo primeri, ko lovski izpit ni obvezen. Z denarno kaznijo od 50 do 1000 dinarjev se kaznuje za prekršek posameznik: 1. če uničuje mladiče ^li razdira legla koristnih sesalcev (prvi odstavek 4. člena); 2. če lovi ali uničuje divjad na način in s sredstvi, s katerimi je lov prepovedan (19. in 20. člen); 3. če hodi po tujem lovišču z nabito puško (20. člen); 4. če hodi po tujem lovišču z drugimi lovnimi sredstvi, razen po javnih poteh ali stezah (20. člen); 5. če lovi živo divjad v nasprotju z določbo 21. člena tega zakona. Poleg kazni iz prejšnjega odstavka se sme izreči tudi varstveni ukrep odvzema predmetov, ki so bili uporabljeni za prekršek ali pridobljeni s prekrškom. V vsakem primeru se izreče tudi varstveni ukrep odvzema pridobljene premoženjske koristi. IX. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE 29. člen Z lovišči, ustanovljenimi po dosedanjih predpisih, gospodarijo organizacije, katerim so bila lovišča dana v gospodarjenje, če izpolnjujejo pogoje, ki jih določa temeljni zakon. Pogodbe o gospodarjenju z lovišči (20. člen temeljnega zakona) morajo biti sklenjene najpozneje v šestih mesecih od dneva, ko začne veljati ta zakon. 30. člen Organizacije, ki gospodarijo z lovišči, morajo v dveh letih po uveljavitvi tega zakona sprejeti in predložiti v potrditev lovskogospodarske načrte. VI. POVRAČILO ŠKODE 25. člen Organizacija, ki gospodari z loviščem, odgovarja po 37. členu temeljnega zakona tudi za škodo, ki jo napravijo divji prašiči in za škodo, ki jo napravi medved izven določenega območja (3. člen). Organizacija iz prejšnjega odstavka odgovarja za škodo le, če je lastnik oziroma uporabnik zemljišča poskrbel za zavarovanje pred škodo po divjadi na način, ki je splošno vpeljan oziroma krajevnim razmeram primeren. 31. člen Z lovišči, ki so bila ustanovljena po dosedanjih predpisih kot gojitvena, vzorna ali druga posebna lovišča, gospodarijo še naprej delovne in druge organizacije, ki gospodarijo z njimi na dan, ko začne veljati ta zakon. Lovskogospodarske načrte za lovišča iz prejšnjega odstavka potrjuje republiški sekretariat za gospodarstvo. ) 32. člen Z dnem, ko začne veljati ta zakon, prenehajo veljati: 1. zakon o lovu (Uradni list LRS, št. 26-94/54 in Uradni list SRS, št. 11-115/65); 2. odredba o odrejanju pogonov na volkove in divje prašiče (Uradni list LRS, št. 20-94/55); 3. pravilnik za opravljanje lovskega izpita (Uradni list LRS, št. 29-139/55); 4. uredba o prepovedi uporabe cianovodika pri lovu (Uradni list LRS, št. 32-217/62). Dokler ne bodo izdani predpisi iz drugega odstavki! 7. člena in iz 26. člena tega zakona, ostaneta v veljavi pravilnik o lovskih čuvajih (Uradni list LRS, št. 16-73/56) in odločba o odškodnini za škodo na divjadi (Uradni list LRS, št. 20-208/61), kolikor nista v nasprotju s tem zakonom in z drugimi predpisi. 33. člen Ta zakon začne veljati osmi dan po objavi v »Uradnem listu SRS«. St. 323-2/66 Ljubljana, dne 30. junija 1966. Skupščina Socialistične republike Slovenije Predsednik: Ivan Maček 1. r. 123. Na podlagi četrte alinee 135. člena in 151. člena ustave Socialistične republike Slovenije je Skupščina Socialistične republike Slovenije na seji Republiškega zbora in na seji Organizacijsko-političnega zbora dne 30. junija 1966 sprejela ZAKON o varstvu pri delu I. SPLOŠNE DOLOČBE 1. člen * Za varstvo ljudi pri delu (v nadaljnjem besedilu: delavci) se na območju SR Slovenije uporabljajo določbe temeljnega zakona o varstvu pri delu (Uradni list SFRJ, št. 15-314/65 — v nadaljnjem besedilu: temeljni zakon), določbe tega zakona in predpisov, izdanih na njuni podlagi, ter drugi predpisi, ki urejajo posamezna področja varstva pri delu. 2. člen Dolžnosti in pravice, ki jih za zagotovitev varstva pri delu določa ta zakon delavcem in organizacijam, se nanašajo na tiste, ki uživajo varstvo pri delu po 3. členu temeljnega zakona, in na organizacije iz prvega odstavka 4. člena temeljnega zakona. Določbe tega zakona, ki se nanašajo na organizacije in njihove organe, se primerno uporabljajo tudi za zasebne delodajalce iz drugega odstavka 4. člena temeljnega zakona. II. OBVEZNOSTI ORGANIZACIJ IN DELAVCEV 3. člen Ce na delovišču opravljajo delo delavci iz raznih organizacij, mora vsaka od teh z ustreznimi varstvenimi ukrepi zagotoviti varnost svojih delavcev, poleg tega pa tudi, da njeni delavci ne ogrožajo varnosti drugih. 4. člen • Ce delavec kljub opozorilu tistega, ki vodi delo, ali druge pooblaščene osebe s svojim ravnanjem ogroža svojo varnost ali varnost drugih pri delu, mu mora odgovorna oseba prepovedati nadaljnje delo na tistem delovnem mestu, dokler ogroža varnost pri delu, po potrebi pa tudi poskrbeti za njegovo odstranitev s tega delovnega mesta. Ce delavec huje ogroža svojo varnost ali varnost drugih pri delu, je odgovorna oseba v organizaciji dolžna predlagati postopek za njegovo izključitev iz delovne skupnosti zaradi hujše kršitve delovne dolžnosti. 5. člen Delavec, ki stopi na delo prvič ali po presledku, daljšem od 6 mesecev, ali ki preboli hujšo bolezen, ali preide na drugo delo, mora biti zdravniško pregledan. Pri pregledu se ugotovi, ali oseba izpolnjuje potrebne zdravstvene pogoje za varno opravljanje določenega dela. Republiški sekretar za delo predpiše, kdaj se po prvem odstavku šteje, da je delavec prešel na drugo delo. V primerih iz 69. člena temeljnega zakona mora organizacija poslati delavca na specialni zdravniški pregled, pri katerem se ugotovi, ali delavec izpolnjuje tudi potrebne posebne psihofizične zdravstvene pogoje za določeno delo. Specialne zdravniške preglede po prejšnjem odstavku opravljajo zavodi, ki imajo strokovnjake za medicino dela in za psihologijo dela. Republiški sekretar za zdravstvo in socialno varstvo določi, kateri so ti zavodi. 6. člen Organizacija mora delavce ob prvi in ob vsaki kasnejši razporeditvi na delovno mesto, pa tudi med samim delom, če se spremene delovne razmere, poučiti zlasti: — o nevarnosti, ki pri delu preti delavčevemu zdravju oziroma življenju; — o najprimernejšem načinu dela, ki delavcu zagotavlja varnost pri delu; — o varstvenih ukrepih, ki jih mora delavec upoštevati, in o okoliščinah, ki take ukrepe zahtevajo. Poučevanje delavcev mora biti teoretično in praktično. 7. člen Organizacija mora opraviti občasne preizkušnje, ali so tisti, ki opravljajo, vodijo ali nadzorujejo dela, pri katerih je nevarnost za poškodbe in zdravstvene okvare večja, zadosti usposobljeni za varno opravljanje, vodenje in nadzorovanje takih del. Organizacija mora o usposobljenosti delavcev po prejšnjem odstavku voditi ustrezen razvid. 8. člen Dokler delavec nima potrebnega znanja o varstvu pri delu, ne sme samostojno opravljati in ne voditi ali nadzorovati takih del. 9. člen Ko organizacija po 4. točki 60. člena temeljnega zakona s statutom ali z drugim splošnim aktom (v nadaljnjem besedilu: splošni akt) določi način poučevanja, izpopolnjevanja in preizkušanja znanja delavcev iz tvarine varstva pri delu, ne sme pri delih, pri katerih je nevarnost za poškodbe in zdravstvene okvare v zvezi z delom večja, določiti za preizkušanje daljšega roka od enega leta. 10. člen Službe za varstvo pri delu oziroma tisti, ki opravljajo naloge varstva pri delu, morajo zlasti: — ugotavljati, ali delavci in odgovorni organi v organizaciji zadosti poznajo Ih upoštevajo predpise o varstvu pri delu in ,ali pravilno izvajajo ukrepe za varstvo pri delu; — proučiti vzroke poškodb in zdravstvenih okvar v zvezi Z delom ter predlagati ukrepe za odpravo takih vzrokov; — predlagati organizacijske in druge ukrepe, ki posegajo v področje varstva pri delu; — sodelovati pri pripravi dela in pri izdelavi na-i Črtov za ureditve in preureditve delovnih prostorov, delovišč, delovnih priprav in naprav ter delovnih postopkov; — sodelovati pri izbiri delovnih priprav in naprav ter sredstev in opreme za osebno varnost; — skrbeti za to, da se pravilno in pravočasno opravljajo periodični pregledi in preizkušnje po predpisih o varstvu pri delu. 11. člen Organizacija uredi s splošnim aktom organizacijo in delo službe za varstvo pri delu oziroma tistih, ki opravljajo to službo. Delo službe za varstvo pri delu oziroma tistih, ki opravljajo to službo, mora biti organizirano tako, da je mogoče urejati in izvajati varstvo pri delu z uporabo sodobnih tehničnih, zdravstvenih, socialnih in drugih ukrepov za preprečevanje in odvračanje vzrokov poškodb in zdravstvenih okvar v zvezi z delom. 12. člen V splošnem aktu mora organizacija pri opisu delovnih mest oziroma del določiti naloge v zvezi z varstvom pri delu; pri opisu delovnih mest z odgovornostjo za varno delo drugih pa mora določiti tudi vsebino te odgovornosti. 13. člen Organizacije, v katerih so nevarnosti za poškodbe in obolenja v zvez! z delom večje, morajo po drugem odstavku 64. člena temeljnega zakona v skladu s svojim splošnim aktom ustanoviti posebno službo za varstvo pri delu ali določiti osebe, ki bodo opravljale izključno le naloge v zvezi z varstvom pri delu. Ce inšpektor dela ugotovi, da se organizacija ni ravnala po določbah prejšnjega odstavka, odredi izpolnitev obveznosti s posebno odločbo. 14. člen Tisti, ki samostojno opravljajo naloge varstva pri delu, morajo imeti poseben strokovni izpit o varstvu pri delu. Tisti, ki vodijo službo za varstvo pri delu ali ki opravljajo izključno le naloge v zvezi z varstvom pri delu (13. člen), morajo imeti ustrezno višjo izobrazbo in najmanj pet let prakse določene smeri ali ustrezno visoko izobrazbo in najmanj tri leta prakse določene smeri ter poseben strokovni Izpit o varstvu pri delu. 15. člen Program in postopek za opravljanje posebnih strokovnih izpitov iz prejšnjega člena predpiše republiški sekretar za delo v soglasju z republiškim sekretarjem za zdravstvo in socialno varstvo. H|. ZAVODI ZA VARSTVO PRI DELU 16. člen Zavodi za varstvo pri delu so ali posebni zavodi za varstvo pri delu, ki opravljajo naloge v zvezi z iz-vajasjem in pospeševanjem varstva pri delu kot edino dejavnost, ali drugi znanstveni in strokovni zavodi (zdravstveni zavodi, zavodi za pospeševanje proizvodnje in produktivnost dela in podobno), ki opravljajo te naloge kot sestavni del svoje dejavnosti. Naloge v zvezi z izvajanjem in pospeševanjem varstva pri delu so dejavnosti, ki so posebnega družbenega pomena. 17. člen Poseben zavod za varstvo pri delu se lahko ustanovi, če so zagotovljena materialna sredstva in zadostno število strokovnjakov za delo zavoda. Pred ustanovitvijo posebnega zavoda je treba priskrbeti soglasje republiškega sekretariata za delo o tem, ali so izpolnjeni pogoji iz prejšnjega odstavka. V primeru, ko gre za zavod, ki opravlja naloge varstva pri delu s področja medicine dela, odloča o soglasju repubjiški sekretariat za delo potem, ko dobi mnenje republiškega sekretariata za zdravstvo in socialno varstvo. 18. člen Pri odločanju o zadevah posebnega družbenega pomena sodelujejo v svetu posebnega zavoda predstavniki družbene skupnosti. Predstavnike družbene skupnosti imenuje In razrešuje organ, ki je določen v aktu o ustanovitvi zavoda. 19. člen Strokovne ocene in potrdila iz tretjega odstavka 8. člena in iz 54. člena temeljnega zakona izdajajo zavodi na podlagi pooblastila, ki jim ga da republiški sekretar za delo; na podlagi takega pooblastila opravljajo zavodi tudi periodične preiskave in preizkuse v zvezi s 70. členom temeljnega zakona. Pooblastila iz prejšnjega odstavka se lahko nanašajo na vse naloge ali samo na posamezno nalogo. 20. člen Strokovne ocene in potrdila, ki jih daje pooblaščeni zavod, so javne listine. IV. NADZORSTVO 21. člen Nadzorstvo nad tem, kako se izpolnjujejo predpisi o varstvu pri delu, opravljajo v SR Sloveniji za zadeve inšpekcije dela pristojni občinski organi in Republiški inšpektorat dela (v nadaljnjem besedilu: organi in-ŠpeKcije dela). Nadzorstvo nad tem, kako se izpolnjujejo predpisi o varstvu pri rudarskih delih, opravljajo organi rudarske inšpekcije. 22. člen Pri pregledih celotnega stanja varstva pri delu sodelujejo tudi organi sanitarne inšpekcije in drugih tehničnih inšpekcij. V takih primerih odloča vsak inšpekcijski organ v mejah svoje pristojnosti, morajo pa se sporazumeti, kateri izmed njih bo izdal odločbo. V odločbi mora biti naveden akt drugega inšpekcijskega organa, ki je sodeloval pri pregledu iz prvega odstavka tega člena. 23. člen Za inšpekcijo dela pristojni občinski organi opravljajo vse zadeve inšpekcije dela, razen zadev, ki so po zakonu v pristojnosti Republiškega inšpektorata dela. V nujnih primerih, ko preti neposredna nevarnost za življenje ali zdravje delavcev, sme republiški inšpektor dela odrediti varstveni ukrep tudi v zadevah iz občinske pristojnosti. 24. člen Republiški inšpektorat dela neposredno opravlja inšpekcijo na področju industrije, gradbeništva, prometa, gozdarstva in kmetijstva, razen zasebnega kmetijstva, ter v delavnicah in na deloviščih, kjer delajo osebe, ki prestajajo kazni, ali osebe, ki prestajajo vzgojni ukrep oddaje v vzgojni poboljševalni dom. 25. člen Poleg nalog iz prejšnjega člena opravlja ^Republiški inšpektorat dela še tele zadeve: — nadzoruje delo občinski^ organov inšpekcije dela; — pripravlja načrte republiških predpisov o varstvu pri delu; — spremlja in proučuje stanje varstva pri delu ter organizira širše akcije za napredek tega varstva; — pripravlja poročila in1 informacije za Izvršni svet Skupščine SR Slovenije in za Skupščino SR Slovenije o stanju varstva pri delu in o dejavnosti inšpekcije dela v republiki; " — sestavlja enotno letno poročilo o varstvu pri delu v republiki; — opravlja druge zadeve, ki so mu dane s temeljnim zakonom in s tom zakonom ter s predpisi, izdanimi na njuni podlagi. 26. člen Republiški inšpektorat dela odloča na drugi stopnji o pritožbah zoper odločbe za inšpekcijo dela pristojnih občinskih organov. 27. člen / Za republiškega inšpektorja dela je lahko postavljen strokovnjak, ki ima ustrezno visoko izobrazbo in najmanj tri leta prakse v stroki, v kateri bo opravljal nadzorstvo, ali najmanj ustrezno višjo izobrazbo in pet let prakse v stroki, ter poseben strokovni izpit. Zadeve inšpekcije dela, ki so v pristojnosti občinskega organa, lahko opravlja tisti, ki ima najmanj višjo strokovno izobrazbo tehnične ali zdravstvene stroke ali izobrazbo socialnega delavca, tri leta strokovne prakse in poseben strokovni izpit, ali pa tisti, ki je do dneva, ko začne veljati ta zakon, opravljal naloge inšpektorja dela več kot deset let in je opravil strokovni izpit za inšpektorja dela po dosedanjih predpisih. Pogoji iz prejšnjih odstavkov veljajo, kolikor niso za inšpektorje dela, ki opravljajo zadeve posebnega pomena za vso državo, z zveznimi predpisi določeni strožji pogoji. Pogoji iz prejšnjih odstavkov veljajo tudi za predstojnika organa inšpekcije dela. Program in postopek za opravljanje strokovnega izpita'za inšpektorje dela predpiše republiški sekretar za delo. ■» 28. člen Organ inšpekcije dela mora imeti minimalno tehnično opremo, ki jo predpiše republiški sekretar za delo. 29. člen \ O pritožbah zoper odločbe, ki jih na prvi stopnji izda Republiški inšpektorat dela, odloča republiški sekretar za delo. 30. člen Republiški inšpektorat dela ima v zadevah, ki so splošnega pomena za republiko, pravico dajati za inšpekcijo dela pristojnim občinskim organ 18. Kristina Cepek, tajnik, Notranjski muzej, Postojna; 19. Teodor Čok, operativni vodja, »Delamaris«* kombinat konzervne industrije, Izola; 20. Ante Č u r k o v i č, kontrolor boleznin, Luško podjetje -Luka-Koper«, Koper; 21. Nikolaj Dob ril a, tehnik-referent SV naprav, sekcija SV-TK, Pivka; 22. Rafael Dodič, sprejemni uslužbenec, Splošna bolnica, Koper, poslovna enota Piran; 23. Milka Drole, gospodinja, Sežana, Ulica 1. maja 1; 24. Amina D u d i n e, pisarniška uslužbenka, Skupščina občine Koper; 25. Justa D u j c, natakarica, »Delamaris«, kombinat konzervnd-industrije, Izola; 26. Stefan Erjavec, vodja priprave dela, »Vega«, Steklarna, Hrpelje; 27. Henrik Fabčič, zasebni kmetovalec, Veliko Ubeljsko 29, p. Hruševje; 28. Alenka Faganeli, upravnik, Ljudska knjižnica, Koper; 29. Marija Fa leski ni, poslovodja, Trgovsko podjetje na veliko in malo »Nanos«, Postojna; 30. Marija Fras, vzgojiteljica, Dijaški dom. Koper; 31. Bruno G i a c h i n , referent izvoza, »Delamaris«, kombinat konzervne industrije, Izola; 32. Anton Gojkovič, tajnik-računovodja. Gimnazija, Piran; 33. Alojz Gorenc, delovodja v montaži, Tovarna motornih vozil »Tomos«, Koper; 34. Boltežar Gorup, vodja oddelka — strojnice, Časopisno založniško podjetje »Primorski tisk«, Koper; 35. Anja Grizold, vodja patronažne službe, Zdravstveni dom, Koper; 36. Amalija Gruber, saldakontist, Kmetijska zadruga, Postojna; 37. Albert Gruden, invalidski upokojenec, Sežana, Brkinčeva 1; 38. Slavka Ha j še k, vodja sprejemne pisarne, Skupščina občine Izola; 39. Ema Hojkar, upokojenka, Postojna, Kidričevo naselje 10; 40. Tinka Jamnik, blagajničarka, Hotel »Galeb«, Koper; 41. Drago Jug, delovodja, Tovarna motornih vozil »Tomos«, Koper; 42. Anton J u r i š e v i č, sanitarni inšpektor, Skupščina občine Koper, medobčinski inšpektorat občin Koper, Izola, Piran v Kopru; 43...Franc Klobučar, strojnik, Luško podjetje »Luka-Koper«, Koper; t 44. Anton Knafelc, knjigovodja, Gozdno gospodarstvo, Postojna, obrat Knežak; 45. Ciril Kobal, interni finančni revizor. »Intereuropa«, mednarodna špedicija in transport, Koper; 46. Alceo TCobau, ravnatelj, Italijanska vajenska šola, Izola; 47. Avgust Kocjančič, vodja lakirnice, Tovarna pohištva »Stil«, Koper; 48. Slavko K o k o t e c, referent proste plovbe, Splošna plovba, Piran; 49. Gregor Kolar, vodja splošnega sektorja, »LA-MA«, tovarna kovinskih elektromehaničnih in plastičnih izdelkov, Dekani pri Kopru; 50. Ciril Koprivc, socialni delavec, »Mehano-tehnika«, tovarna igrač, kovinskih in plastičnih izdelkov, Izola; 51. Jože Kos, vodja oddelka, Tovarna motornih vozil »Tomos«, Koper; 52. Milan Kovač, vodja obračunov, Avtoturi-stično podjetje »Slavnik«, Koper; 53. Miloš Kovač, računovodja, Podjetje za PTT promet, Koper; 54. Anton K r a j c e r, referent HTV, železniška postaja, Divača; 55. Ida Krajnik, šef izpostave, Komunalni zavod za zaposlovanje, Koper, izpostava Piran; 56. Jože K r e b e 1 j, upokojenec, Piran, Grudnova 1; 57. Mija Krumpak, računovodja, Splošno gradbeno podjetje »Stavbenik«, Izola; 58. Terezija Kukovec, predmetna učiteljica, Osnovna šola »D. Ketteja«, Ilirska Bistrica; 59. France Leben, inšpektor finančno-material-nega poslovanja, Luško podjetje »Luka-Koper«, Koper; 60. Benjamin L e n a s i, ravnatelj, Osnovna šola, Komen; 61. Božidar L e n a s s i, profesor geografije, Gozdarski šolski center, Postojna; 62. Franc Logar, obratovodja, Kmetijska zadruga »4. junij«, Ilirska Bistrica; 63. Janez Malnaršič, vodja predelave furnirja, »Javor«, lesna industrija, Pivka, obrat II, Prestranek; 64. Albin Miklavec, vodja krajevnega urada, Skupščina občine Piran, Krajevni urad Portorož; 65. Olga Mršnik, šef splošne službe, »Topol«, lesna industrija, Ilirska Bistrica; 66. Milan Mučič, vodja saldokontov, Avtofu-ristično podjetje »Slavnik«, Koper; 67. Ernesta Nabergoj, šef računovodstva, obrat za gospodarjenje s stanovanjskimi stavbami, Splošna plovba, Piran; 68. Amedeo O grič, jamski obratovodja, Rudnik črnega premoga, Sečovlje; 69. Rudi Pahor, upokojenec, Koper, Tomšičeva 16 a; 70. Albin Pečenko, trgovski poslovodja, Trgovsko podjetje na veliko in malo »Nanos« Postojna, obrat, Piran; 71. Jernej Pegan, privatni obrtnik avtomehanične stroke, Izola, Dantejeva 9 c; t . 72. Igor P e 1 a n , strokovni sodelavec, Medobčinska turistična zveza Koper-Izola, Koper; 73. Stane Peternel, upravnik, Ljudska knjižnica, Izola; 74. Franc Petrač, organizator izobraževanja, Tovarna motornih vozil »Tomos«, Koper; 75. Vera Pod lučki, uslužbenka v komerciali. Tovarna organskih kislin, Ilirska Bistrica; 76. Ljubo Po les, sekretar, Vodna skupnost Primorske, Koper; 77. Janko Požar, šef splošnega odseka, Gozdno gospodarstvo, Postojna; 78. Slavko P o ž e š , personalni referent, Ortopedska bolnica, Valdoltra; 79. Ivanka R e b o 1, uslužbenka v tehničnem oddelku, Prehrambena industrija »Droga«, Portorož; 80. Vožko Rebula, vodja splošnega sektorja, Kmetijska zadruga »Kjras«, Sežana; 81. Jožica S e m e r 1, glavna sestra, Bolnica za pljučne bolezni, Sežana; 82. Stanko S 1 a b n i k , upravnik, Korriunalni zavod za socialno zavarovanje Koper, podružnica, Postojna, 83. Teofil Slavec, preddelavec, »Javor« lesna industrija, Pivka, obrat IV, Bač; 84. Aleksander ing. S 1 e k o v e c , šef oddelka priprave dela, Splošno gradbeno podjetje »Stavbenik«, Izola, projektivni konstrukcijski biro, Koper; 85. Ivan Smolnikar, upokojenec, Hrpelje 18; p. Kozina; 86. Roman S u b a n, cenilec, Skupščina občine Koper; 87. Jakob Sabec, višji jamski vodič, »Postojnske jame«, Postojna; 88. ing. Jože Stefan, vodja oddelka, »Javor«, lesna industrija, Pivka, obrat I, Pivka; 89. Franc Sturm, sačunovodja, »Kovinar«, klju-čavničarstvo-vijakarna, Hrpelje-Kozina; 90. Slavka Trpin, delavka, »Mehanotehnika«, tovarna igrač, kovinskih in plastičnih izdelkov, Izola; 91. Ančka Vajda, obratovni knjigovodja, Tovarna motornih vozil »Tomos«, Koper; 92. Dominik Vatovec, vzgojitelj, Dijaški dom, Koper; 93. Katarina Vehar, gospodinja, Koper, Glagoljaška 1; 94. Maks V e z o v n i k, strokovni sodelavec, Delavska univerza, Koper; 95. Jože Vičič, referent za vojaške zadeve, Skupščina občine Ilirska Bistrica; 96. Manlio V i d o v i c h , novinar, RTV Ljubljana-relejna radijska oddajna postaja, Koper; 97. Vid Vremec, v. d. vodje splošnega sektorja, Kmetijska zadruga, Koper; 98. Jože Z a v a d 1 a 1, šef oddelka transport in špedicija, »Jadran«, export-import, Sežana; 99. Olivera Zorko, računovodja. Kombinat za predelavo in promet žitaric »Mlinotest«, Ajdovščina, obrat »Kruh«, Koper; 100. Franc Zet ko, upokojenec, Koper, Kidričeva 28. N St. 111-12/66 \ Ljubljana, dne 30. junija 1966. Skupščina Socialistične republike Slovenije Predsednik: Ivan Maček 1. r. Na podlagi 16. alinee 135. člena in 4. alinee 152. člena ustave Socialistične republike Slovenije ter v zvezi s 6. in 10. členom zakona o gospodarskih sodiščih v SR Sloveniji (Uradni list SRS, št. 20-221/65) in s 45. členom zakona o gospodarskih sodiščih (Uradni list SFRJ, št. 7-83/65) je Republiški zbor Skupščine SR Slovenije na seji dne 30. junija 1966 sprejel \ SKLEP o določitvi števila in izvolitvi sodnikov porotnikov Okrožnega gospodarskega sodišča v Ljubljani I I I Okrožno gospodarsko sodišče v Ljubljani ima 150 sodnikov porotnikov. II Za sodnike porotnike se izvolijo: 1. Vlado Akički, instruktor tehnično informativne službe, »Izolirka« tovarna izolacijskega materiala, Ljubljana; 2. ing. Dušan Avbelj, vodja investicijskih del, Rudnik rjavega premoga Trbovlje-Hrastnik, obrat Hrastnik, Hrastnik; 3. Franc B a 1 a n č, analitik poslovanja, »Sava« tovarna gumijevih izdelkov, Kranj; 4. ing. Avgust Belič, šef odseka za termične elektronke, Inštitut za elektroniko in vakuumsko tehniko, Ljubljana; 5. ing. Franc Benedičič, vodja projektivnega sektorja, Zavod za avtomatizacijo, Ljubljana; 6. ing. Srečko Bergant, vodja kemijskega laboratorija, »Saturnus« kovinsko predelovalna industrija, Ljubljana; 7. ing. Dare Bernot, asistent, biotehniška fakulteta, Ljubljana; 8. Jurij Bizjak, industrijski organizator, Združeno podjetje »Iskra« Kranj, Tovarna elektromehanič-nih in finomehaničnih izdelkov, Kranj; 9. Lojze Briški, šef službe za gospodarstvo, Skupščina občine Ljubljana-Center, Ljubljana; 10. ing. Miha Briški, obratovodja stranskih obratov, Kemična tovarna »Melamin«, Kočevje; H. mg. Cveto Bogataj, Sel proizvodnje, tovarna elektromateriala, Ljubijana-Crnuče; 12. Vlado Bogataj, referent za transportno pravne posle, Združeno železniško transportno podjetje, Ljubljana; 13. Nada Božič,, računovodja, Gostinsko podjetje kavarna »Evropa«, Ljbbljana; 14. dr. Miha Butina, načelnik pokojninskega oddelka, Republiški zavod za socialno zavarovanje, Ljubljana; 15. Jože Cesar, finančni svetnik skupščin občin Ljubljana; 16. Jože Cestnik,' samostojni projektant v razvojnem sektorju, Strojna tovarna, Trbovlje; 17. Franc Cimerman, načelnik oddelka za gospodarstvo in finance, Skupščina občine Črnomelj; 18. Silvestra Cvelbar, vodja nabave, Tovarna zdravil »Krka«, Novo mesto; > 19. ing. Franc C a č o v i č, vodja oddelka za preiskave masivnih konstrukcij in modelov, Zavod za raziskavo materiala in konstrukcij, Ljubljana; 20. Geza C a h u k, podpredsednik republiškega odbora družbenih dejavnosti Slovenije, Republiški svet zveze sindikatov Slovenije, Ljubljana; 21. Vladimir Cešnovar, ekonomist v razvojnem oddelku, Kemična tovarna, Ljubljana-Moste; 22. Drago Čop, strokovni sodelavec. Sekretariat za informacije v Izvršnem svetu, Ljubljana; 23. Stane C ož, vodja splošnega oddelka »Snaga«, komunalno podjetje, Ljubljana; 24. Vlado Dobrota, referent za premoženjsko pravne zadeve, Skupščina občine Ljubljana-Moste-Polje; 25. Alojz Dolgan, pravnik, Železarna Jesenice, Jesenice; v 26. Marjan Dolinar, obratovodja oplemenitilni-ce, Bombažna predilnica in tkalnica Tržič; 27. Branko Dolžan, pravni svetovalec, »Tehnika« gradbeno podjetje, Ljubljana; 28. Tone Drobnič, vodja pravne službe, Zavarovalna skupnost SRS, Ljubljana; 29. Boris Eržen, pomočnik tehničnega vodje, Pivovarna »Union«, tovarna špirita in kvasa, Ljubljana; 30. Mirko F e t i h, samostojni strokovni sodelavec, Poslovno združenje za trgovino, Ljubljana; 31 Hano Florjanič, pomočnik direktorja sektorja za kože, Koteks-Tobus, import-export, Ljubljana; 32. Breda F o j k a r, sekretar, Dom, trgovsko in izvozno podjetje za domačo in umetno obrt, Ljubljana; 33. ing. Janez Gačnik, direktor, Kmetijska zadruga Metlika; 34. Ciril Globočnik, vodja kadrovske službe, »Belinka«, tovarna elektrokemičnih izdelkov, Šentjakob ob Savi; * 35. Albin Gnidovec, šef administracije, »Indu-plati«, industrija platnenih izdelkov Jarše; 36. ing. Anton G o g o 1 a , strojni inženir, tehnični vodja obrata AE, »Saturnus«, kovinsko predelovalna industrija, Ljubljana; 37. Peter Golob, direktor, Gostinski šolski center Ljubljana, »Hotel »Bellevue«, Ljubljana; 38. ing. Marjan Gostinčar, vodja svetlobnega laboratorija avtoelektrike, »Saturnus«, kovinsko predelovalna industrija, Ljubljana; 39. Anton Grabenšek, tajnik, Skupščina občine Ljubjjana-Center, Ljubljana; 40. ing. Anton Gregorič, referent za izkoriščanje V tehničnem sektorju gozdarstva, Kmetijsko gozdarsko posestva Kočevje; 41. ing. Dušan Gregorin, inženir za razvoj. Poslovno združenje energetike SR Slovenije, Ljubljana; 42. Bogo Grmovšek, sekretar, »Elektrotehna«, trgovsko uvozno in izvozno podjetje z elektrotehničnim materialom, Ljubljana; 43. Edo G r d g 1, direktor šole, Ekonomska srednja šola, Novo mesto; 44. Marko Grošelj, ekonomist — analitik, podjetje »Kamnik«, Kamnik; 45. Alojz Gunčar, v. d. komercialnega direktorja, Investicijski biroji, Inženirsko projektantsko podjetje rudarske industrijske skupnosti »Rudis«, Trbovlje; 46. Ciril Habe, vodja oddelka za raziskavo trga in propagando, »Sava«, tovarna gumijevih izdelkov, Kranj; 47. Pavel Hartman, analitik, »Kokra«, veletrgov-sko podjetje, Kranj; 48. Miran Heric, vodja splošnega sektorja, »Kolinska«, tovarna hranil, Ljubljana; 49. Jože Hren, direktor ekonomsko finančnega sektorja, »Brest«, lesno Industrijski kombinat, Cerknica; j 50. ing. Andrej Hribar, šef investicijske izgradnje, »Lek«, tovarna farmacevtskih in kemičnih izdelkov, Ljubljana; 51. ing. Rado Hribernik, vodilni projektant, »Projekt«, nizke zgradbe, Ljubljana; 52. Albin Jančar, tehnični vodja, Uprava zgradbe šole za srednji medicinski kader, Ljubljana; 53. Jože Jankovič, računovodja, »Beti«, belokranjska trikotažna industrija, Metlika; 54. Ciril J a r n o v i č, računovodja, Veletrgovina »Mercator«, Ljubljana, poslovna enota »Standard«, Novo mesto; 55. ing. Martin Janžekovič, vodja proizvodnega sektorja, Kmetijska zadruga, Črnomelj; 56. ing. Rajko Jeram, v. d. direktorja, Gorenjska opekarna, Dvorska vas; 57. Zvonimir Jerman, direktor, »Lepiš«, lesnopredelovalna industrija, Suhor; 58. Silvo Jordan, pomočnik direktorja, Zdravstveni dom »Dr. Miha Kamin«, Ljubljana; . 59. Stanko K a j d i ž, predsednik občinskega odbora SZDL, Radovljica; 60. ing. Borut Kambič, šef priprave dela, Splošno gradbeno podjetje, Grosuplje; 61. Martin Kavšek, direktor, »Bonboniera«, trgovsko podjetje, Ljubljana; 62. Ludvik Kebe, predsednik, Občinski sindikalni svet, Novo mesto; 63. Tone Kemperle, šef finančnega sektorja, Lesno industrijsko podjetje, Češnjica; 64. Ljubomir Knop, direktor finančnega sektorja, »Intertrade«, podjetje za mednarodno trgovino in zastopstva inozemskih tvrdk, Ljubljana; 65. ing. Konrad Kokot, šef tehnološke priprave dela, »Termika«, industrijske^ in montažno podjetje za izolacije, Ljubljana; 66. Ambrož Koritnik, diplomirani pravnik, »Ju-gotehnika«, trgovsko podjetje s tehničnim materialom, Ljubljana; 67. ing. Branko Krašovec, vodja razvojnega sektorja, »Kolinska«, tovarna hranil, Ljubljana; 68. ing. Velimir Krašovec, direktor, Tovarna kemičnih izdelkov, Hrastnik; 69. ing. Edvard Krivic, višji projektant, »Slove-nija-projekt«, podjetje za projektiranje, Ljubljana; 70. ing. Edi Kropivnik, direktor, Združeno železniško transportno podjetje, Ljubljana, Podjetje za obnovo prog, Ljubljana; 71. Ivan Kržan, direktor finančnega sektorja, Poslovno združenje proizvajalcev tekstila in konfekcije »Modna hiša«, Ljubljana; 72. Iva K u m š e, sodelavec za gospodarski sistem, republiški sekretariat za finance, Ljubljana; 73. ing. Jože Kure, vodja službe za mehanizacijo, Gozdno gospodarstvo, Novo mesto; 74. Rudi Lampret, sekretar, Avtopromet »Gorenjska«, Kranj; 75. Milan L e g i š a, referent za ekonomske analize in gospodarske predpise, Podjetje za poštni, telefonski in telegrafski promet, Ljubljana; 76. Alojz Levstik, analitik, Kemična tovarna »Melamin«, Kočevje; 77. dr. Viljem L i p p a i, svetovalec za pravna vprašanja socialnega varstva, republiški sekretariat za zdravstvo in socialno varstvo, Ljubljana; 78. Franc Lovšin, vodja analitsko planskega oddelka, »Rašica«, tovarna pletenin, Ljubljana-Ga-meljne; 79. ing. Ciril Lukman, šef strojnega sektprja, Geološki zavod, Ljubljana; 80. Dušan L u k š a, sekretar, Časopisno podjetje »Delo«, Ljubljana; 81. Stanko Malej, vodja oddelka za nagrajevanje, Železarna Jesenice, Jesenice; 82. Jože Mali, šef finančnega sektorja, Gozdno gospodarstvo, Bled; 83. ing. Franc Marinčič, šef konstrukcijskega biroja, Gradbeno industrijsko podjetje »Gradis«, Ljubljana; «, ■ 84. Franc Martinčič, šef kadrovskega oddelka, veletrgovina »Astra«, Ljubljana; 85. Miloš M i o v i č, komercialist v izvoznem oddelku, Titovi zavodi »Litostroj«, Ljubljana; 86. Bogomila Mitič, ekonomist — analitik, Loške tovarne hladilnikov, Škofja Loka; 87. Zoran Mrak, vodja pravne službe in pravne pomoči, Skupščina občine Logatec; 88. Miroslav Naglič, tajnik, fakulteta za arhitekturo, gradbeništvo in geodezijo, Ljubljana; 89. Emil Noč, pravni referent, Železarna Jesenice, Jesenice; 90. Breda Novak, gospodarsko pravni referent, Skupščina občine Jesenice; 91. ing. Franc Novak, energetik, »Elma«, tovarna elektromateriala, Ljubljana-Crnuče; 92. Slavko Osredkar, vodja splošnega sektorja, Stanovanjsko podjetje, Jesenice; 93. Lojze P a n t a r, šef gozdnega obrata, Grča-rica, Kmetijsko gozdarsko posestvo, Kočevje; 94. ing. Miha Papič, referent za gradbene zadeve, Skupščina občine Kočevje; 95. Boris P e r t o t, asistent obratovodje in analitika proizvodnje in kvalitete, »Tekstilindus«, tekstilna industrija, Kranj; 96. ing. Jože Petrič, načelnik oddelka, Devizni inšpektorat, oddelek za SRS, Ljubljana; 97. Peter Petrovčič, šef splošnega sektorja, Geološki zavod, Ljubljana; 98. Franc Pintar, tajnik, Skupščina občine Jesenice; 99. Marjan Pirc, komercialni vodja, Gorenjska predilnica, Škofja Loka; 100. Dušan Pirnar, sekretar, »Ljubljana-trans-port«, komunalno podjetje za izvrševanje prevoznih in delavniških uslug, Ljubljana; 101. Franc P1 a z a r, direktor, »Gramex«, specializirano trgovsko podjetje z gradbenim materialom, Ljubljana; 102. Jože P1 a t n e r, šef službe uvoza in izvoza. Jugoslovanska banka za zunanjo trgovino, Beograd, filiala, Ljubljana; 103. Majda Polc, vodja gospodarsko računskega sektorja, »Mehanika«, industrijsko podjetje, Trbovlje; 104. Miroslav P o 1 i č a r, vodja kadrovskega oddelka, »Planika«, industrijski kombinat za izdelavo in predelavo usnja, gume in plastičnih mas, Kranj; 105. Mirko Požek, sekretar, Tovarna sanitetnega materiala, Vir pri Domžalah; 106. Jože Predikaka, pomočnik direktorja za splošni sektor. Združeno železniško transportno podjetje, Ljubljana; 107. Stanislav Pretnar, referent v splošnem sektorju, Železarna Jesenice, Jesenice; 108. ing. Marjan Prezelj, direktor, »Kanalizacija«, komunalno podjetje, Ljubljana; 109. Jože Puhar, varnostni in pogonski tehnik, Industrija bombažnih izdelkov, Kranj; 110. Vinko Puncer, pomočnik vodje komercialnega sektorja, Lesni kombinat, Ljubljana; 111. Dragan Raič, samostojni svetovalec za pravne zadeve, republiški sekretariat za gospodarstvo, Ljubljana; 112. Cveta Raspotnik, vodja analitsko planske grupe v oddelku za gospodarstvo, Skupščina občine Grosuplje; 113. Edo Robežnik, upravnik EE Boštanj, »Agrokombinat«, Grosuplje; 114. ing. Gido Rozman, direktor in tehnični vodja, Rudnik rjavega premoga, Kanižarica; 115. Dragica Rožman, šef splošnega oddelka, trgovsko podjetje »Volan«, Ljubljana; 116. Milivoj Samar, analitik, Živilski kombinat »Žito«, Ljubljana; 117. Roman Sevšek, pomočnik šefa izvoza, Združene papirnice, Ljubljana-Vevče; 118. Metka Simonič, šef splošnega oddelka, Tobačna tovarna, Ljubljana; 119. Stane Skok, pravnik, Papirnica, Količevo; 120. Dušan Stare, pravni referent, Železarna Jesenice, Jesenice; 121. Mirko Stare, finančni inšpektor, Služba družbenega knjigovodstva, Radovljica; 122. Dače Starman, šef splošne službe, »Obrtnik«, Ljubljana; 123. ing. Mirko Strmšek, vodja cementninar-stva, Splošno gradbeno podjetje ‘►Pionir«, Novo mesto; 124. Franc Svoljšak, računovodja, Gorenjska predilnica, Škofja Loka; 125. Janez Svoljšak, analitik, Gorenjska predilnica, Škofja Loka; 126. Bogdan Sanca, direktor, Park hotel Bled; 127. Tone Šilar, sekretar, Kmetijsko živilski kombinat, Kranj; 128. Stane Škufca, vodja plansko analitskega oddelka, Gozdno gospodarstvo, Novo mesto; 129. Franc Sparavec, direktor, Splošno mizarstvo, Grosuplje; 130. Jože Šparovec, direktor, Tržiška tovarna kos in srpov, Tržič; 131. Martin Štefanič, vodja analitsko planskega oddelka, »Beti«, belokranjska trikotažna industrija, Metlika; 132. Franc Štrumbelj, vodja prodajnega sektorja, »Toko«, tovarna kovčkov in usnjenih izdelkov, Domžale; 133. Lado Švigelj, šef gojitvenega lovišča »Rog«, Kmetijsko gozdarsko posestvo, Kočevje; 134. Bogdan Šturm, pravnik, Javna skladišča, podjetje za pretovor na železniških postajah in za skladiščenje blaga, Ljubljana; 135. ing. Jože Tanko, direktor, Kmetijska zadruga »Krka«, Novo mesto; 136. ing. Edo Tavčar, vodja plansko analitske službe, »Novoles«, lesni kombinat, Novo mesto; 137. ing. Milan Tomažič, šef poslovalnice, »Hermes«, zastopstva inozemskih tvrdk, Ljubljana; 138. Milan Tratnik, vodja plansko analitskega oddelka, Savske elektrarne, Ljubljana; 139. ing. Viktor Tratnik, šef laboratorija ►•Zmaj«, tovarna baterij, baterijskih svetil in ogljeno-grafitnih svetilk, Ljubljana; 140. Avrelij T r o n k a r, šef montaže, Združeno podjetje »Iskra«, Kranj; 141. dr. Miroslav Trost, šef pravne službe, Združeno podjetje »Iskra«, Kranj; 142. Ciril Udovič, referent za izvoz, »Teol-oljarna«, tovarna pomožnih sredstev, sintetskih pralnih surovin, tehničnih in jedilnih olj, Ljubljana; 143. Anton Urbič, direktor splošnega sektorja, Poslovno združenje proizvajalcev tekstila in konfekcije »Modna hiša«, Ljubljana; 144. Bojan Vakselj, šef analitsko-plansko kontrolnega oddelka, Klinične bolnice, Ljubljana; 145. ing. Milan Vehovar, generalni direktor, "Elektronabava«, specializirano trgovsko, izvozno, uvozno podjetje z elektrotehničnim materialom, Ljubljana; , 146. ing. Vinko W e r n i k, tehnični svetovalec v razvojnem sektorju, Trgovsko podjetje »Petrol«, Ljubljana; 147. Peter Vesel, načelnik oddelka za dohodke, republiški sekretariat za finance, Ljubljana; 148. Stane Vesel, šef obrata Sodražica, »Inles«, kombinat lesne industrije, Ribnica; 149. Andrej Vidic, finančno komercialni direktor, Tovarna vijakov »Plamen«, Kropa; 150. Jože Z b n č n i k, samostojni pravni referent, »Metalka«, trgovsko izvozno in uvozno podjetje z izdelki črne in barvne metalurgije, kovinskim in tehničnim blagom, stroji in industrijsko opremo, Ljubljana. Št. 111-12/66 Ljubljana, dne 30. Junija 1966. Skupščina Socialistične republike Slovenije Predsednik: Ivan Maček 1. r. 130. Na podlagi 17. alinee 135. člena in 5. alinee 152, člena ustave Socialistične republike Slovenije ter v zvezi z 8. členom zakona o nadaljnji etapni izgradnji kliničnega centra v Ljubljani (Uradni list SRS, št. 22-125/66) je Republiški zbor Skupščine Socialistične republike Slovenije na seji dne 30. junija 1966 sprejel SKLEP o Imenovanju treh članov v investicijski svet za izgradnjo kliničnega centra v Ljubljani Za člane investicijskega sveta se imenujejo: 1. dr. Ruža S e g e d i n , predsednik Socialno-zdrav-stvenega zbora Skupščine Socialistične republike Slovenije; 2. dr. Jože B e n i g a r, predsednik odbora za zdravstvo in socialno politiko Republiškega zbora; 3. Miran C v en k, poslanec Republiškega zbora Skupščine Socialistične republike Slovenije. St. 111-43/66 Ljubljana, dne 30. junija 1966. Skupščina Socialistične republike Slovonije Predsednik: Ivan Mkčck 1. r. 131. F Na podlagi 156. člena temeljnega zakona o varnosti prometa na javnih cestah (Uradni list SFRJ, št. 14-277/65) izdaja republiški sekretar za notranje zadeve ODREDBO o omejitvi tovornega prometa na cestah I. in II. reda v turistični sezoni I Omeji se tovorni promet v turistični sezoni ob sobotah, nedeljah, dnevih pred državnimi prazniki in ob državnih praznikih na tehle cestah: 1. na cesti I. reda št. 1/1 državna meja—Ljubelj— Naklo—Kranj—Ljubljana—Bregana; 2. na cesti T. reda št. 1/1 a Naklo—Jesenice—Rateče —državna meja; 3. na cesti I. reda št. 1/2 državna meja—Koper— Portorož—Sečo vi j e; 4. na cesti L reda št. 1/6 državna meja—Šentilj— Maribor—Celje—Ljubljana—Kalce—Postojna — Sežana —državna meja; 5. na cesti J. reda št. 1/6 a Ajdovščina—Gorica; 6. na cesti II. reda št. 11/305 Razdrto—Ajdovščina; 7. na cesti T. reda št. 1/6 b Senožeče—Koper; 8. na cesti T. reda št. 1/6 c Postojna—Pivka—Ilirska Bistrica—Rupa. II Turistična sezona po prejšnji točki traja vsako leto od 1. junija do 15. septembra. Omejitev tovornega prometa velja ob sobotah in dnevih pred državnimi prazniki od 12. do 22. ure ter vsako nedeljo in,državni praznik od 4. do 24. ure. Omejitev tovornega prometa se nanaša praviloma na vse vožnje na omenjenih relacijah s traktorji ter s tovornimi motornimi vozili, katerih največja dovoljena teža presega 3500 kg. Za notranje zadeve pristojni občinski upravni organ lahko izda, ne glede na omejitev tovornega prometa po prejšnjih točkah, posebno dovoljenje za nujni prevoz lahko pokvarljivega blaga, za nujni prevoz v zvezi z nakladanjem in razkladanjem v koprski in re-ški luki ter za druge nujne vožnje s tovornimi vozili. IV Ta odredba začne veljati naslednji dan po objavi v »Uradnem listu SRS«. St. 01/1-S-22/20-43-66 Ljubljana, dne 29. junija 1966. Republiški sekretar za notranje zadeve: Riko Kolenc 1. r. Akti Republiške volilne komisije 132. POROČILO o izidu volitev za poslanca Republiškega zbora Skupščine SR Slovenije v 55. volilni enoti Ljubljana-Bežigrad II Na podlagi 131. /člena v zvezi s 144. členom zakona o volitvah poslancev Skupščine SR Slovenije (Uradni list SRS, št. 11-93/63 in št. 4-11/65) daje Republiška volilna komisija za volitve poslancev v Skupščino SR Slovenije tole poročilo: Po odloku o razpisu nadomestnih volitev za poslanca Republiškega zbora Skupščine SR Slovenije v 55. volilni enoti Ljubljana-Bežigrad II (Uradni list SRS, št. 14-86/66) je bilo treba izvoliti v tej volilni enoti poslanca Republiškega zbora Skupščine SR Slovenije. Republiška volilna komisija je na podlagi spisov, ki jih je po opravljenih nadomestnih volitvah prevzela od občinske volilne komisije Ljubljana-Bežigrad, preizkusila zakonitost volitev in ugotovila, da je bil volilni postopek izveden v skladu z zakonitimi predpisi in da ni bilo nepravilnosti, ki bi lahko vplivale na kandidaturo in volilni izid. V navedeni volilni enoti je kandidirala ing. Nada Pupis iz Ljubljane, Črtomirova ulica 17. Njeno kandidaturo je potrdila pristojna občinska volilna komi- > sija, nato pa je bila dne 17. junija 1966 izvoljena od Občinske skupščine Ljubljana-Bežigrad. O imenovani kandidatinji so glasovali zbori 55. volilne enote Ljubljana-Bežigrad II na neposrednih volitvah dne 26. junija 1966. Po ugotovitvah volilnih izidov občinske volilne komisije Ljubljana-Bežigrad je bilo v tej volilni enoti 10.454 vpisanih volivcev; od teh je glasovalo za kandidatinjo 5857 volivcev, tj. 56 Vo. Ker je ing. Nada Pupis prejela večino glasov vseh volivcev z območja volilne enote, je bila izvoljena za poslanko Republiškega zbora Skupščine SR Slovenije. St. 13/2-66 Ljubljana, dne 28. junija 1966. Republiška volilna komisija za volitve poslancev Skupščine SR Slovenije Tajnik; Predsednik: Dr. Kostja Konvalinka 1. r. Matej Dolničar 1. r. Predpisi občinskih skupščin SKUPŠČINA OBČINE LOGATEC / 108. Na podlagi 2. odstavka 59. člena uredbe o trgovanju ter trgovskih podjetjih in trgovinah (Uradni list FLRJ, št. 49/59, 9/60, 19/60, 13/61, 27/61, 6/62, 16/62, 4/63 in SFRJ, št. 16/65) ter 138. člena statuta občine Logatec (Glasnik, št. 6/65) je svet za gospodarstvo občine Logatec na 2. redni seji dne 22. junija 1966 sprejel ODREDBO o minimalnem poslovnem času v trgovini na drobno, mesnicah, trafikah, gostinstvu, družbenih in zasebnih obrtnih delavnicah na območju občine Logatec 1 S to odredbo se ureja minimalni poslovni čas za trgovine na drobno, mesnice, trafike, gostinska podjetja, zasebna gostišča, obrate družbene prehrane ter družbene in zasebne obrtne delavnice. 2 V trgovskih in gostinskih podjetjih, mesnicah, trafikah in družbenih obrtnih delavnicah določajo poslovni čas organi samoupravljanja, v zasebnih gostiščih in zasebnih obrtnih delavnicah pa njihovi lastniki, upoštevaje pri tem krajevne potrebe, obisk, načelo dobrega gospodarjenja in določila odloka o javnem redu in miru. 3 Poslovni čas in za zasebna gostišča prosti dnevi morajo biti objavljeni na vidnem mestu v vsaki trgovini, mesftici, trafiki, gostinskem obratu, zasebnem gostišču, prav tako pa tudi na zunanji strani — vratih — pri vhodu. 4 Določitev poslovnega časa je treba priglasiti občinskemu upravnemu organu, pristojemu za trgovino, gostinstvo in obrt. 5 Trgovine na drobno — prodajalne naj bi bile odprte v poletni sezoni: od ponedeljka do petka od 7. do 12. ure in od 17. do 19. ure; v soboto pa od 7. do 12. ure; v zimski sezoni: od ponedeljka do petka od 8. do 12. ure in od 15. do 18. ure, v soboto pa od 8. do 13. ure. Samopostrežne trgovine in druge »non-stop« trgovine naj bi obratovale vse leto od 7.30 do 19. ure. Ob sobotah popoldne naj bi bile odprte po ena prodajalna z živili v Dol. Logatcu, Gor. Logatcu, Rovtah in Zireh. Razpored dežurnih prodajaln določajo trgovske organizacije same. 6 Zimski poslovni čas traja od 1. oktobra do 31. marca, poletni čas pa od 1. aprila do 30. septembra. 7 Minimalni poslovni čas za mesnice velja za vse leto od ponedeljka do sobote od 7. do 11. ure, ob sobotah pa tudi popoldne od 16. do 18. ure. To velja zlasti za mesnice v središčih Dol. Logatec in Žiri, za mesnice zunaj teh središč pa se poslovni čas prilagodi krajevnim potrebam. 8 Minimalni poslovni čas gostinskih podjetij naj bo od 6. do 22. ure, ob nedeljah pa do 23. ure, v skladu z določili odloka o javnem redu in miru. 9 Trafike uskladijo svoj poslovni čas z minimalnim poslovnim časom trgovine na drobno. 10 Za zasebna gostišča veljajo ista določila kot za družbeni sektor gostinstva (tč. 8). 11 Minimalni poslovni čas družbenih obrtnih delavnic (storitvenih) naj bi bil razen sobote 7 ur na dan, v soboto pa najmanj 5 ur. Za zasebne storitvene obrtne delavnice (frizer, čevljar, šivilja, fotograf, avtomehanik itd.) velja isti minimalni poslovni čas kot za družbeni sektor. Za mesnice in slaščičarne v zasebnem sektorju velja poslovni čas kot za trgovino na drobno oz. za mesnice. 12 Zasebni gostinski obrat je lahko en dan v tednu zaprt zaradi prostega dne oz. čiščenja. Zasebne brivsko-frizerske delavnice imajo zaradi čiščenja zaprto ob ponedeljkih. 13 Trgovine, mesnice, trafike, gostinski obrati, zasebna gostišča, družbene in zasebne obrtne delavnice lahko / podaljšajo poslovni čas ob raznih turističnih prireditvah, državnih in republiških praznikih in občinskih praznikih in prireditvah, vendar v skladu z določili odloka o javnem redu in miru. 14 Trgovina, mesnica, trafika, gostinski obrat oz obrtna delavnica, ki je zaprta na podlagi dovoljenja pristojnega upravnega organa, mora na vidnem mestu objaviti podatke o tem, koliko časa bo zaprta in kdo je izdal dovoljenje, j 15 Samoupravni organi delovnih organizacij ter lastniki gostiln in obrtnih delavnic lahko določijo tudi daljši poslovni čas, kot je minimalni čas, predpisan po tej odredbi. 16 Med prazniki, ki trajajo več kot dva dni, naj bi bile odprte prodajalne z živili (mesnice, mlekarne, pekarije, sadje zelenjava) na drugi praznični dan (2. januar, 2. maj, 30. november) od 8. do 11. ure. 17 Z denarno kaznijo do 200 N dinarjev se kaznuje podjetje, gostinski obrat oz. lastnik zasebnega gostišča ali zasebne delavnice: a) ,če ne določi poslovnega časa (2. točka), b) če ni ma^vidno izobešenega poslovnega časa (3. točka), c) če ne priglasi poslovnega časa za trgovino, gostinstvo in obrt pristojnemu občinskemu upravnemu organu, č) če ne upošteva poslovnega časa, ki ga je sam določil. Odgovorna oseba poslovne enote oz. obrata se kaznuje z denarno kaznijo do 100 N dinarjev. 18 S to odredbo preneha veljati dosedanja odredba o najkrajšem poslovnem času v prodajalnah na območju občine Logatec (Glasnik, št. 35/64) in odredba o minimalnem poslovnem času gostinskih podjetij in gostišč na> območju občine Logatec (Glasnik, št. 41/64). 19 Ta odredba začne veljati osmi dan po objavi v »Uradnem listu SRS«. St. 14-3/66-3/1 Logatec, dne 22. junija 1966. Predsednik sveta za gospodarstvo: Karol Šinkovec 1. r. SKUPŠČINA OBČINE VRHNIKA 109. Na podlagi 11. člena republiškega zakona o varstvu rastlin pred boleznimi In škodljivci (Uradni list SRS, št. 36/65) in 169. člena statuta občine Vrhnika je skupščina občine Vrhnika na seji občinskega zbora in zbora delovnih skupnosti dne 10. junija 1966 sprejela ODLOK o obveznem zatiranju rastlinskih bolezni in škodljivcev na območju občine Vrhnika 1. člen Na vsem območju občine Vrhnika je treba izvršiti obvezno zatiranje rastlinskih bolezni in škodljivcev, da se prepreči večja gospodarska škoda, ki jo povzročajo rastlinske bolezni in škodljivci. 2. člen Za rastlinske bolezni še štejejo: glivice, bakterije, virusi in parazitne cvetnice, za škodljivce pa škodljive žuželke, pajki, nematode, škodljivi sesalci in škodljive ptice. 3. člen. , Določbe tega odloka se nanašajo na rastline, njihove dele, semena, rastlinske plodove, sadilni material, embalažo in druge predmete rastlinskega izvora, s'katerimi se lahko prenašajo rastlinske bolezni in škodljivci. 4. člen Obvezno je treba zatirati tudi vse koreninske in semenske plevele na vseh obdelovalnih površinah, kot so: predenica, osat, pirnica, kokalj, češmin itd. 5. člen Vsi lastniki in uporabniki zemljišč, rastlin in prostorov za spravljanje in shrambo rastlin in rastlinskih plodov ter sredstev za prevoz rastlin so dolžni vse leto izvajati ukrepe za varstvo rastlin. 6. člen Skupno zatiranje škodljivcev in bolezni, kot ameriški kapar, koloradski hrošč, krompirjeva plesen, mo-nilia in škrlup, izvedejo na območju občine lastniki sami, KZ pa so dolžne pripraviti organizacijo zatiranja, preskrbeti pomoč v posameznih tehničnih in zaščitnih sredstvih in nuditi strokovno pomoč. 7. člen Takoj, ko se pojavi rastlinska bolezen, škodljivec ali gospodarsko škodljiv plevel, so dolžni lastniki ali uporabniki zemljišč storiti potrebne varstvene ukrepe za zatiranje posameznih rastlinskih bolezni in škodljivcev. 8. člen Ce se pojavi rastlinska bolezen ali škodljivec alt plevel v večjem obsegu, tako da ogroža splošno premoženje, mora upravni organ pri Skupščini občine Vrhnika odrediti skupno zatiranje ugotovljenega pojava, izvedbo pa poveriti področni gospodarski organizaciji. 9. člen Storitve, ki jih je opravila gospodarska organizacija v zvezi s tem zatiranjem, je dolžna obračunati PO dejanskih stroških lastnikom ali uporabnikom zemljišč. 10. člen Ce lastniki ne opravijo predpisanih ukrepov v določenem roku, lahko upravni organ, pristojen za kmetijstvo pri SO Vrhnika, odredi gospodarski organizaciji* da na njihov račun izvede potrebne naloge. 11. člen Izvrševanje varstvenih ukrepov po tem odloku nadzoruje za to pristojni inšpekcijski organ SO Vrhnika. 12. člen Za kršitve predpisov iz 5., 6., 7 in 10. člena tega odloka se uporabljajo kazenske določbe temeljnega zakona o varstvu rastlin pred boleznimi in škodljivci (Uradni list SFRJ, št. 13/65) in 24. člena republiškega zakona o varstvu rastlin pred boleznimi in škodljivci (Uradni list SRS, št. 36/65). 13. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v »Uradnem listu SRS«. S tem ko prične veljati ta odlok, preneha veljati odredba o skupnem zatiranju rastlinskih bolezni in škodljivcev (Glasnik, št. 73/63). St. 3/1-010-010/66 Vrhnika, dne 23. junija 1966. Predsednik Skupščine občine Vrhnika: Franci Širok 1. r. 110. Na podlagi 190. člena statuta občine Vrhnika je Skupščina občine Vrhnika na seji občinskega zbora in na seji zbora delovnih skupnosti dne 10. junija 1966 sprejela ODLOK o spremembi in dopolnitvi odloka o povračilu potnih in drugih stroškov voljenim organom Skupščine občine Vrhnika 1. člen Voljeni organi Skupščine občine Vrhnika (predsednik, odborniki, člani svetov itd.) imajo pravico do dnevnice ter povračila prevoznih stroškov in nadomestila za dejansko izgubljeni zaslužek, kolikor so nastali zaradi opravljanja dolžnosti v Skupščini občine Vrhnika in njenih organih ter opravljenih komisijah. ’ 2. člen Dnevnica upravičencem iz 1. člena odloka znaša 50,00 novih din. 3. Člen Prevozni stroški se povrnejo upravičencem Iz 1. člena odloka v višini prevozne tarife za ustrezna javna prevozna sredstva, ki obratujejo na poti, ki jo mora upravičenec opraviti (prepotovati). Če upravičenec potuje z lastnim prevoznim sredstvom, ima pravico do povračila prevoznih stroškov v obliki kilometrine 0,60 novih din za vsak prevoženi kilometer v obe smeri. 4. fclen Nadomestilo za dejansko izgubljeni zaslužek za čas opravljanja dolžnosti pri Skupščini občine Vrhnika, njenih organih ter upravnih komisijah se izplača upravičencem po tem odloku, ki so v delovnem razmerju, v višini upravičenega rednega povprečnega zaslužka. Za izplačilo nadomestila je potrebno predložiti uradno potrdilo delovne organizacije o višini prejemkov. 5. člen Z dnem, ko začne veljati ta odlok, preneha veljati odlok o povračilu potnih in drugih stroškov voljenim organom Skupščine občine Vrhnika, sprejet na seji dne 23. novembra 1964, št. 1/2-114-03/64. 6. člen Ta odlok začne veljati z dnem objave v »Uradnem listu SRS«, uporablja pa se od 1. maja 1966 dalje. St. 1/1-114-03/64 Vrhnika, dne 10. junija 1966. Predsednik Skupščine občine Vrhnika: Franci Širok 1. r. Splošni akti komunalnih samoupravnih organizacij m. i Na podlagi 22., 77., 79. in 80. člena temeljnega zakona o organizaciji in financiranju godalnega zavarovanja (Uradni list SFRJ, št. 24/65) in odloka o določitvi panog, skupin oziroma podskupin organizacij, v katerih se sme naložiti dodatni prispevek za zdravstveno zavarovanje in dodatni prispevek za invalidsko zavarovanje (Uradni' list LRS, št. 5/63), je skupščina komunalne skupnosti socialnega zavarovanja delavcev Ljubljana na 3. seji dne 17. junija 1966 v soglasju s Skupščino občine Ljubljana-Center sprejela SKLEP o spremembi in dopolnitvi sklepa o določitvi podskupin In stopenj dodatnega prispevka za zdravstveno zavarovanje za obdobje od 1. aprila 1966 dalje 1 V 5. točki sklepa o določitvi podskupin in stopenj dodatnega prispevka za zdravstveno zavarovanje za obdobje od 1. aprila 1966 dalje (Uradni list SRS, št. 9/66) se pod nomenklaturo dejavnosti in bruto stopnje dodatnega prispevka črta »125-12 — 3,25«.' 2 Za 5. točko se doda nova 5a točka, ki se glasil »5a Stopnja dodatnega prispevka v podskupini dejavnosti 125-12 se določi za posamezne organizacije, in sicer: — za Industrijo usnja Vrhnika .... 1,21 — za Tovarno usnja Kamnik............3,25.« 3 Ta sklep začne veljati naslednji dan po objavi v »Uradnem listu SRS«. St 420-4/66 Ljubljana, dne 17. junija 1966. Skupščina komunalne skupnosti socialnega zavarovanja delavcev Ljubljana Predsednik: Milovan Ilich 1. r. Izdaja Časopisni zavod »Uradni list SRS« — Direktor in odgovorni urednik: Jože Jurač — Tiska tiskarna »Toneta Tomšiča«, vsi v Ljubljani — Naročnina letno 36 din (3600 starih din) — Reklamacije se upoštevajo le mesec dni po izidu vsake številke — Uredništvo In uprava: Ljubljana, Veselova 11, poštni predal 379/VII - Telefon direktor, uredništvo, uprava In knjigovodstvo: 20-701, prodaja, preklici in naročnine 23-579 — Čekovni račun 501-3-60 URADNI LIST SOCIALISTIČNE REPUBLIKE SLOVENIJE Št. 22 Razglasni del z dne 7. julija 1966 Leto XXIII Obvestilo investitorjem Četrti člen pravilnika o postopku pri oddajanju investicijskih objektov in del v graditev (Uradni list LRS, št. 8 z dne 28. III. 1963) določa, da mora investitor razpis javnega natečaja objaviti v -Uradnem listu SRS«. Uradni list ima običajno četrtkov datum, številko pa zaključujemo dva dni prej, zato prosimo, da investitorji pri določanju dneva javnega natečaja to , upoštevajo. Morebiti? pojasnila dobite od uredništva po telefonu 20-701, OPOZORILO! Odvetniška tarifa je izšla v posebni brošuri. — Cena 2 nova dinarja. CZ »Uradni list SRS« • Ljubljana, Veselova 11 p. p. 579/VII Razglasi m objave Postavitev stalnega sodnega tolmača Št. P 74/A-8/66 4633 Z odločbo republiškega sekretarja za pravosodje in občo upravo SRS z dne 28. V!. 1966,• št. P 74/A-8/66 je bila postavljena zn stalnega sodnega tolniiiča za govorico gluhonemih, za območje okrožnega sodišča v Ljubljani Vika Krošelj, Ljubljana, Wolfova ulica 8. Ta odločba se objavlja po 5. členu uredbe o stalnih sodnih tolmačih z dne 16. II. 1949, Uradni list LRS, št. 7/49. ' Republiški sekretariat za pravosodje in občo upravo SRS Register podjetij io obrtov Vpisi Okrožna gospodarska sodišča razglašajo: Besedilo: Gostilna »Pod taborom«, Hrib — Loški potok (Hrib št. 14 — Loški potok). Poslovni predmet: Točenje alkoholnih in brezalkoholnih pijač, prodaja tobačnih izdelkov in vžigalic, strežba s slaščicami in vsemi vrstami hladnih jedil in toplih jedil ter nudenje prenočišč gostom. Upravnik je Mohar Zdenko. Gostišče se jc konstituiralo 15. IX. 1963. Gostišče je nastalo z osamosvojitvijo obratne enote Gostinskega podjetja, Ribnica, LIrib — Loški potok s sklepom DS tega podjetja z one 23. VIII. 1963, s sklepom skup- ščine občine Ribnica, št. 332-6/63-05 z dne 13. IX. 1963. Ljubljana, 24. oktobra 1964. Rg I 141/1 2646 Spremembe Okrožna gospodarska sodišča razglašajo’ Besedilo: Kmetijsko gozdarsko podjetje, Brežice. Poslovni predmet se razširi še na žaganje na žagi venecijanki v Mokronogu za lastno uporabo. Celje, 17. junija 1966. Rg V 3/20 1431 Besedilo: Obrtna delavnica »Foto ideal«, Izola. Delavnica je prenehala poslovati in prešla v likvidacijo. Likvidacij- ska firma je kakor doslej, s pristavkom: »v likvidaciji«. Likvidator je Abram Stojan, računovodja Trgovskega podjetja »Vesna«, Izola. Izbriše se direktor Benčič Ermin. Koper, 7. junija 1966. Rg Ib 23/3 1435 Besedilo: »Cib«, industrijsko podjetje čipk, lahke in posteljne konfekcije, Bovec. Podjetje re je konstituiralo 30. VI. 1966. Koper, 9. junija 1966. Rg II a 119/10 1434 Besedilo: Tovarna gumijevih izdelkov »Sava«, Kranj. Pri prodajalni, Kranj se vpiše sprememba naziva v: Tovarna gumijevih izdelkov »Sava«, Kranj, Prodajno skladišče, Kranj; poslovni predmet prodajalne pa je odslej takle: Prodaja na debelo in drobno avto- in velopnevmatike, gumnega, tehničnega, sanitarnega, galanterijskega in športnega blaga tovarne »Sava«, Kranj. Ljubljana, 11. maja 1966. Rg II 196/24 1106 Besedilo: Adria-aviopromet, Ljubljana. Vpiše se enota za gospodarjenje s stanovanjskimi hišami in stanovanji, Ljubljana, Titova 48, ki uporablja in vzdrž.uje stanovanjske niše in stanovanja, s katerimi razpolaga podjetje in ki so navedena v prilogi akta o ustanovitvi enote ter Predpisi o varstvu pri delu V programu mših izdaj (Uradni list SRS, št. 1/66) smo navedli tudi publikacijo s področja varstva pri delu. Sporočamo, da je zbirka v tisku; v njej bodo predpisi: TEMELJNI ZAKON O VARSTVU PRI DELU REPUBLIŠKI ZAKON O VARSTVU PRI DELU ZAKON O RUDARSTVU tisti del, ki vsebuje varstvene predpise KONVENCIJA, vse z uvodom, ki ga je napisal pomočnik republiškega sekretarja za delo Rado Miklič. CZ »Uradni list SRS«, Ljubljana, Veselova. 11 p. p. 379/Vil razširja materialno osnovo stanovanjske izgradnje. Poslovodja je Jager Vinko, ki podpisuje za enoto v mejah njenih samostojnih pravic. Pravice enote so razvidne iz 23a člena statuta podjetja. Enoto je ustanovil DS podjetja 30. XII. 1965. Ljubljana, 3t. maja 1966. Rg VI 945/6 1355 Besedilo: »Modna oblačila«, Ljubljana — industrija konfekcije oblačil. Sedež podjetja se prenese iz Titove 43 v Tolstojevo 9a v Ljubljani. Pri enoti »Oblačilni servis«, Ljubljana, Titova 41 se vpiše prenos sedeža na Titovo 50; pri delavnici strojnega pletenja. Ljubljana, Ob Ljubljanici 24 pa se prenese sedež v Majaronovo ulico (Obrtniški center v Savskem naselju). Rg II 209/63 1391 Besedilo: Obrtnik — konfekcija — uniforme — perilo in čepice, Ljubljana. Pri obratu. Novo mesto. Novi trg 4 in pri obratu, Kranj, Cesta JLA 5 se vpiše sprememba naziva enot. ki glasita odslej: »Obrtnik«, Ljubljana — delovna enota »Konfekcija«, Novo mesto. Novi trg 4 in »Obrtnik«, Ljubljana — delovna enota »Konfekcija«, Kranj, Cesta JLA 5. Rg I 82/68 1390 Ljubljana, 6. junija 1966. Besedilo: Industrija platnenih izdelkov, Jarše. Pri enoti za gospodarjenje s stanovanjskimi hišami in stanovanji »Induplati«, Jarše se izbrše v. d. vodje enote Golob Franc in vpiše Rebernik Franc, vodja enote, ki podpisuje za enoto v mejah njenih samostojnih pravic. Rg I 84/18 1448 Besedilo: »Central« — gostinsko in trgovsko podjetje, Kranj. Vpišejo se tele nove enote: Vinotoč »Kokrica«, Kokrica 97, p. Kranj. Poslovodkinja je Bukovnik Pavla: vinotoč »Rupa«, Rupa 17, p. Kranj. Poslovodja ie Kozjek Jernej: vinotoč »Predoslie«. Predoslje 132, p. Kranj. Poslovodja je Zavrl Janez, in vinotoč »Goriče«. Goriče 33, p. Golnik, Poslovodkinja je Košir Sonja. Fnote prodajajo alkoholne in brezalkoholne pijače na drobno od 1 litra naprej čez ulico. Enote nimajo snmostoinih Pravic. Fnote je ustanovil DS podietja 17. TIT. 1966. dovoljenje skupščine občine Kranj v odločbah št. 023-2/1966-04, št. 023-1/1966-04. št. 0?3.20'1966-04 in št. 07^.21/1966-0/ Z dne 7. V. 1966, 5. V. 1966 in 16. V. 1966. Rg II 231/19 1443 Besedilo: Trgovsko podjetje »Merkur«, veleželeznina, Kranj. Pri poslovni enoti, Ljubljana se pri prodajalni »Veriga-, Ljubljana, Celovška 59 izbriše Tonin Janez in vpiše Kušar Jelko, novi poslovodja, ki podpisuje za enoto: pri prodajalni »Kladivar«, Ljubljana, Zaloška 21 pa se izbriše Stembal Milan in vpiše Završan Miha, novi poslovodja, ki podpisuje za enoto. Pri poslovni enoti, Ljubljana se vpiše prodajalna »Llniversal«. Ljub-l.jana-Vič, Tržaška 48, ki prodaja na drobno v trgovskih strolčali: železnina in kovinski izdelki, šivalni stroji in potrebščine, tehnično blago za proizvajalna podjetja in obrt in sicer: stroji, naprave ter tehnična železnina in kovinsko blago, nezgor-Ijivi material in nekovine, gradbeni materini (brez lesa), orodje, oprema in potrebščine za obrt, sanitarni in instalacijski materini, steklo, porcelan in keramika, izdelki iz gume. kavčuka, plastičnih mas in lesa. električni material in sicer: električne naprave za gospodinjstvo, hladilne in toplotne napravcT, orodje. Poslovodja je Tonin Janez,' ki podpisuje za enoto v mejah samostojnih pravic enote. Pravice enote so razvidne iz 30. člfcna statuta podjetja. Enoio je ustanovil DS 22. IV. 1966. dovoljenje skupščine občine Ljubijana-Vič-Rudnik, št. 023-16/66 z dne 17. V. 1966. Rg I 86/19 1450 Ljubljana, 8. junija 1966. Besedilo: Veletrgovsko podjetje »Kokra«, Kranj. Pri prodajalni »Vesna«, Jesenice. Cesta maršala Titu 35 se poslovni predmet razširi še na prodajo na drobno v tehle trgovskih strokah: Galanterijsko in hazarske blago ter igrače, od tega usnjena, usnjeno-tekstilna, usnjeno-papirna galanterija iz plastičnih mas (denarnice, listnice, mape, neseserji, nahrbtniki, kovčki, prevleke za kovčke, torbice, rokavice, pasovi, naramnice, podveze), predmeti za osebno uporabo (potrebščine za lase in obleko, potrebščine za britje in šivanje, potrebščine zn kajenje, gumbi, galanterija. toaletni predmeti, žepni noži, škarje, termos steklenice, palice, dežniki, potrebščine za juriste, ustne harmonike, orglice, vžigalniki, kremenčki za vžigalnike, doze za puder, šminke zn ustnice, otroški vozički, sanitarni in gumijasti proizvodi in druga sredstva za vzdrževanje osebne higiene ter gumijasta galanterija (termoforji. perservati-vi, irigatorji. enelii, posode za led, vložki), otroške igrače vseh vrst, okraski za novoletne jelke, okrasne smrečice, poznmenten jn. sukanec in šivalne potrebščine (naprstniki, šivanke) ter bucike in varnostne zaponke; krzneno blago, od (ega: krznena konfekcija (kožuhi, obleke. obutev, čepice, rokavice, mufi, preproge); proizvodi iz gume, kav- čuka in plastičnih mas, od tega: otrebščine za kopanje iz gume, avčuka in plastičnih mas (pasovi, copate, kape, blazine), proizvodi iz plastičnih mas, kolikor po svojem namenu spadajo v eno izmed prednjih skupin, linolej, vse vrste preprog iz linoleja in drugih kemičnih sestavin, ure in izdelki iz plemenitih kovin, od tega: ure (ročne, žepne,' namizne, zidne), parfumerijsko in kozmetično blago, od (ega: kozmetični, sanitarni in kemični proizvodi in preparati (toaletno in medicinsko milo, kreme in preparati za nego zob, milo in preparati za britje, parfumi, toaletne in dišeče vode, kozmetične kreme, olja in lotioni. preparati za ustnice in rdečila za obraz, desodoranski, defilatorji, preparati za lase, preparati za manikiranje, in pedikironjc, puder), sanitetni tekstilni proizvodi (aseptična in hidroskopska vata, povoji, gaza, vložki), sanitarni gumijasti proizvodi (dudke, irigatorji, perservatvi. termoforji, gospodinjske gumijaste rčkavice), sončna očala, potrebščine za britje (britve, aparati, čopiči, britvice, skodelice, galun), ■ potrebščine za striženje (strojčki, škarje, glavniki, razne ščetke), potrebščine za minikiranje in pedikiranje, ne-seserji, druge potrebščine za osebno nego in vzdrževanje higiene! pincete, navijalke, glavniki, sponke za lase, zobne ščetke, ščetke za lase, roke in obleko; gobe, doze za puder, škatle za milo in ščetke, čaše za kopalnice, potrebščine za parfu-miranje in masažo). Rg I 110/29 1442 Besedilo: »Drogerija«, trgovsko podjetje na debelo in drobno. Ljubljana. Pri tehle enotah se vpiše razširitev poslovnega predmeta takole: Pri drogeriji »Jelka«, Ljubljana, Titova 75 še na prodajo na drobno ročnih in električnih aparatov za gospodinjstvo, ter njihovih sestavnih in pomožnih delov; pri poslovalnici, Domžale, Ljubljanska cesta še na prodajo na drobno električnih aparatov, in pri prodajalni »Nevenka«, Ljubljana, Miklošičeva 30 še na prodajo na drobno manjših električnih aparatov (likalniki, termoforji, sušilni aparati — feni, toplotne in ultravioletne svetiljke, električne mesoreznice, pražilci za kavo, mlinčki za kavo, električne pečice in kalori-ferji, mešalci). Rg VI 920/18 1393 Besedilo: Združeno železniško transportno podjetje, Ljubljana. Vpiše se pooblaščence za podpisovanje firme v zvezi s poslovanjem z, banko Jože Predikaka, pomočnik direktorja za splošni sektor. Vpiše se, da pooblaščenci za podpisovanje uprave Vladislav Kirn. namestnik pomočnika direktorja za splošni sektor, Marjan Kljun, šef administracije, Niko Lavrenčič, glavni računovodja. Franc Čampa, računovodja in Mira Petrin, računovodkinja odslej podpisujejo za podjetje tudi v poslovanju z banko. Rg X 1158/5 1440 Ljubljana, 10. junija 1966. Besedilo: Združeno podjetje zn PTT promet, Ljubljana. Vpiše se obračun ptt dohodkov, Ljubljana, ki obračunava ptt dohodke za ptt podjetja v sestavu združenega podjetja in opravlja knjigovodske storitve zn organizacije izven združenega podjetja. Upravnica enote je Valher Zofija, ki podpisuje v mejah delokroga enote; podpisujejo še Bergelj Leopold, referent za obračun ptt dohodkov, v odsotnosti upravnika v enakem obsegu, Košmerlj Marija, računovodkinja, sopodpisuje finančne listine in jaklič Tatjana, finančna knjigovodkinja pa sopodpisuje finančne listine v odsotnosti računovodkinje. Samostojne pravice enote so razvidne iz 19. člena statuta podjetja. Rg X 1152/3 1441 Besedilo: »Transporlkomerc«, poslovno združenje cestnega prometa SR Hrvatske, Zagreb. Vpiše se poslovalnica, Ljubljana, Kavčičeva 64, ki se ukvarja z organizacijo izkoriščanju transportnih kapacitet po skupnih transportnih hirojih, tovornih postaj za prejem in razdelitev tovorov iz skladiščnih Prostorov. Šef poslovalnice je Haj-dič Štefan, ki podpisuje za enoto v mejah nooblastil. Pravice enote so Razvidne iz statuta.združenja. Enoto ie ustanovil UO 28. IV. 1964. Rg X 1195/1 1447 Ljubljana, 15. junija 1965, Besedilo: »Standard — konfekcija«, poslovilo združenje, Zagreb. Vpiše se prodajalna v Mariboru, Gosposka 16, ki prodaja vse vrste Proizvodov moške, ženske in otročke obleke in perilo proizvodnje članov poslovnega združenja ter Prodaja proizvode trikotaže in dni* Sih oblačilnih predmetov za oblačenje kot dopolnilni asortiman. Poslovodja je Veber Jože, ki podpi-Suje v mejah poslovanja prodajalce in njenih samostojnih pravic. Enoto je ustanovil DS podjetja 15. Ul. 1966. Prodajalna prodaja v ime-nu in na račun podjetja. Maribor, 17. maja 1966. Rg 469/1-5-81 1512 , Besedilo: Tovarna mesnih izdelkov, Maribor. Vpiše se razširitev poslovnega Predmeta podjetja in prodajaln še Ca prodajo vseh vrst zaklane pe-Joinine, in io pri prodajalnah: š(. 1 v Mariboru, Slovenska ulica, št. 2 v Mariboru, Partizanska cesta, št. 3 v Mariboru, Partizanska cesta, št. 4 v Ptuju, št, 5 v Slovenski Bistrici, št.-6 v Mariboru, Ulica heroja Vojka, št. 7 v Mariboru, Ptujska cesta, št. 8 v Mariboru, Ptujska cesta, št. 9 v Mariboru, Smetanova ulica, št. 11 v Mariboru, Ulica XIV. divizije, št, 12 v Šentilju, št. 13 v Mariboru, Ljubljanska cesta, št. 16 v Mariboru, Kidričev trg, št. 17 v Mariboru, Gosposvetska cesta, št, 18 v Mariboru, Jurčičeva ulica, št. 19 v Mariboru, Dvoržakova ulica, št, 20 v Mariboru, Leningrajska cesta, št. 22 v Mariboru, Limbuška cesta in št. 24 v Mariboru, Uotnavska cesta. Vpiše sc, da podpisuje direktor Slamič Franc odslej samostojno' po zakonitih določbah in po statutu podjetja. Izbrišejo se tile dosedanji poslovodji prodajaln in vpišejo tile novi: pri prodajalni št. 6 v Mariboru, Ulica heroju Vojka 43 se izbriše Rožman Jože in vpiše Jus Štefan, v. d. poslovodje; pri prodajalni št. 8 v Mariboru, Ptujska cesta se izbriše Vašner Karol in vpiše Orthaber Rudolf; pri prodajalni št. 17 v Mariboru, gosposvetska cesta se izbriše Her-got Zlatko in vpiše šiker Franc; i pri prodajalni št. 20 v Mariboru, Leningrajska cesta se izbriše Boršič Anton in vpiše Boršič Anjea, v. d. poslovodkinje; pri prodajalni št, 22 v Mariboru. Limbuška cesta se izbriše Marčič Rudolf in vpiše Mifdej Rudolf, v. d. poslovodje in pri prodajalni št. 2 v Mariboru, Partizanska 19 se izbriše Bračič Ivo in vpiše Osojnik Jože, v. d. poslo-vbdje. Maribor, 24. maja 1966, Rg 211/1-102 ^ 1342 Besedilo; Tobačna tovarna, Ljubljana. Pri skladišču v Ptuju, Prešernova 7 se izbriše poslovodja Belšak Ivan in vpiše Kotar Jagoda, poslovodki-nja. Maribor, 6. junija 1966. Rg 187/JV-24 1413 Besedilo; Poslovno združenje zb gostinstvo, Maribor. Izbriše se sedež poslovnega združenja v Maribora, Cafova 7 in vpiše novi sedež v Maribor, Prešernova 6/IJ, Maribor. 14. junija 1966. Rg 445/1-4 1423 Besedilo: Tovarna mesnih izdelkov, Maribor-Jfošnki, Pri prodajalni št- 5, Sloivmska Bistrica se izbriše Vihar Viktor in vpiše Hergarpa? Stape, novi poslovodja; pri prodajalni št. 9 v Mariboru, Smetanova ulica pa se izbriše Šiker Franc in vpiše Fekonja Janez, novi poslovodja. Maribor. 13. junija 1966. Rg 211/1-105 1416 Register zavodov Vpisi 'ttrotna gospodarska sodlSća (n tajništva občinskih skupščin razglašajo: Besedilo: Osnovna šola, Blanca. Poslovni predmet: Osnovna vzgoja in izobrazba mladine; dopolnilna dejavnost pa je osnovna vzgoja in izobrazba odraslih ter šolska kuhinja. Ravnatelj je Franc Zorko, ki zavod Zastopa in zanj podpisuje v polnem obsegu; poleg njega podpisujejo še Renata Kovačič, Silva Blaznik in Marija Zorko, denarne listine, Zavod je ustanovil ObLO Sevnica z odločbo, št. 022-3/63-2 z dne 17. I. .1963. Celje, 13. junija 1966. Rgz X 15/1 1377 Spremembe Okrožna gospodarska sodišča in tajništva občinskih skupščin razglašajo: Besedilo: Osnovna Šola, Rogaška Slatina. ■" Zavod se prenese v register zavodov pri tem sodišču. Celje, 17, maja 1966. RgZ IX 108/1 1132 besedilo: »Lambrechtov dom«, Slovenske Konjice. Zavod so prenese v register zavodov pri tem sodišču. Izbriše se upravnik Ferdo Veber. Za zavod podpisujejo odslej Anton Šporar, ravnatelj, ki zastopa zavod in zanj podpisuje v polnem obsegu ip Viktorija Pisanec, blagajničarka, ki sopodpisuje. Celje, 13. junija 1966. Rgz X 18/1 1378 Besedilo: Rudarski šolski center, Velenje. Izbriše se v. d. direktorja dipl. inž. Jože Hrastnik in vpiše dipl, politolog Ivo Jamnikar, direktor. Celje, 14. junija 1966. Rgz IX 86/3 1382 Besedilo: Komunalni zavod za socialno zavarovanje, Celje. Izbriše se podpisnik obračunskih, materialnih in denarnih listin Janez Milač- Pri podružnici v Žalcu se izbrišejo Slavka Butkovič, Silva Piki in Pavla Marjetič ter vpišejo Amalija Ocvirk, likvidatorka računov, Marija Vipotnik, evidentičarka OD in Magdalena Selevšek, referentka za dajatve. / Rgz IX 20/3 1430 Besedilo: Lekarna. Slovenske Konjice. Poslovni predmet odslej: Nabava, pripravljanje, izdelovanje, preizku- šanje in izdaja zdravil ter drugih sredstev za zdravljenje in zdravstveno varstvo ljudi in živali; nabava, izdelovanje in izdaja tehničnih kemikalij, reagentov; nabava, riprava in prodaja higienskih in ozmetičnih sredstev ter predmetov splošne rabe; nabava in izdaja zdravniških in zobozdravstvenih preparatov, potrebščin in drugega sanitetnega blaga ter sanitarnih potrebščin; nabava in izdaja strupov (v skladu s predpisi o prometu s strupi); nabava, priprava, izdelava in izdaja pesticidov in podobnih predmetov splošne rabe ter nabava in prodaja domačih in tujih zdrar vilnih zelišč, čajev po predpisih Farmakopeje in drugih predpisih ter čajev za maceracijo (macerate). Izbriše se upravnik mr. ph. Ivo Tončič ter vpišeta mr. ph. Jože Gorenc, direktor, ki zavod zastopa in zanj podpisuje v polnem obsegu in Verena Mellivva, farmacevtski tehnik, ki sopodpisuje finančne listine v odsotnosti računovodje. Rgz IX 74/2 1428 Celje, 18. junija 1966. Besedilo: Izobraževalno središče pohištvene industrije. Nova Gorica. Besedilo odslej: Izobraževalno središče pohištvene stroke, Nova Gorica. Zavod se prenese v register zavodov pri tem sodišču. Koper, 31. maja 1966. Rgz 194/2 1388 Besedilo: Zavod za prosvetno pedagoško službo, Koper. Zavod se vpiše v register zavodov pri tem sodišču. Vpišejo se: Trobec Marta, direktorica, ki zastopa zavod in zanj podpisuje po določbah; poleg nje podpisujeta za zavod še Zorec-Jančar Olga, računovodkinja in Štrumbelj Milica, tajnica, ki podpisuje v odsotnosti direktorja ali računovodje. ' Koper, 11. junija 1966. Rgz 199/2 1435 Besedilo: Komunalni zavod za zaposlovanje, Nova Gorica. Zavod se je konstituiral 21. V. 1966. Rgz 175/3 1436 Besedilo: Zavod za gluho mladino, Portorož. Zavod se prenese v register zavodov pri tem sodišču. Vpiše se Mavrič Terezija, predmetna učiteljica, ki podpisuje v odsotnosti ravnatelja. Rgz 202/2 1437 Koper, 14. junija 1966. Besedilo: Zavod za raziskavo materiala in konstrukcij, Ljubljana. Pri obratu za gospodarjenje s stanovanjskimi hišami, Ljubljana, Dimičeva 12 se vpiše Lužar Marjan, knjigovodja, ki za enoto samostojno podpisuje finančne listine. Ljubljana, 24. maja 1966. Rgz 11 180/2 1274 Besedilo: Glasbena šola, Kranj. Zavod se prenese v register zavo-doV pri tem sodišču. Izbriše se prof. Kunst-Dolgan Lilija in vpiše prof. Avguštin Jožica, ki podpisuje v odsotnosti ravnatelja. Rgz III 328/1 1407 Besedilo: Revizijski zavod SRS, Ljubljana. Zavod se prenese v register zavodov pri tem sodišču. Besedilo odslej: Zavod za organizacijo in revizijo poslovanja, Ljubljana. Izbrišeta se Trobec Albert in Šuligoj B gdan ter vpišeta prof. Nemec Viljem, novi direktor in ing. Haller • Dušan, strokovni sodelavec. Rgz III 233/1 1406 Besedilo: Vzgojni zavod Janeza Levca, Ljubljana. Izbrišeta se Angelca Zivkovič in Zora Kralj ter vpiše Koman Marija, pomočnica direktorja. Rgz I 91/2 1404 Ljubljana, 8. junija 1966. Besedilo: »Dom centra strokovnih šol«, Ljubljana. Zavod se je konstituiral 25. XII. 1965. Vpiše se, da je začasni upravnik Lukman Franc odslej direktor. Rgz I 30/2 1401 Besedilo: Kulturno prosvetni zavod, prosvetni servis, Ljubljana. Izbrišeta se Marija Vilar in Dominik Malj ter vpišeta Bogomir ftkria-nec, računovodja in Metka Sluga, namestnica direktorja, ki podpisuje v odsotnosti direktorja. Poslovni predmet zavoda se razširi še na izdelovanje pripomočkov za izobraževanje, razmnoževanje materiala za kulturno prosvetne in izobraževalne namene; izdelovanje ve-zilskih izdelkov, namenjenih za potrebe kulturno-prosvetnega dela in podobnih dejavnosti ter posredovanje potrebščin za gledališča, kinematografe in družbene centre za tretje osebe po naročilu (v prostih kapacitetah). Rgz I 54/2 1402 Besedilo: Slovensko narodno gledališče, Ljubljana. Vpiše se prenos ustanoviteljskih pravic na Skupščino Socialistične republike Slovenije (odlok, št. 022-72/ /65 z dne 16. IT. 1965, Ur. 1. SRS, št. 14/65). Poslovni predmet se razširi še na dejavnost SNG v estetskem oblikovanju scenske, kostumske in rekvi-zitne opreme predstav in v zbiranin, ohranjevanju in obdelovanju zgodovinsko pomembnega materiala SNG v Ljubljani in drugih slovenskih gledališč. Izbrišejo se Samec Smiljan, Su-bert Tone in Pavlič Francka ter vpišeta ing. arh. Franz Ernest, v. d. upravnika in Gruden Maks, sekretar. Vpišejo se tele enote: SNG — Drama, Ljubljana, Erjavčeva 1, ki odrsko ustvarja in oblikuje dramsko umetnost. Ravnatelj je Bojan Stih, ki podpisuje za enoto v mejah samostojnih pravic. Pravice enote so razvidne iz 53. in 54. člena statuta zavoda; SNG — Opera z baletom, Ljubljana, Župančičeva 1, ki odrsko ustvarja in oblikuje operno in baletno umetnost. Ravnatelj je Demetrij Zebre, ki podpisuje za enoto v mejah samostojnih pravic. Pravice enote so razvidne iz 53. in 56. člena statuta zavoda: SNG — Gledališki atelje, Ljubljana, Prešernova I3a, ki estetsko oblikuje scensko, kostumsko in re-kvizitno opremo predstav. Ravnatelj je ing arh. Franz Erngst, ki podpisuje za enoto v mejah samostojnih pravic. Pravice enote so razvidne iz 57. in 58. člena statuta zavoda, in SNG — Slovenski gledališki muzej, Ljubljana, Cankarjeva 11, ki ohranjuje in obdeluje zgodovinsko pomembni material SNG v Ljubljani in drugih slovenskih gledalščih. Ravnatelj je Dušan Moravec, ki podpisuje za enoto v mejah njenih samostojnih pravic. Prnvice enote so razvidne iz 43. člena statuta zavoda. Rgz I 86/2 1405 Ljubljana, 10. junija 1966. Besedilo: Osnovna šola »Zvonka Runka«, Ljubljana. Zavod se prenese v. register zavodov pri tem sodišču. Izbrišeta se dosedanji pooblaščen-ki za podpisovanje Miladinovič Neva in Tomec Mira ter vpišeta Smola Zinka, pomočnica ravnatelja, ki podpisuje v njegovi odsotnosti, in Balantič Marija, računovodkinja, ki podpisuje samo računske listine. Rgz III 246'1 1465 Besedilo: Osnovna šola, Šentrupert. Zavod se prenese v register zavodov pri tem sodišču. Rgz III 332/1 1461 Ljubljana, 15. junija 1966. Besedilo: Vzgojna posvetovalnica, Ljubljana. Vpiše se Zebrer Lidija, tajnica-računovodkinja, ki podpisuje finančne listine. Ljubljana, 18. junija 1966. Rgz I 34/3 1456 Besedilo: Delavska univerza, Ma-ribor-Tezno. Vpiše se uvedba redne likvidacije. Firma je kakor doslej, s pristavkom: v redni likvidaciji. Likvidator je Avgust Postružnik, iz Maribora, Malgajeva 8, ki podpisuje za zavod v redni likvidaciji samostojno po zakonitih določbah. Izbrišejo se pooblaščenci za podpisovanje zavoda: direktor prof. Ivan Krajnc, dipl. ekonomist Avgust Majerič in administratorka Mira Pau-man. Maribor, 6. maja 1966. Rgz 54/1-5 1199 Besedilo: Osnovna šola, Fokovci. Zavod se prenese v register zavodov pri lem sodišču. Maribor, 15. maja 1966. Rgz 370/1-3 1180 Besedilo: Dečje jasli »Tabor«, Maribor. Besedilo odslej: Dečji dom »Tabor«, Maribor. Maribor, 16. maja 1966. Rgz 208/1-3 1192 Besedilo: Posebna osnovna šola, Ptuj. Zavod se prenese v register zavodov pri tem sodišču. Rgz 373/1-3 1298 Besedilo: Osnovna šola,-Radlje ob Dravi.- Poslovni predmet se razširi še na vzgojno varstvo. Rgz 315/1-6 1301 Maribor, 17. maja 1966. Besedilo: Osnovna šola, Zgornja Kungota. ^ Vpiše se pripojitev Osnovne šole. Spodnja Kungota k tej šoli. Izbriše se upraviteljica Pepca Horvat in vpiše Marjan Gorjup, ravnatelj, ki podpisuje samostojno po zakonitih določbah in po statutu šole. Maribor, 18. maja 1966. Rgz 99/1-5 1299 Besedilo: Osnovna šola, Puconci. Zavod se-prenese v register zavodov pri tem sodišču. Maribor, 24. moja 1966. Rgz 577T-3-2 1320 Besedilo: Obratna ambulanta pri Industriji metalnih polizdelkov. Slovenska Bistrica. Izbriše se računovodkinja Moško-tevc Julijana in vpiše Frešer Ivan, računovodja, ki za zavod sopodpisu-je skupaj z upravnikom vse finančne listine. Maribor, 6, junija 1966. Rgz 22/1-7 1412 Besedilo: Zavod za stanovanjsko gospodarstvo. Murska Sobota. Vpiše se uvedba redne likvidacije. Likvidator j«' Podlesek Jože, referent za gospodarsko upravne zadeve občine Mu rek n-Sobota, ki bo za zavod v redni likvidaciji podpisoval samostojno po zakonitih do- ločbah. Pri firmi se dostavi pristavek: »v redni likvidaciji«. Izbrišeta se v. d. direktorja Berke Ludvik in računovodkinja F^išer Sidonja. Maribor, 7. junija 1966. Rgz 7/1-7 1411 Besedilo: Osnovna šola, Vuzenicg. Vpiše se razširitev poslovnega predmeta še na oddelek vzgojnega varstva. Maribor, 14. junija 1966. Rgz 359/1-6 1425 Besedilo: Osnovna šola, Kamnica. Izbriše se računovodkinja Velcer Zofka in vpiše Kramar Jože, računovodja. ki skupaj z ravnateljem ali njegovim namestnikom sopod-pisuje vse finančne listine. Rgz 70/1-6 1426 Besedilo: Živilska šola. Maribor. Zavod se prenese v regster zavodov pri tem sodišču. Zavod se je konstituiral 22. II. 1966. Rgz 382/1-3 1418 Besedilo: Nižja glasbena šola, Slovenj Gradec. Izbrišeta se Kuhar Marta, predsednik šolskega odbora in Arah Marica, član šolskega odbora. Vpiše se, da je Železnikar Cveta odslej poročena Spragar. Vpiše se Sume Valter, tajnik, ki bo skupaj z ravnateljem sopodpi- soval vse finančne listine. Rgz 289/1-6 1427 Maribor, 15. junija 1966. Izbrisi Okrožna gospodarska sodišča in tajništva občinskil) skupščin razglašajo: Besedilo: Osnovna šola, Rut. Zaradi pripojitve k osnovni šoli »Simon Kos«, Podbrdo. Rgz 189/2 1348 Besedilo: Osnovna šola, Stržišče. Zaradi pripojitve k osnovni šoli »Simon Kos«, Podbrdo. Rgz 190/2 1349 Koper, 20. maja 1966. Besedilo: Zavod za stanovanjsko gospodarstvo in poslovne prostore občine Maribor-Tabor, Maribor. Zaradi končane likvidacije. Maribor, 6. maja 1966. Rgz 26/1-9 1167 Besedilo: Osnovna šola, Spodnja Kungota. Zaradi pripojitve k Osnovni šoli Zgornja Kungota. Maribor, 18. maja 1966. Rgz 150/1-2 1300 Razne objave Razpisi javnih natečajev za graditev investicijskih objektov St. III-35/66 4-701 Na podlagi temeljnega zakona o graditvi investicijskih objektov (Uradni list FLRJ, št. 15/61), zakona o graditvi investicijskih objektov (Uradni list LRS, št. 5/63) ter pravilnika za postopek pri oddajanju investicijskih objektov in del v graditev (Uradni list LRS, št. 8/63) razpisuje Kombinat za predelavo in promet žitaric »Mlinotest« iz Ajdovščine I. jpvni natečaj za oddajo gradbenih in obrtniških del objekta \ pekarne in mazutne postaje v Postojni. Predračunska vrednost gradbenih in obrtniških del^ je 130,500.000 starih din. Rok za začetek del je takoj po sklenitvi pogodbe. Dela se bodo izvajala v dveh etapah. Transa za leto 1966 je 76,000.000 starih din. Rok za dokončanje gradbenih in obrtniških del bo določen z neposredno pogodbo. Razpisni elaborat bo interesentom na vpogled vsak dan od 8. do 14. ure v upravi kombinata v Ajdovščini. Natečajna obravnava bo 15 dni po tej objavi na sedežu podjetja v Ajdovščini ob 9,30. uri. Investitor bo naknadno skupaj z izvajalcem razpisal javni natečaj za oddajo del centralne kurjave, elektrike, ventilacije, vodovoda in strelovoda. Kombinat za predelavo in promet žitaric »Mlinotest« Ajdovščina St. 04/1-2-1511/389-66 4632 V skladu s pravilnikom o postopku pri oddajanju investicijskih objektov in del v graditev (Uradni list LRS, št. 8/63) razpisuje Stanovanjsko podjetje Maribor, Maribor, Gra jska ulica 7 kot zastopnik stvarnega investitorja Živilskega kombinata »Intes« v Mariboru, Meljska cesta 19 I. javni natečaj ki bo 15 dni po tej objavi ob 14. uri v sejni dvorani, soba št. 101/1 Stanovanjskega podjetja Maribor, Maribor. Grajska ulica 7. Predmet natečaja je zgraditev nove kotlarne na mazut. Vrednost gradbeno-obrt-niških del je 1.154.163 novih din, od tega sama gradbena dela 224.297,54 novih din. Ponudba mora biti opremljena v skladu z 10. členom cit. pravilnika. K ponudbi je treba priložiti tudi dokaz o registraciji in varščino v višini 1 °/n razpisane investicijske vsote, ki znaša 11.541,63 novih din. Začetek graditve je takoj po podpisu pogodbe. Rok do- vrjsitve je 31. XII. 1966. Ponudnik se strinja o veljavnosti ponuđenih pogojev, ki jih predpisuje Stanovanjsko podjetje, Maribor. Interesenti lahko dobijo na vpogled gradbeno* tehnično dokumentacijo že naslednji dan po razpisu pri Stanovanjskem podjetju Maribor, Maribor. Grajska ulica 7/H, soba št. 202, kjer lahko dvignejo tudi licitacijski elaborat. Stanovanjsko podjetje Maribor Razpisi St. Pers 436/66 4700 Svet biotehniške fakultete v Ljubljani razpisuje tale delovna mesta fakultetnih učiteljev in sodelavcev: I. fakultetnega učitelja: za mehanizacijo v gozdarstvu, za pedologijo, za mehansko predelavo lesa I, za predelavo sadja in zelenjave, za nauk o gnojenju, za meteorologijo; II. asistenta; za mehansko predelavo lesa 1, za kemijo, za zelenja-darstvo, za taksonomijo rastlin, za splošno fiziologijo z osnovami fizio- 1 logije človeka, za botaniko, za ekologijo rastlin, za ekologijo živali, za inštitut za mikrobiologijo in parazi-tologijo, za inštitut za živilsko tehnologijo in mikrobiologijo, za inštitut za gozdne gradnje, za inštitut za Živinorejo, za inštitut za poljedelstvo in pridelovanje krme, za kliniko za mesojede; JII. sodelavca: višjega znanstvenega sodelavca za botanični vrt; strokovnega sodelavca pri inštitutu za mlekarstvo za področje tehnologije proizvodnj". mleka. Pismene prijave kandidatov z biografskimi in bibliografskimi podatki sprejema tajništvo fakultete, Ljubljana, Krekov trg l 14 dni po tej objavi. Fakultetni svet Št. 1-6/15*66 4602 Fakultetni svet filozofske fakulteta v Ljubljani razpisuje delovno mesto fakultetnega učitelja za fi» žično geografijo. Interesenti za navedeno delovno mesto naj oddajo prijave z življenjepisom, seznam objavljenih del ter dela sama, tajništvu fakultete, Ljubljana, Aškerčeva 12, najpozneje 15 dni po tej objavi. Fakultetni svet Izgubljene lisline preklicujejo Bastič Dominik, Loke 34, p. Zagorje ob Savi, spričevalo drugega letnika tehniške šole elektrotehniške stroke, izdano leia 1965. 4551 Bašnec Josip, Ljubljana, Malejeva 26, zaključno spričevalo gradbenega šolskega centra v Ljubljani, izdano leta 1961. 4613 Benko Ivanka, Spodnje Pirniče 47, p. Medvode, zdravstveno izkaznico. 4592 Bezjak Marija, Maribor, Koroška 34, zdravstveno izkaznico, številka 328030. 4641 Biškič Ivan, GG Bled, gradbeni obrat, zdravstveno izkaznico, štev. 432439. 4360 Bizjak Dolores, Šempeter pri Gorici 122, zdravstveno izkaznico, št. 719530. 4036 Blatnik Ivan, Ljubljana,.Slomško* va 17, zdravstveno izkaznico. 4552 Brčinovič Marjan, Remont, Celje, zdravstveno izkaznico. 4569 Brdavs Zdenka, Ljubljana, Ulica borca Petra, 21. potrdilo o znanju prometnih predpisov za moped. 4539’ Brinovec Franc, Domžale, Vodovodna 12, zdravstveno izkaznico na ime Brinovec Ivanka. 4393 Brkič Smail, Bled, Grajska 21, zdravstveno izkaznico, 4470 Brumec Janez, Maribor, Cesta XIV. divizije 41, zdravstveno izkaznico, št. 972150. 4643 Burja Ignac, Krašnja 39, carinsko deklaracijo, št. 11932, izdano 17. VI. 1966 od Carinarnice v Ljubljani zaxtovorni avtomobil. 4614 Cener Jožef, Cernelavci 66, p, Murska Sobota, zdravstveno izkaznico, št. C-078421. 4397 Cerni Jožef, Renkovci 4 a, p. Turnišče, delovno knjižico, reg. številka 5143, ser. št. 672797 (Lendftva). 3287 Dajčman Sonja, Maribor, Pobreška 38/8, delovno knjižico. Številka 2405. 4644 David Mijo,*'Prevalje 129, zdravstveno izkaznico, št. 585596. 4497 Dimič Avgust; Majšperk 11, zdravstveno izkaznico, številka 579541. 4645 Dinčič Slavica. Ljubljana, Na jami 20, spričevalo III. razreda poljanske gimnazije v Ljubljani, izdano leta 1965. 4615 »Dinos«, Ljubljana. Parmova 33, štampiljko z besedilom: »Dinos« Ljubljana poslovna enota Kočevje. 4214 Ditner Vinko, Radlje ob Dravi 116 a, zdravstveno izkaznico, Štev. 013260. 4384 Đorđič Milan. »Mineral«, Ljubljana, zdravstveno izkaznico, številka E-115246 na ime Đorđič Milan, zdravstveno izkaznico, št. E-115241 na ime Đorđič Soka, zdravstveno izkaznico, št, E-11540) na ime Đorđič Drago, zdravstveno izkaznico, št. E-i 15402 na ime Đorđič Nada in zdravstveno izkaznico, št. E-t 15403 na ime Đorđič Dušanka. 4594 Fetih Mirko, Ljubljana, Dalmatinova 7, zdravstveno izkaznico na ime Primož Fetih. 4540 Fijauš Marija, Dravograd, Trg 4. julija 18, zdravstveno izkaznico, št. 367732. 444! Flisar Ludvik, Berkovci 20, p. Prosenjakovci, zdravstveno izkaznico, št. 387987, ( 4562 Florjančič Drago, Ljubljana, Rožna 3, zdravstveno izkaznico. 4595 ITorjanovič Marko, Maribor, Ja-skova 41, potrdilo o nesposobnosti za vojaško službo v JLA, izdano ojl vojaškega odseka v Ilirski Bistrici, 4646 Franjušič Ivan, GG Bled, gradbeni obrat, zdravstveno izkaznico, št. 355248 in zdravstveno izkaznico, št. 397239 na ime Franjušič Ruža. 4362 Fras Adela, Rogoza 149, p. Hoče, delovno knjižico, številka 801985/ /8915. 4647 Gabrič Marija, Srednje Jarše 56, p. Domžale, zdravstveno izkaznico, št. 225314. 4674 Galun Ivanka, Kidričevo 15, zdravstveno izkaznico, številka 10636. 4648 Ceršak Boris, Maribor, Goličeva 7, spričevalo o zaključnem tretjem letniku TSS v Mariboru iz leta 1964'65. 4649 Gliho Ivica, »Hidromontaža«, Maribor, zdravstveno izkaznico, štev. 364. 4650 Golob Elizabeta, Ptuj, Panonska 2, zdravstveno izkaznico. 4532 Gomzi Klara, Smolinci 22. p. Vi-tomarci, potrdilo o znanju prometnih predpisov, št. 15/398. 4073 Gorjanc Ciril, Ljubljana, Aljaže^ vn 43.' vojaško knjižico, izdano v Ljubljani. 4616 Grilc Frančiška, Laze 22, p. Dol pri Ljubljani, zdravstveno izkaznico. 4617 Habič Marjan, EGšC, Nova Gorica, zdravstveno izkaznico, štev. 084257 (Nova Gorica) na ime Habič Lidija. 4548 Hafner Pavla, Mlaka 5. p. Komenda, zdravstveno izkaznico na ime Hafner Andrej. 4618 Henigman Franc, Rakitnica, p. Dojenja vas, zdravstveno izkaznico, št. 659797. 4604 Horvat Franc, Ljubljana, Endli-harjeva 17, zdravstveno izkaznico, št. 080298 na ime Horvat Mar" jan. 4619 Hribar Janez, Petelinje 1, p. Dol pri Ljubljani, zdravstveno izkaznico. 4620 Hrobat Zdenko. Kozina 5, p. Kozina, zdravstveno izkaznico, številka 749798 (Sežana). 4472 Hrovat Milica, Ljubl jana, Jamova 62, spričevalo strojepisnega tečaja administrativne šole, Ljubljana, izdano leta 1965. 4541 Hrvoj Stefan, Velenje, Aškerčeva 18. zdravstveno izkaznico. 4386 Jakopič Marija, Blejska Dobrava 9- zdravstveno izkaznico, številka 333973. 4564 Jambrošič Slavko, Ljubljana, Mo-krška 14, zdravstveno izkaznico. 4675 Jankovič Jožica. Crna vas 331, p. Ljubljana, zdravstveno izkaznico kmetijskega zavarovanja. 4676 Javornik Ivo. Ljubljana, Roška 11, zaključno spričevalo gimnazije Ljubi jana-Šentvul. izdano leta 1965. 4596 Jerala Jože. Mlaka 4, p. Begunje na Goreniškem, zdravstveno izkaznico, št. 057877. 4533 Jerman Angela, Stranska vas 7, p. Dobrova pri Ljubljani, zdravstveno izkaznico. 4570 Kajtazović Hase, Gradbeno podjetje »Bežjjfhad«, Ljubljana, zdravstveno izkaznico. 4621 Kaplan Franc, Rakitnica, p. Dolenja vas. zdravstveno izkaznico, št. 639870. 4605 Karpič Dušan. Gozdni obrat, Snežnik. p. Stari trg pri Ložu, zdravstveno izkaznico, št. 0_7S"0. 4412 Karun Anton, Visoko 44, p. Šenčur, zdravstveno izkaznico, 3628 Kelemen llonka, Ljubljana, Bičevje 7, zdravstveno izkaznico, štev. 124370. 4597 Kladnik Terezija. Ljubljana. Titova 199, zdravstveno izkaznico, št. 099735. 4598 Knežević Savo. Ljubljana. Poljanska 42, zdravstveno izkaznico, štev. 096679. . ' 4542 Kocjančič Antonija. Koper. Ko-larska 12, zdravstveno izkaznico, št. A-215134 4586 Kocjančič Milan. Nova Gorica. DSC. Erjavčeva 8b, spričevalo o končanem la letniku elektro gospodarske" šole v Novi Gorici. 4075 Kodelja Cilka. Budanje 105. pošta Vipava, zdravstveno izkaznico, št. 720426. 4002 Koren Josip. Gažon 32. p. Šmarje pri Kopru, zdravstveno izkaznico, št. K-231607. 4587 Kos Barbara. Veliki Kal 18. pošta Mirn« peč. zdravstveno izkaznico kmeti iškega zavarovanja. 4571 Košak Stefan. Ljubljana. Jarška 9, spričevalo o končanem izpitu zn kovinostrugarja, izdano od »Lito-stroja«-. Liuhljana, leta 1961. 4677 Kotelj Jože, Jesenice, Kidričeva •10, zdravstveno izkaznico, številka 166175. 4607 Kovač Anton. Koluderie, p. Seni-, ianž. zdravstveno izkaznico kmetijskega zavarovanja, št. 335538. 4203 Krapež Ivan. Križ 32 p. Sežana, potrdilo o znaniu p-unetnili pred-cisov za moped,’ št. 823 (S-ža na). 4473 Krašič Bogdana, naselje »Tehno-gradnje«, Zlatoličje, pošta Starše, zdravstveno izkaznico, številka 066069. 4651 Kreft Ivan, Ljubljana, Langusova 14, zdravstveno izkaznico. 4678 Križman Janez. Staje 7, pošta Ig pri Ljubljani, zdravstveno izkaznico kmetijskega zavarovanja, številka 571054. , 4572 Krošelj Jurij, Ljubljana, Wolfo-va 8, spričevalo o kvalifikaciji za kovinostrugarja, izdano v Mariboru leta 1957. 4573 Lednik Franc, Maribor, Hermannova 8, zdravstveno izkaznico, št, 216204. 4652 Ličen Ivo, Bizjaki 1, Branik, mladinsko hranilno knjižico, št. 7. 4608 Likar Stanko, Maribor, Meljska 25, vojaško' knjižico, izdano v Nišu. 4653 Lovrec Brigita, Maribor, Šentiljska 35, zdravstveno izkaznico, št. 928598. 4654 Malimič Jusuf, Ljubljana, Poljanska 60a, zdravstveno izkaznico. 4553 Malovšek Vili, Novo Velenje, Kidričeva !5a, zdravstveno izkaznico, št. 819458. 4609 Marolt Francka, Bled, Partizanska 2, zdravstveno izkaznico. 4266 Maurin Karel, Ljubljana, Tesarska 6, zdravstveno izkaznico na ime Maurin Simona. 4543 Medvešček Jože, Ljubljana. Uršičev štradon 22, pomočniško spričevalo strojnega ključavničarja, izdano leta 1936 v Ljubljani. 4544 Mihevc Valentin, Sujca 37, pošta Dobrova pri Ljubljani, zdravstveno izkaznico, št. 039397. 4374 Milakbvič Arsenije, SGP »Primorje«, gradbišče. Anhovo, p. Deskle, zdravstveno izkaznico na ime Mila-koVič Srdan. 4405. Mitulikič Nada. Ljubljana, Celovška 91, zdravstveno izkaznico, štev. 23562. 4575 Mladenovič Voje, Ljubljana, Dolenjska cesta, potrdilo za elektro-varilca. izdano od Zavoda za varjenje v Ljubljani, leta 1964. 4622 Mod j uni Isuf. Maribor, Betnavska 6, zdravstveno izkaznico, številka 062006, - 4655 Molk Alojz, Jesenice, Cesta maršala Tita 106, zdravstveno izkaznico, št. 332289. 4565 Muršič Marija. Ptnj, Prešernova 18. zdravstveno izkaznico, številka 501815. 4566 Muzga Sonja. Ljubljana, Tržaška cesta, delovno knjižico, reg. št. 59836 ser. št. C-158247'. 4576 Napotnik Karel, Ljubljana, Poljanska 26, zdravstveno izkaznico, št. 457290. 4679 Novak Drago. Maribor. Ob bregu 26. zdravstveno izkaznico, številka 444979. 4656 Novato Marta roj. Erman, Izola, Ulica XI. julija, zdravstveno izkaznico, št. 192445 (Koper). 4534 Oblak Leobard, Ljubljana, Prešernova 4, spričevalo prvega razreda II. gimnazije v Ljubljani, izdano leta 1964. 4599 Oblak Milena, Ljubljana, Poljanska 43, zdravstveno izkaznico, št. 08976 na ime Oblak Katja. 4680 Pahernik Erika, Maribor, Počehova 25, spričevalo, št. 19/1959, izdano od kmetijske šole v Rušah. 4657 Pavlek Marijan, Maribor, Soška 13, zdravstveno izkaznico, številka 006875. 4658 Pavšek Zora, LjubHana, Trubarjeva 44, indeks FAGG, gradbenega oddelka, Ljubljana, izdan leta 1961. 4577 Petek Marija, Maribor, Cesta XIV. divizije 80, delovno knjižico, št. 455718/419. 4659 Petelinšek Edi, Maribor, Tomanova 2. zdravstveno izkaznico, številka 984025. 4660 Piatušič Avgust, Cestno podjetje, Novo mesto, asfaltni obrat, zdravstveno izkaznico, št. 519571. 3175 Plevanč Egidija, Jagnjenica 21, p. Radeče, zdravstveno izkaznico na ime Skoporec Dragica. 4681 Podgorelec Vinko, Maribor, Ulica pregnanih 8, spričevalo tretjega letnika TSS, izdano v Mariboru. 4661 Potočnik Jože, Maribor, Majeričeva 2, zdravstveno izkaznico, številka 105337. 4662 Požar Adolf, Obrtno kovinarsko podjetje, Dobrova, zdravstveno izkaznico, št. 088891. 4476 Požek Nada, Groblje 39, p. Gradac v Belokrajini, zdravstveno izkaznico, št. 024242 (Črnomelj). 4303 Prašnikar Jožefa, Zagorica 3. p. Dol pri Ljubljani, delovno knjižico, izdano v Lukovici. 4623 Praznik Niko', Prihova 37, p. Nazarje, zdravstveno izkaznico, št. 349544. 4387 Pristolič Janez, Vransko 141, zdravstveno izkaznico. 4682 Prša Rajko, Ljubljana, Kotnikova 1. potrdilo o znanju prometnih predpisov za moped. 4683 Puc Vlado. Ljubljana, Tovarniška 48, zdravstveno izkaznico, številka 153221. 4684 Radosavljevič Dragiša, Maribor, Kneza Koclja 21, delovno knjižico, Št. 1178. 4663 Ratajc Jože, »Tapo«, Ljubljana, Šentvid, zdravstveno izkaznico, Št. 021204. 4600 Rojko Jože. Ljubljana, Vodovodna 86, zdravstveno izkaznico, na ime Rojko Bogdan. 4683 Roudi Emil. Zenkovci 20, p. Bo-d(»nci, zdravstveno izkaznico kmeta borca, št. 59485 (Murska Sobota). 4366 Naročile oaši knjigi: M. Snuderl: POLITIČNI SISTEM JUGOSLAVIJE - prva knjiga vsebuje družbeno-politično in ekonomsko ureditev — 30 novih dinarjev. M. S trobi: POLITIČNI SISTEM JUGOSLAVIJE - druga knjiga vsebuje organizacijo in delovanje družbeno-političnih skupnosti — 20 novih dinarjev. CZ »Uradni list SRSc Ljubljana, Veselova 11 Rus Janez, Ptuj, Cankarjeva 4, vojaško knjižico, št. 7981 (Titovo Užice). 4515 Sande Peter, Malečnik 1, zaključno spričevalo 8. razreda osemletke, št. 355. 4664 Simonič Rudolf, Ljubljana, Levstikova 3, zdravstveno izkaznico na ime Simonič Marko. 4554 Skala Viktorija, Ljubljana, Na Korošci 26, zdravstveno izkaznico, št. 001766. 4624 Srebot Janez, Ljubljana, Bavdko-va 14, zaključno spričevalo osemletke Vide Pregarčeve v Ljubljani, izdano leta 1964. 4555 Subotič Tihomir, Ljubljana, Vilharjeva 12, zdravstveno izkaznico, št. 35824. 4686 Stankovič Miloš, nadzorstvo proge, Postojna, zdravstveno izkaznico, št. 960394 (Zenica). 4408 Starčevič Štefka, Ljubljana, Gerbičeva 16, zdravstveno izkaznico, št. E-109614 na ime Starčevič Gordana. 4578 Stojanovič Dragi, Maribor, Metelkova t6'III, indeks prvega letnika VTš, oddelka za gradbeništvo. 4665 Strnad Leopold, Ljubljana, Dolenjska 22, pomočniško spričevalo obrtne šole, št. 3197, izdano v Mari; boru. ^ 4666 Stropnik Jožica, Ljubljana, Menardova 4, zdravstveno izkaznico, št. 034024. 4625 Sabanović Ibrahim. Leše 63, pošta Prevalje, zdravstveno izkaznico. 4244 šaver Vlado, Črnomelj, Partizanska pot 1, zdravstveno izkaznico, št. 025154. 4388 Šeruga Franc, Beltinci 234, zdravstveno izkaznico, št. A-26897t. 4216 škoro Mirko, Kačji potok, p. Mo-zelj, zdravstveno izkaznico, številka 28232. 4516 škraba Sonja, ' Ljubljana, Gosposka 3, zdravstveno izkaznico. 4626 Škrobar Otilija, Vodole 14. pošta Malečnik, zdravstveno izkaznico, št. 285892. 4667 Šlamberger Angela, Skorba 7, p. Hajdina, zdravstveno izkaznico kmetijskega zavarovanja, številka 431880. 4423 Špilek Ratimir, Ljubljana. Breg 8, spričevalo I. letnika izobraževalnega centra kovinarske stroke, izdano leta 1960. 4379 Tancar Janez, Mevkuž 9, p. Zg. Gorje,, zdravstveno izkaznico, št. 336014 (Jesenice). 4445 Trgovsko podjetje »Nanos«, na veliko in malo, Postojna, obrat, Koper, štampiljko z besedilom: Trgovsko podjetje na veliko in jnak) »Nanos« Postojna obrat Koper poslovalnica »Zvezda« Portorož. 2958 Trpin Stanko; Sp. Hoče 137, pošta Hoče, delovno knjižico, št. 702051/ /6005. 4668 Turk Franc, Lipce 5, p. Blejska Dobrava, zdravstveno izkaznico. 4536 Umek Marjan, Hrastnik, Taborniška 14, zdravstveno izkaznico, št. 566896 na ime Umek Marjan. 4545 Umek Marjeta, Kamenško, pošta Šentjanž, zdravstveno izkaznico kmetijskega zavarovanja, številka 336033. 4206 Urbančič Anton, Ljubljana, Vidovdanska 7, spričevalo I. letnika Elektrotehniške šole v Ljubljani izdano leta 1963. 4687 Uršič Tone. Maribor. Moše Pijade 6, indeks VEKŠ, št. 1310. 4669 Vedenik Vilma, Prebold 72, zdravstveno izkaznico, št., 398506. 4389 Verbajs Alojz. Ljubljana, Rimska 8, zaključno spričevalo trgovske večerne šole v Ljubljani, izdano leta 1964. 4546 Videčnik Alojz, Ruta 2, p. Fala, zdravstveno izkaznico, številka 300842. 4670 Vidic Ana, Dobrteša vas 5, pošta Šempeter v Savinjski dolini, zdravstveno izkaznico, št. 869055,, 4477 Vidovič Mihael, Pohorje 32, pošta Cirkulane, zdravstveno izkaznico. 4207 Vidovič Đuro, Hajduša 80, p. Hajdina, zdravstveno izkaznico, številka 645637. 4671 Vnuk Silva, Maribor, Ruška 95, zdravstveno izkaznico, številka 284676. 4672 Vodušek Vida, Rogatec 39, zdravstveno izkaznico, št. 318646 (Celje). 4478 Voščun Alojz, »Hidromontaža«, Maribor, Gosposvetska 86, delovno knjižico, št. 192. 4673 Vrčon Lauro, Koper, Zlatičeva 8, zdravstveno izkaznico. 4610 Vrečar Franc, Brezina 72. pošta Brežice, zdravstveno izkaznico, št. 574460. 4413 Vukan Rezika, »Mura«, Murska Sobota, zdravstveno izkaznico, št. 096830. 4538 Vuljanko Ivan, Kmetijski kombinat, Žalec, zdravstveno izkaznico. 4627 Vzgojni poboljševalni dom, Radeče, blok naročilnic (obrazec MFO 15), št. 24075 do št. 24100, štempljane s štampiljko RSNZ SRS Vzgojni poboljševalni dom Radeče. 4414 Wi!lmann Marija-Magdalena,Šentvid 93, p. Ljubljana-šentvid, duplikat zdrav«tvene izkaznice, številka 158641. 4628 Zagorka Branko, Maribor, Kopitarjeva 8, zdravstveno izkaznico, št. 245299. 4642 Zahič Mevla, Belca 21, p. Mojstrana, zdravstveno izkaznico, izdano V Zagrebu. 4424 Zavašnik Angela, Dolnice 13, p. Ljubljana-šentvid, zdravstveno izkaznico kmetijskega zavarovanja, št. 115337. 4556 Zidar Anton, Vižmarje 107a, pošta Ljubljana-šentvid, zdravstveno izkaznico, št. 104127/11. 4629 Zupančič Dimitrij, Ljubljana, Cesta na Loko 16, zdravstveno izkaznico, št. 281118. 4630 Zupančič Dora, Izola, Prešernova ulica, blok 6, zdravstveno izkaznico, št. 01798. 4612 Zver Štefan, Lendavske, gorice 280, p. Lendava, zdravstveno izkaznico na ime Zver Marija. ‘ 4557 Zveza študentov Jugoslavije, študentski servis, Ljubljana, naročilnico, št. 2/66-R z dne 21.VI. 1966, »Petrol«, Ljubljana, podpisnik Novak Bogdan. 4580 Žnidaršič Jože, Zdenska vas 32,' p. Videm-Dobrepoljc, zdravstveno izkaznico. 4688 Žnideršič ing. Vladimir, Nova Gorica, Delpinova 11, zdravstveno izkaznico, št. 791206. 4591' Izdaj« »Uradni Hat brs» — Direktor ta od tovorni urednik: Jote Jurafi - Tlaka tiskarna »Toneta TomilCa« t Ljubljani