TifI
List m i

Izhaja 1. in 15. dnč vsakega mesca, in velji za celo leto 3 gold. SO kr., za pol leta 1 gold. 30 kr.
Tečaj VIL V IJublJani 1. februarja 1867. List 3.
Valentin Vodnik
svojim rojakom.
-VT
Jan. Skofic.
P	Nt* ^ to
* 11 i?' I * I s
U 0 ^ 1 ^ ^ piT 'PV Krajnc, glej! tvoja zemlja je zdrava, Za pridne nje lega naj
Andante sustenuto
^	f__A	\
------------
K
—J—
__L	N N t) ^ S tj _i N N S
-91? P * f « ♦ • * » I * ► » I • f
hPj --. s;i: i;M
M
-JMI-. 0 0


i
prava; Polje, vinograd, go - ra, morje, Ruda, kupčija D I
-^TTiP
4
M
j J) j
V I
Tebe rede. Ji

t j
' V
3=
f f N S ^
Ruda, kupčija
f«
«Z
X
i
>

»

Za tik Hi prebrisane glave, Pa dedne in terdne postave; Išče te sreča, llm ti je dan, Jiajdel jo boš, ak' Kisi zaspan.
U 9
-f-p-
Glej ! stvarnica vse ti ponudi, Le jeinat' od nje ne zamudi. Lenega čaka Stergau rokal. Palca beraška, Prazni bokal!
Kako naj se podučuje.
Podučevati se pravi, komu kaj pripovedovati in kazati, kar mu še ni znano. To nalogo imajo naj pred starši, potem pa tudi učitelji, kterim starši svoje otroke izročajo, da bi jili namestu njih podučevali in pripravljali za imenitni namen, kte-rega ima človek na tem in unem svetu. Naj boljše podučuje tedej tisti, kteri otroka do tega edinega človekovega namena naj gotovše pelje in pripelje.
Pri podučevanji se pa vselej kažete dve vprašanji: 1) kaj naj se uči? 2) kako naj se uči ali podučuje? Vprašanja: „kaj naj se uči?" — očitni učitelj ne more globoko pretresovati, ker on je le, bi rekel, delavec, kteri mora delati, kar se mu zapoveduje in odkazuje, če hoče, da ima službo in plačilo. Imenitneje pa je za učitelja vprašanje „kako naj se podučuje?" Učitelj mora vedno imeti pred očmi resnico, ki pravi: „Pri vsaki reči misli na konec*, to je, kaj vse pozneje pride iz tega ali unega, kam pelje in prepelje ta pa"una pot, z eno besedo: kakšen sad rodi to, kakšen pa uno seme. Naj slabši delavec je tisti, ki nepremišljeno dela kakor mertva mlinska kolesa, ki se noč in dan vertijo in ropočejo samo za to, ker jih goni nevtrujena sila. Naj manj vreden je tudi učitelj, ki uči in podučuje le za to, ker je to njegovo vsakdanje opravilo. Če učitelj pri podučevanji nima višjih namenov, kakor tega, da podučuje, je res pravi najemnik na velikem učeniškem polji. Učitelj naj tedaj tako podučuje, da njegovo podučevanje v resnici kaj koristi. On naj
1. svoje učence podučuje za ž i v 1 j e n j e, ne pa za šolo. Poduk mora buditi življenje in delati za življenje. Za tega voljo mora učitelj tudi vediti, kaj je življenje in česa potrebuje življenje. Življenje je pa dvojno, dušno in telesno. Tedaj mora učitelj združeno buditi in gojiti moči dušnega in telesnega življenja, ter učencem pripravljati dobro prihodnost v dušnem in telesnem življenji.
2. Učitelj naj uči tako, da učence res kaj nauči. Njegova skerb ne sme biti le ta, koliko da uči, temuč, on mora skerbeti, da se nauk v mlade glave in mehka serca globoko vtiskuje. Skušnja na svetu uči, da ni naj srečnejši tisti človek, ki se je naj več učil, ampak da je resnično srečen le tisti, kteri ve to, kar se je učil, v svoj dušni in telesni prid dobro obračati, to je, da zna s svojim blagom prav gospodariti. Uči-
f
telj naj tedaj nikoli ne gleda na to, koliko bo učil, ampak le na to, da učenci vsaki nauk dobro prebavijo, da si ž njim nabirajo moči, in se jih tudi zavedajo.
3.	Poduk naj vse obsega, to je, učitelj naj tako uči, da pri učencih nobena moč ne hira, temuč, da vsaka dobiva tečne hrane in se neprenehoma uri.
4.	Poduk in odgoja se ne smeta nikoli ločiti. Poduk brez odgoje je prazen, odgoja brez poduka pa tudi ne shaja. Samo to, da človek ve, ga še ne žlahtni; žlahtni ga le dobro in pobožno serce. Odgoja brez vednosti rada kermi na kriva pota. Tedaj: podučuj in odgajaj, odgajaj in podučuj ob enem!
5.	Podučuj na podlagi svete vere. Ves pravi nauk izvira od Boga, in pelje zopet k njemu. Kar ne izhaja od Boga in ne hrepeni k njemu, je samo na sebi mertvo, in ne more roditi prave sreče. Neki stari šolski mož pravi: „Vednost brez prave verske podlage ne more človeka osrečevati". p.
Ravnopravnost slovenskega jezika v šolah. *)
v
Ce bo kdo po sto letih prebiral zgodovino sedanjega časa, gotovo se bo čudil, in celo neverjetno se mu bo zdelo, da je za stvar, ki je tako jasna ko beli dan, in tako naravna, kakor da voda zmiraj le teče navzdol, in ne navzgor, da je za tako dokazano stvar bilo toliko prepira. Ne bo mu šlo v glavo, da je bilo nekdaj res tako nespametnih ljudi, ki so se vedeli, kakor bi jim bilo v resnici mar za razvitek našega naroda, ki pa še to niso spoznali, ali niso hotli spoznati, da se vsako ljudstvo le more podučevati in izobraževali v svojem, ne pa v tujem, njemu nerazumljivem jeziku . . . Naj važniše šole so nižje ali ljudske šole, ker naj več ljudi hodi v te šole, in le to zna in ve, kar se v njih nauči. Več ko je tedaj ljudskih šol in bolje ko se v njih podučuje, bolj razširjena je med narodom tudi vednost in omika, in po številu, kolikor prebivavcev ene dežele hodi v ljudske šole, se po tem meri manjša ali večja omika v deželi. V tej razmeri raste tudi bogastvo in premoženje v vsaki deželi, ker si gotovo ta, ki več ve in zna, lože pomaga in pomore, kakor ta, kteri se svoje žive dni nič novega ni naučil, in k večcrnu po starem kopitu naprej kobaca.
Iz verle g. dr. Vošnjakove knjige: „Slovenci kaj ceinoVredn.
3*
Dobre ljudske šole so zato naj terdnejša podlaga občnega blagostanja vsake dežele . . . Ljudske šole pa morajo biti tako osnovane, da vsaki učenec, ki je pridno v šolo hodil in jo spešno doveršil, zna brati, pisati, številili, da ve koliko toliko od zemljepisja, zgodovine in naravoznanstva, in da se je tudi djansko vadil kmetijstva, vinoreje in sadjereje. Koliko raznih naukov, in to vse v treh letih! Kako priden mora biti učenec, pa tudi kako marljivo mora podučevati učitelj, če hoče, da se dobro izurijo njegovi učenci! Ne ena ura se ne sme potratiti za kaj nepotrebnega, in učenje mora biti vravnano z ozirom na potrebe naroda in dežele.
Ker so ljudske šole namenjene vsemu ljudstvu, bo menda vsaki pameten človek priznaval, da se učenci v njih ne morejo podučevati v drugem jeziku, kakor v tem, kterega znajo — v maternem jeziku. Učni jezik v ljudskih šolah mora tedaj tudi pri nas Slovencih biti slovenski, kakor je na Nemškem nemški, na Ruskem ruski, na Francoskem francoski itd. Vsi možje, kteri imajo opraviti z ¡zrejo otrok, so se že davno prepričali, da so ljudske šole spešne le tam, kjer so osnovane čisto na maternem jeziku. In to je oče-vidno. Da se človek kterega koli jezika tako dobro nauči, da razume, kar sliši in bere o raznih naukih v tem jeziku, vaditi se mu je treba več let, in ne samo v šoli, ampak tudi v družini. Kako pa moremo po tem tirjati od kmečkega otročička, da se v treh ali štirih letih v ljudski šoli nauči nemški! To je čisto nemogoče; ker se pa to vendar prisiliti hoče, vidimo žalostne nasledke, da otroci iz šole stopivši so v vednostih, ki bi jim bile za njih stan naj potrebnejše, zanemarjeni, ker se je naj več časa potratilo s tem, da so se revežem v glavo vbijale nektere nemške besede, ki so jih hitro zopet pozabili, in ki jim drugega ne koristijo, kakor da jim motijo glavo . . . Tudi bo vsaki kmet, ki mirno prevdarja, zakaj so ljudske šole, gotovo bolj zadovoljen, če vidi, da so njegovi otroci dobro podučeni v vseh potrebnih vednostih, če tudi le v slovenskem jeziku, kakor pa da res v glavi imajo nekaj nemških besedi, od tega pa, kar bi jim bilo v njihovem kmečkem stanu naj bolj potrebno, malo, ali nič ne vejo. Če si pa kdo želi svojega sina tudi v nemškem jeziku pudučevati, mu to vsaki učitelj v posebnih urah lahko stori; to pa nikdo ne more tirjati, da bi se zavoljo enega ali dveh vsi drugi otroci morali mučiti z nemščino, in tako tra-
titi zlati čas, in ga zgubovati za druge silno potrebne vednosti. Kar se otrok v ljudski šoli nauči, je podlaga vsi prihodnji omiki; pa trebaje, da tudi, ko stopi iz šole, se še zmiraj trudi, da ne pozabi tega, kar je slišal v šoli. Zato je treba prebirati podučnih knjig . . . In lejte , to je naj veči dobiček ljudskih šol, če so osnovane na maternem jeziku . . .
Pomenki
o slovenskem pisanji.
IV.
•
U. Mislil bi človek, da velikanski narod slovanski ima svoj jezik, posamni rodovi pa govorijo svoje narečja, ktere se razvijajo in razlagajo iz občnega jezika.
T. Naj bolje bi to bilo, se ve; toda — Slovani sedaj še takega občnega jezika nimamo.
V. Ali ga nismo imeli nekdaj ?
T. Mnogi mislijo, da so Slovani nekdaj imeli svoj vzajemni jezik, iz kterega so se poznej olikale sedanje narečja.
£7. Mar to ni res?
T. Verjetno in skorej gotovo je, da so govorili kdaj enako; ali knjiga slovanska nima jezika, kteri bi bil oče vsem sedanjim. Knjižno se taki jezik skazati ne da; torej tudi v tem pomenu ne moremo govoriti o staroslovanskem jeziku.
17. Odklej se razlikujejo Slovani v jeziku?
T. Kar so se prikazali na pozorišču zgodovinskem, so bili razdeljeni v več rodov, in v njihovih pervih bukvah so znati že mnogotere razlike; vendar so tim manje, čim starjeso knjige.
U. Koliko rodov ima v sebi narodna zadruga slovanska ?
T. O tem sva govorila nekoliko predlanskim (vid. Je-zičn. III, 32—50.), in tedaj sem ti povedal, da Sloveni ali Slovani smo Slovenci in Slovaci, Rusi in Rusini, Serbi in Sorbi, Poljaki in Bulgari, Cehi in Hrovatje.
U. To nas je, kot listja in trave! Prav poje pesnik, da „Slovanom solnce nikdar ne z ajde". Zahaja nam pač, in sicer vedno; toda ne zajde nam nikdar. Kedar nam tu za-
haja, vzhaja bratom unstran morja. — Vendar, predlanskim sva se pomenkovala samo o imenih, občnih in posebnih, domačih in tujih, ki jih imajo slovanski rodovi, in o njihovem raznem pisanji.
T. Letos pa se pomeniva o njihovih jezikih!
V.
17. Kolikor rodov — toliko jezikov šteje morebiti razred slovanski?
T. Brez ozira na to, da jih imenujejo zdaj jezike — velike in male književne, zdaj narečja — velike ali glavne in navadne, jih igraje na XIV priženeva. Ako se o nekterih ime-nitniših poznej pogovoriva, dejva!
U. Kakor govorimo o narodu slovanskem sploh, da si ni ne deržavno ne cerkveno edinj; tako smemo menda vsaj vzorno govoriti tudi le o enem jeziku slovanskem.
T. Se ve da; vendar ločijo slovanske govore večidel na dvoje, v dva reda, v dve versti ali veji, jugovzhodnjo in se-verozahodnjo ali zapadno (Dobrovsky, Šafarik itd.), pa tudi samo vzhodnjo in zahodnjo (Viktorin), severno in južno, zgornjo in spodnjo.
U. Po kranjski bi djal jaz govore slovanske na troje, da bi se zvali: gorenski, dolenski pa notranjski. Slovenci, Slo-vaci pa Rusini smo tedaj Notranjci; Rusi, Poljci, Cehi in Lužičani bi bili Gorenci; Dolenci pa Hrovatje, Serbi in Bulgari.
T. Nekteri ločijo le štiri glavne narečja: jugoslovensko, rusko, poljsko in češko.
£7. Ako se tem pridene staroslovensko, jih je pet.
T. Sest jih štejejo tisti, kteri ob jugu imenujejo Slovence, Serbe in Bulgare, ob severu pa Ruse, Poljce in Cehe (Grirnm); ali zgorej Lužičane, Čehe in Poljake, spodej pa Ruse, Sloveno — Serbe, Slovence (Kopitar).
U. Ako se ne motim, sta oba ta dva o drugi priliki jih redila tudi drugač (Kop. Grammat.).
T. Sedem reči ali jezikov slovanskih loči Safafik (Xa-rodopis, 1842) in po njem so se ravnali premnogi, če tudi so jih verdevali časi po svoje (Jungmann, Schleicher, Hattala, Viktorin itd.) — Osem pa jih našteva naš Majar Ziljski,
ki pravi, da govorimo sedaj Slovani štiri glavne in štiri manje književne jezike.
U. Ako prišteješ še pervi knjižni jezik, ki so ga nekdaj rabili Sloveni, jih je po tem takem devet.
T. Po deset jih kaže Dobrovsky v dveh redih, Miklošič (Sembera itd.) pa v sorodnosti s staroslovenščino v eni versti, s tim razločkom, da jih uni imenuje narečja, ta pa jezike.
V♦ Kteri slovaški jezik loči od češkega, bi po Miklošiču štel jih tedaj enajst.
T. Viktorin loči reči ali jezikov slovanskih sedem (staro-slaviančina ali kyrillčina, ruština, illyrčina, slovenčina, čeština, polština, in lusatska sorabština), narečij bi pa imel po tem d v a-naj s t (vel'koruština, rusinčina, bieloruština; srbština, horvatšti-na, slovinčina, bulharčina itd. prim. Gramm. der slovak. Spr. Pest 1860.), kolikor jih je v začetku štel Grimm, kije I)o-brovskega razdeljbo hotel pomnožiti še z bulgarskim in rusin-skim narečjem.
V. Trinajst jih imajo po tem tisti, kteri rušovski jezik devajo na troje, na tri glavne narečja.
T. Verh vseh teh razločujejo nekteri še polabsko, in štejejo tedaj dvakrat sedem t. j. š ti maj s t slovanskih narečij, menda dosti in dovolj!
VI.
V. Ktere razredbe slovanskih govorov so tedaj posebno imenitne?
T. Imenitna za nas Slovence je na priliko tista, ki jo ima pervi slovničar naš, Adam Bohorič, v slovnici 1. 1584.
U. Kaj je že Bohorič poznal vzajemnost slovansko?
T. Po naslovu in predgovoru bi se njegova slovnica smela skorej vseslovanska imenovati. V samem naslovu loči osmero slovanskih jezikov: kranjski ali slovenski, ruski ali moževitski, rusinski, poljski, pemski ali češki, lužiški, dalmatinski (serbski) in hrovaški, in petero pisav: latinsko-kranjsko, cirilsko, glago-liško, rusinsko pa rusko.
V. Ali jih v slovnici tudi kaj razlaga?
T. V posebnih zgledih kaže najprej cirilico, po tem rusinsko in rusko pisatev, na to glagolico, in naposled latinsko-kranjsko, ktero je on vredil in ktera se po njem še zdaj „Bo-
horičica* imenuje. „Gospodnjo molitev" primerja v šesterih jezikih, in v petem kazalu pravi, da je po njem sorodnost in so-virnost teh šesterih ali osmerih narečij prav očitna (Tab. 5., quae Cyrillicae, Croaticae — cum quibus ut plurimum Rutenica et Moshovitica conveniunt — Boemieae, Lusaticae seu vandalicae et Carniolanae linguae collationem continet: unde liorum sex vel, si vis, octo idiomatum, omnium cognatio, atque adeo eadem origo, vel oculis ipsis deprehenditur facillime).
U. Res imenitne so te opombe, ker so silo stare ter nam kažejo, da je Bohorič v 16. veku poznal razne slovanske pisave.
T. Poslednji izmed Slovencev je pa pisal o tem največ iskreni Matija M ajar, ki se sme zvati pervi slovenski Slovan ali slovanski Slovenec. Pisal je že 1. 1848, kako izobraževati tudi v obče slovanski jezik. „Slavenski jezik, pravi, se obično deli (ne gledeč na staroslavenščinu) na četiri narečja, namreč: češko i polsko, ilirsko i rusko; narečja se dele na pod-narečja, ova opet na raznorečja. Sada pišemo u 14 do 16 književnih jezikih i jezikičih". (Vid. Pravila §. 5.)
U. Ali ni dal v kratkem vseslovanske slovnice na svetlo ?
T, Da, in sicer v Pragi I. 1863, o tisučnici slovanski. Naslov ji je: „Uzajemni pravopis slavjanski, to je: uzajemna slovnica ali mluvnica si a v j ans k a". Ondi kaže, da imamo Slovani štiri glavne, pa štiri manje književne jezike, ktere zove jezikiče!
U. Štiri glavne jezike pa štiri neglavne jezičke, najbidjal! — Kako jih je razredil?
T. Pervi so mu: I) ruski, II) h o r v a t o s e r b s k i, III) češki, IV) poljski; drugi pa: 1) bolgarski, 2) go-rotanskoslovenski, 3) ugerskoslovenski, in 4) lu-žičkoserbski.
U. Jeli djanjska ta jezikovska razstava? Ali se vjema v nji Majar z drugimi slovanskimi jezičniki?
T. Kar vem, slovijo izmed vseh najbolj razredbe, ki so jih o slovanskih govorih postavili Dobrovsky, Safafik, Miklošič.
Pašnik.
Učitelj sem! Stan učiteljski je imeniten in častitljiv. Učitelj izreja cerkvi pobožne in dobre kristijane, deržavi pa po-
i
kome in pridne deržavljane. Učitelj tako rekoč človeka počloveči, ker mu bistri njegove duševne inoči, blaži serce, ter mu tako pripomore k časni in večni sreči. Ali ni ta služba imenitna za cerkev, deržavo in dom?
Stan učiteljski je pa tudi težaven in trudapoln. Večino svojih prijetnih dni mora učitelj darovati na korist nježni mladini. Skerb in žalost ga skoraj vedno in povsod spremljate, ker od ene strani vidi le preziranje in zaničevanje, od druge pa gerdo nehvaležnost za ves njegov trud in za vso njegovo prizadevnost.
Premišlevaje take žalostne resnice, polaste se ga večkrat tužne in žalostne misli in občutki, in čudo je, da mu duh ne omaga ter popolnoma ne umerje pod nemilo osodo. Da se gorečnost oživlja, serčnost vnema, da se toliko potrebna poterpežljivost vterjuje in veselje do novega zbuja, da učitelj nevtrudljivo dela za Boga in domovino, potrebuje njegov duh posebnih moči. Pokrepčanja in dušnega miru pa mu donaša zvesto premišljevanje, kako imeniten je njegov poklic.
Učitelj sem! Bog me je v ta stan poklical, predniki so me za to odločili, soseska me za to plačuje, in sam sem z obljubo poterdil, da bom prav učil in izrejal mladost, da ne bom učitelj le enemu ali dvema otrokoma, ampak celi šoli, kjer se število šolo zapustivših otrok vedno z drugimi namestuje. Kolikor več imam učencev, toliko več imam tudi dolžnosti.
Učitelj sem! Namestujem starše, kteri mi svoje otroke v šolo pošiljajo. Pri izreji moram staršem po moči pomagati in jih nadomestovati, kar oni ali ne morejo, ali nočejo storiti. Očetovsko serce, očetovsko skerb morem tedaj imeti, ker sem namestovavec staršev!
Učitelj sem! Izrečeno mi je srenjsko sadišče, da ga ob-sajam. Kakoršna setev, taka bo žetev! Sveto moram ravnati z vsakim otrokom, ker pri sv. kerstu mu je vtisnjeno neiz-brisljivo znamenje; skerbno ga hočem tedaj učiti in dobrega vaditi, da bode pokoren svojim staršem, priden in zvest v službi, dober ud svete cerkve in koristen v deržavi, moder gospodar, krotek sosed. Do vsega tega moram jaz pervi kamen vložiti. Ali bi si mar zavoljo toliko imenitne naloge, biti oskerbnik srenjskega sadišča, ne prizadeval na vso moč, da bi jo izverševal sebi in drugim na čast, pa tudi na časni in večni blagor sebi in svojemu bližnjemu!
Učitelj sem! Bog me je postavil mladini vidnega angela. Izročil mi je skerb za njih zveličanje; varovati jo moram in na rokah nositi, da se ne zadenejo ob kamen pohujšanja. Kar jim angel nevidoma stori, naj jim jaz delam vidoma. Naj jim bom usta, po kterih jih zveličar podučuje, roka, po kteri jih on napeljuje k svetosti in zveličanju. Da bodem pred božjim obličjem vrednega spoznan, da sem varli izročeni mladini, ali si mar ne bodem prizadeval sam pobožno in sveto živeti?
Učitelj sem! Vediti moram, da so učenci tenipeljni sv. duha, da vedno čisti ostanejo, in so prijetno prebivališče njegovo; odvračevati pa moram vse, kar bi vtegnilo ta posvečeni tempelj skruniti. Kako čist vsakega greha moram biti tedaj jaz, oskerbnik posvečenih tempeljnov božjih!
Učitelj sem! Obljubil sem, stopivši v učiteljski stan, da bom voditelj in kažipot veliko mladim, nevednim in neskušenim popotnikom na poti v pravo domovino. Na ravno in pravo pot jih moram napeljevati, od krive in neprave pa odvračevati. Po pravi poti moram iti vedno pred njimi z besedo in zgledom, da vsi srečno dospemo do svojega pravega namena. Gorje meni, ako sem jim slep voditelj! gorje, tisučkrat gorje, ako sem celo izdajavec ali zapeljivec!
Premišljevanje učiteljskega stanu, donaša mi veliko zno-tranjega veselja in dušnega mini, in sicer
1.	misel, da smo si vse prizadevali in delali za božjo čast in na korist svojega bližnjega;
2.	svest, da je padlo seme na rodovitno zemljo, da trud ni zastonj, ker vidim, da so učenci v šoli lepo pazljivi in pridni, doma delavni, šolo zapustivši pa še vedno priljudni in pobožni, da tako vsaki spozna, koliko je vredna šola;
3.	veselje, če vidim, da je v soseski vedno več pokorščine, zvestobe, pridnosti, spravnosti, nesebičnosti, ljubezni do bližnjega, prave bogaboječnosti, mirii in zadovoljnosti, kar je podlaga pravi sreči;
4.	misel na konec življenja, na smert. Ko bode na večer življenja poklical gospod delavca iz vinograda svojega, mu bodo še serčnost in pogum dajale besede sv. Pavla: „Dobro sem se vojskoval, tek dokončal, vero ohranil. Zdaj mi je pripravljen venec pravice, kterega mi bo dal Gospod, pravični sodnik tisti dan, — pa ne le meni, ampak tudi tistim, kteri ljubijo njegov prihod". 2. Tim. 4, 7. 8. Ako pa učitelj zanemarja svoje dolž-
nosti, svoje delo le slabo in poverhno opravlja, obhaja ga le groza in strah spomnivši se imenitnosti in odgovornosti svojega stanu. Kdor je nezvest svoji obljubi, nepokoren prednikom, in se veliko zadolžuje, dočaka le žalost intugo že v življenji, žalost in tugo o smerti, o prihodu sodnikovem, žalost in tugo po sodbi. Bog nas varuj kaj takega!
Le izobraževati hočemo tedaj duha mladini, ker je podoba božja, in vsako učenost, — sestro večne luči — moramo zbujati in oživljati. Delo naše jevedna služba božja, poklic naš, je svet poklic. Spoštljivo, ljubeznjivo, zvesto in goreče hočemo tedaj delati v vinogradu Gospodovem, pričakovaje plačila o izteku našega življenja!	p0 nschulb.« Govekar.
Naloge iz številjenja. 1. V neki šoli je 93 otrok, in sicer 1 '/15 tolikokrat dekličev kakor dečkov; koliko deklic in koliko dečkov je tedaj v tej šoli?
2.	Kurja sinert lesica je prišla v kurnik, in je podavila eno glavo manj kakor 2/5 vse perutine. Ostalo je tedaj le še fl/3 glav. Koliko glav perutine je bilo v tem kurniku, in koliko jih je podavila lesica?
3.	Dva brata Vinko in Vratko sta zadela srečko in dobila vkup 52.490 gold. Vinko pa je toliko več plačal vložnine, da sedaj dobi 9850 gold. več kakor Vratko; koliko gold. dobi od tega vsaki teb dveh bratov?
4.	Tesar pripravlja les za krov. Tu ima še konec lesa, ki bi ga rad dobro porabil; toda kakor ga meri, mu je, ali premajhen, ali prevelik. Ako bi ga v 10 enakili delov zrezal, mu je vsaki kos za 4 palce prekratek; ako bi ga pa razrezal v 6 enakih delov, mil je vsaki kos za 1 čevelj in 8 palcev predolg. Na koliko enakih delov ga mora tedaj zre-zati, da mu bodo kosovi ravno prav dolgi?
5.	Kmetica je prinesla jerbasček jajc na terg. Mislila je, da bo za 30 jajc dobila 1 gold., in tako bi bila tudi za 3 gold. več utergovala, kakor pa je, ker je namreč le. za 36 jajc dobila 1 gold. Koliko jajc je nesla na prodaj?
Učenci berejo v šoli o veselji in žalosti. Učitelj pripoveduje, kako se na svetu veselje in žalost eden za drugim verstita, in da je na svetu vedno raji več žalosti, kakor pa veselja, kar kaže že pregovor: »Svet je solzna dolina«. Potem vpraša: »Kaj mislite, ali je kteri človek na svetu, da bi bil vedno vesel?« Učenci pravijo, da ne; vendar se neka brihtna deklica oglasi, in reče: »Jaz vem, kdo je naj večkrat vesel; ta ste vi, gospod učitelj, ker vselej, kedar pri pogrebih pogrebci jokajo, vi pa prepevate«.
|© nad referat
Iz Goriškega. V laškem delu goriške velike škofije je več posebnih dekliških šol; v slovenskem delu pa ni razun v mestu nobene posebne dekliške šole. Vsak lahko razvidi, da tedaj dekleta z dečki vred se ne morejo za svoje primere in potrebe toliko izobraževati in odgojevati, kolikor bi bilo želeti. Potrebne bi nam bile tedaj posebne šole za odgojo ženske mladosti tudi v slovenskih krajih; kar bi zadevalo učenice, bi jih že dobivali, ker v Gorici imamo zraven pripravniške šole za moške tudi pripravniško šolo za ženske.
Iz Maribora. Sprejmi „Tovarš" novico, kaj delamo mariborski učitelji in kako napredujemo. Ce je kterim tako všeč, naj tudi tako delajo! Pri nas je, namreč, gosp. Bogoljub Stopar, učitelj v — realki, vsem tukajšnjim učiteljem poslal povabilno pismo, v kterem nas vabi, da bi se združevali in z združeno močjo eden drugega podpirali, likali, ter veselo pa tudi žalostno osodo med sabo delili. Dalje gosp. Stopar predlaga v tem pismu, da bi se vsi mariborski učitelji vsaki teden enkrat zbrali, in tu naj bi vsaki po abecedni versti kaj podučnega govoril. Reči, ki bi se obdelovale, naj bi bilegojivne, naravne in tehnične. Vsakemu je prosto, da govori o kteri reči mu je drago; vendar naj bi popred vsaki naznanil, o kteri reči hoče govoriti, da se poslušavci lahko pripravijo za občno potresovanje. Po pod-učnem govoru naj pa bi se učitelji bratovsko vedrili s pesniškimi govori, s kratkočasnicami in s tem, kar je kdo že vse v šoli doživel i. t. d. Sošli smo se tedaj v Kartinovi gostilnici in odločili, da se bodemo tu sim vsaki teden shajali. Že perva skupščina je bila kaj zanimiva. Gosp. Stopar je pervi govoril in nas osebno spodbujal za to lepo delo. Izvolili smo ga tedaj za predsednika tega zbora. Serčno želimo, da bi iz tega začasnega zbora v kratkem rodilo se pravo učiteljsko društvo, kterega naj bi naš verli gosp. predsednik mnoga leta vodil! — Ker se že nekoliko časa shajamo, smo slišali že več lepih govorov , kteri nam obetajo prav lepo društveno prihodnost. Ce ti bo ljubo, prijatel „Tovarš", ti bom še kaj povedal o tej lepi napravi. *}■	p. t.
Iz verhniškega okraja. — č. Zadnjič smo brali v dopisu z Gorenskega, kako se še sedaj nekteri učitelji morajo puliti za svoje terdozaslužene beliče. Povedati moram veselo novico in jo v čast naše slavne c. k. okrajne gosposke razglasiti, da je pri nas o tej zadevi že vse bolje. Vsem županom je ojstro naročeno, da naj oni pobirajo učiteljsko plačo, kar je v denarjih, in naj jo o pravem odločenem času dajejo učiteljem. Se ve, da je bila ta vesela novica tudi učiteljem naznanjena. Marsikteri župan, ki je bil do sedaj navajen, da ga je mogel učitelj vedno hoditi prosit za svoje krajcarje, je sedaj
*) Prosimo! sej veste, da „Tov." take vesele novice naj raji naznanja ■vojim tovaršem pa tudi drugim, da vidijo, da učitelji ne zaostajamo. vredn.
z učiteljem bolj priljuden, in mu že vkup spravlja denar, po ktereiu je učitelj že dolgo milo gledal. — Učitelji I nikar ne bodite preveč in še celo v svojo škodo boječi! Kdor spolnuje svojo dolžnost, naj zahteva za svoje delo tudi plačilo; ako to ne gre pervikrat, naj terka drugo in dalje , kakor ve, da je treba. Ako bi bili o tem vsi na tanki in enih misli, bi marsikaj dosegli, kar posamesni ne moremo. Kedar bo zopet deželni zbor, v kterem se bode posvetovalo mnogo verlih rodoljubov, potožimo tudi še učitelji svoje nadloge; morda vendar enkrat prebijemo ledeno skorjo.
Iz Ljubljane. M. M. Omenil sem zadnjič, kako se „Freie pädagogische Blätter" hočejo poganjati za napredek in zboljševanje ljudskih šol; poslušajmo pa danes, kaj „Wiener - Kirchenzeitung" iz katoliškega stajališča o tej reči piše. V 3. I. t. 1. pravi namreč, da cerkev tudi želi napredka in izobraženja; kedar pa napreduje, ne prevrača in ne prekucuje, ampak, kar je obstoječega, to modro porabi in primerno prenaredi. — Rodoljubje tudi nas priganja, da kličemo našim zastopnikom : Zboljšajte šole ! — pa vendar nikakor ne rečemo, da bi bile naše šole sploh slabe, marveč dobro vemo, da imamo v Avstriji več šol kakor na Francoskem in Angleškem, in da so le te tudi boljše vredjene; tudi dobro vemo, da imamo veliko mož, ki izverstno delajo za šolo; koliko so pa že tudi nektere srenje storile v kratkem za šolo, a vendar rečemo, da je treba ljudske šole boljšati.
Tudi mi se deržimo tega načela , da se mora vse ljudstvo izobraževati. Da pa je to mogoče, morajo biti pa povsod šole; tudi naj ubožniši naj ima priliko, da se kaj nauči. Po goratih krajih, kjer otroci po letu pasejo, po zimi pa v šolo ne morejo, tam se to načelo strogo ne da izverševati. Pa tudi po mestih je zanikernost staršev in otrok velika opovira, iu če gosposka takih zanikernežev doslednje ne priganja in otrok v šolo ne sili, se tudi tukaj od splošnega izobraženja ne more govoriti. Koliko otrok pa tam, kjer so tvornice, redno hodi v šolo? Kako morejo potem izobraženi biti! Otroci ne pridejo v roke pametnemu in skušenemu učitelju, kteri bi jih učil pametno misliti, in zatirati in premagovati poželjivost in spačeno voljo; vidijo pa tudi slabih zgledov nad odraščenimi ljudmi, ter se zgodaj pohujšajo. — Ce imamo tedaj toliko sol , da se tudi naj ubožniši otrok v njih podučuje v veri in nravi, naj pa tudi gosposka zanikerne starše in učence opominja njihovih dolžnosti.
Za dobre šole pa je treba dobrih učenikov, primernih bukev in pametno in modro ravnati pri učenji. Kjer je dober učenik in ima tudi dobrih bukev in pametno in previdno podučuje, tam se ta namen kolikor mogoče doseže. Najprej pa je potreba, da je učenik sam dobro in vsestransko izobražen, ker nihče ne more dajati kaj, kar sam nima. Premislimo pa, kako se navadno odgojajo naši ljudski učitelji, kako terda jim večkrat med učenjem prede, in kako je večkrat njih perva služba kumerna; to in še marsikaj drugega kaže, da moramo reči: Tukaj je treba' zboljševati. — Pravijo, da nas v poslednji vojski niso le premagale puške na iglo, marveč tudi to, da so bili pruski vojaki sploh
bolje izobraženi. — Naj že bo! Včasih pa je tudi dobro, da se od sovražnika kaj naučimo. Na Pruskem šola ni brez pomankanja in na vse strani zgledna, vendar več stori, kakor naša, in izreja otroke, ki hodijo od 6. — 14. 1. v šolo, v domoljubne Pruse. Vlada in školje prav posebno skerbe za odgojo ljudskih učiteljev, in za duhovnim semiuiščem je perva skerb škofova za učiteljska seminišča.
Brezversko ljudsko šolo ali brezversko izrejališče,|kakoršnega so hotli na Dunaji osnovati, ne poznajo na Pruskem. Pod kraljem Friderikom Vilijem so nektere občine hotle mešane ljudske šole napraviti, a ljudstvo je bilo zoper nje. Vsaka veška in mestna šola ima verski značaj. Izrejališča za učitelje so, ali čisto katoliška, ali čisto prote-stantovska (v Vratislavu pa je judovsko); višji oglednik je pri pervih škof, pri drugih po superintendent. Po teh izrejališčih so večkrat duhovni učeniki, in po katoliških je ravnatelj večidel svečenik, in tudi po protestantovskih so kandidatje za pridigovanje toliko časa tam v službi, da dobe kakšno faro. Kraljeva vlada je ponujala bogoslovcem nagrade, da se uče poleg bogoslovskih vednosti tudi jezikoslovja, da morejo pozneje biti učeniki na gimnazijih.
Iz tega se vidi, kako malo pozna mestni dunajski odbor okoliščine po drugih krajih, kako malo razumtf šolsko zgodovino in sedanji čas.
V te izrejališča se jemljejo mladenči, kteri so se pri kakem učitelju že dalj časa pripravljali, potem ko so sprašani in se skažejo, da se lepo obnašajo. Ostanejo pa po teh izrejališčih po 3 — 4 leta; v tem času se urijo teoretično in djansko v naukih za ljudsko šolo; zjutraj in zvečer pred jedjo in po jedi skupaj molijo, vsaki dan so pri sv. maši, večkrat skupaj sv. zakramente prejemajo, ter se nekako tako izrejajo kakor bogoslovci. In ker je ljudski učitelj večidel tudi cer-kvenik, uče jih nekoliko let tudi cerkvene obrede in latinske molitve, da jih kar precej umejo.
Iz tega ee vidi, da so pruske šole naj več na verski podlagi. Iz tega tudi spoznamo, da je dunajski mestni odbor, ko je hotel osnovati brezverski pedagogijum, ravnal iz stajališča, kterega so že zunaj davno popustili. In ker so ravnatelja iskali po pruskih časopisih , osramotili so se kaj zelo sami sebe. V Austriji je dosti mož, da povzdigujejo šolstvo, naj bi le enkrat nehali verovati, da je vse slabo, kar je katoliško in avstrijansko. Pruska vlada sicer ne misli prav odkritoserčno s katoličanstvom, pa ker ima 7 milijonov katolikov pod sabo, hoče katoliško zavest dobro porabiti; mi v Avstriji bi se smeli iz tega učiti, kako nevarno je biti vnemarjen brez vere — tedaj tudi brezznačajen. In ta brezznačajna verska vneinarnost pri ljudstvu napoveduje strašne razsodivne dogodbe.
—	3. t. m. zvečer ob 7. uri bo v ljubljanski narodni čitalnici slovesna beseda na spomin Valentinu Vodniku. Vstopnico za to veselico dobi vsaki, kdor plača za njo 1 gold.
—	Na deželi in v Ljubljani so za deželni zbor izvoljeni poslanci, ki jih je nasvetoval in priporočeval narodni volilni odbor.
PreniieRita v wiilt©l|§fe,©ctt stimm.
V veliki goriški škofiji; *) Od 1. nov. 1865 I. do konca decembra 1866 1. Na mesto gosp. Valentina Tomana, ki je šel poslavljen z zlatim križem v pokoj, je prišel v goriško c. k. normalno šolo g. Anton Hribar, učitelj v glavni šoli v Vipavi na Kranjskem, in na mesto učitelja g. Avgusta Nieder-koTna, ki je šel v Veglijo, je prišel namestnik g. Anton Goljevšček. — Vredjene šole so napravljene in v nje učitelji postavljeni: 1. v Stjaku, v šolskem okraji Komenu, učitelj: pripravnik g. Jožef Majnik; 2. v Brestovici, v okraji Duino (Divin), učitelj: pripravnik g. Anton Fajgelj; 3. v Naberžini, v ravno tem okraji, namestni učitelj: pripravnik g. Jernej Cotič; 4. v Pieriji (Pieris), v šolskem okraji Hlonfalcone, namestni učitelj: pripravnik g. Miha Pavlin; 5. v Gradi (na otoku), v okraji Fiumicello, namestni učitelj: pripravnik g. Jožef Gardevič, kteri pa je umeri, in ta služba je razpisana do 15. febr. t. 1., izpraznjeno službo pa začasno namestuje g. Jožef Spazzalli, kteri je bil iz Ajelle (Ajello), v okraji Visco, sim prestavljen, v Ajello pa je postavljen pripravnik g. Jožef Treleant za namestnika; 6. v Villa Vicentina, tudi v okraji Fiumicello, učitelj: pripravnik g. Jožef Bofacio; 7. v Cormons, v okraj enakega imena, so po božji previdnosti iz Udine prišle častitljive šolske sestre, ter so napravile dekliško šolo. Slovesno vpeljane so bile mesca jan. preteč. 1.; pri tej priliki so sami njih ekscelencija milostljivi veliki knez in škof opravljali sv. opravilo. 8. Učiteljsko službo v Cervignani je dobil g. Jožef Pih, učitelj v Ogleji (Akvileja), v Oglej pa je postavljen pripravnik g. Janez Lusnik. 9. V Kirchheim-u, v okraji enakega imena, je učitelj g. Jožef Kofol šel v pokoj, na njegovo mesto pa je prišel kot namestnik pripravnik g. Gašper Likar. 10. V Bovcu (Flitsch"), v okraji enakega imena, je učitelj g. Jožef Juh 12. febr. preteč. 1. umeri, na čigar mesto je sedaj postavljen ondašnji podučitelj g. Janez Striess, na podučiteljevo mesto pa pripravnik g. Valentin Volarič. 11. V Riliembergu (Reifenberg), v okraji Komenu, je učitelj g. Jožef Vazenisnič 20. jul. preteč. 1. umeri, in na njegovo mesto je prišel g. Tomaž Juh, učitelj v Kanali, v Kanale pa g. Jožef Vo g rič, ondašnji podučitelj, za podučitelja ravno tam pa pripravnik g. Janez Sirca. 12. V Rečini (Ronzina) je učitelj g. Matija Butara 2. sept. preteč. 1. umeri, na njegovo mesto je prišel pripravnik g. Leopold Furlani. 13. V dekliško šolo v Villesso, v okraji gradiškinem, je prišla začetna učenica Adelaide Corsig. 14. V Bovcu je Erna Wels, v Ajdovščini pa Ana Delpiero začela privatno šolo.
V lavantinski škofiji: Postavljeni in prestavljeni so g. g. učitelji : France Ceh, podučitelj v Puščavi, k sv. Benediktu na Goriškem; Tine Luk-man, podučitelj v Lutomeru, v Marenberg; Luka Kraj nc, podučitelj v Rogaču, naPako; Tine Cokelj, podučitelj na Paki, vRogatec; Simon Š k rab el j, podučitelj pri sv. Križi, na Vransko; Janez Fe rž, podučitelj na Vranskem, k sv. Križi; Tine Z u p a n čič, podučitelj v Kojnicah, v Smarten ; Janez Novak, podučitelj pri Smartnem, pod sv. Gori1; Blaže Kropej, podučitelj v Marenbergu, v Kojnice; Janez Rajli, podučitelj v Ormuži, v Puščavo; Jože Žemljic, poterj. pripravnik, za podučitelja k sv. Lenartu pri Veliki nedelji; Juri Volmut. podučitelj pri sv. Lenartu, pri Veliki nedelji, k sv. Janžu na Dravsko polje; France Ovoršak, podučitelj pri sv. Janžu na Dravskem polji, vLembah; Janez Ornik, podučitelj v Lembahu, v Lutomer; Tone Čagran, podučitelj v Leskovcali, k sv. Marjeti pod Ptuj; Andrej Močnik, podučitelj v Čresnovci, v Leskovce;
*) Te premembe nam je poslalo prečastito c. k. okrajno šolsko ogled-ništvo v Gorici. Priserčna hvala!	Vr .,
Juri Štampar, podučitelj pri sv. Antonu na Goričkem, k Mali nedelji; Kari Zorko, podučitelj pri sv. Benediktu na Goričkem, k bv. Antonu na Gore; Urban Bezjak, podučitelj pri Mali Nedelji, vJarenino; Simon Erženjak. zač. učitelj v dekliški šoli v Mariboru, za podučitelja k sv. Petru pri Radgoni; Pavel Unger, posebni učitelj v Cakovcu, k sv. Lenartu na Goričkem; Jože Hof-gartner, podučitelj v Kancu, za posebnega učitelja v Trebonje; Kari Polic, podučitelj v Jarenini, k sv. Ani na Krembergi; Mihae! Moge, poterj. pripravnik, v Kance; Jože Steble, začas. učitelj pri sv. Janži, v Griže; Jože Belak, podučitelj v Griži, k sv. Janžu; France Falk, podučitelj v Vojniku, v Ljubno; Janez M i klavec, poterj. pripravnik, za zač. pomočnika v Celje; Gašper Lešnik; podučitelj pri sv. Margareti pod Ptujem, v Ormuž; Melhior Pugelj, podučitelj v Smarji, v Planino; Gustav Potočnik, podučitelj v Monsbergi, v Slivnico pri Mariboru; Jože Goznik, podučitelj pri sv. Benediktu, vSerdišče; Janez Jurko, podučitelj v Planini, za zač. učitelja k sv. Miklavžu; Matija Šumer, podučitelj v Hoči, v Šmarje; Boštjan Sirk, podučitelj v Kapeli, k sv. Tomažu pri Veliki nedelji; France Skofic, podučitelj pri sv. Tomaži pri Veliki Nedelji, v Kapelo; Janez Muršec, podučitelj pri sv. Lenartu na Goričkem, za zač. učitelja v Slovensko Bistrico; Tone Šket, podučitelj v Gajrah, v Galičje; Jože Hrepev-nik, podučitelj pri sv. Križi, v Kojnice; Matija Zoršak, podučitelj v Mako-Ijah, v Frajham; ToneKren, podučitelj v Frajhamu, v Makole; Jože Drozeg, podučitelj v Dobji, za poterj. učitelja v Koprivnico; Jože Druzovič, podučitelj pri sv. Jurji pri Svičini, je poterj. učitelj; Ferdinand Cižek, podučitelj v Koprivnici, za zač. učitelja v Dobje; Boštjan Kregar, podučitelj pri sv. Trojici v Halozah, k sv. Margareti pod Ptujem; Tanfi—Mjuida, pri sv. Margareti pod Ptujejn^k sv. Trojici v Haloze; Igr.aci Lopi o, iz Maribora k sv. Martinu pri Vurbergi; Štefan KoVairtč, poterj. pripravnik, vCirkovce; Franjo Fras, podučitelj pri sv. Rupertu v slov. Goricah, v Hoče; Tone Ornik, poterj. pripravnik, za zač. učitelja v (T); Boštjan K rajne, poterj. pripravnik, k sv. Lorencu v Slov. Goricah; Jakob Lopan, podučitelj v Slovenskem Gradcu, za poterj. učitelja k sv. Janžu (pri Unterdrauburgu); Jože Šeligo, podučitelj pri sv. Janžu, v Slovenski Gradec; Gašper Vrečar, poterj. pripravnik, za začas. učitelja v Teharje; Jože Mihe lic, podučitelj v Galiciji, za zač. učitelja v Gajrah; Janez Stiper," podučitelj v Gračkem predmestji v Mariboru, k sv. Magdaleni v Maribor; Peter Pošelj, učitelj v Radgoni, za ravnatelja v dekliško glavno šolo v Maribor, zraven učitelj IV. razreda; Martin Jak še, začas. učitelj v Celji, za učitelja v glavno dekliško šolo v Maribor; Alojzi Habjanič, zač. učitelj v dekliški glavni šoli, je poterjen; Janez Veingrl, podučitelj v Cirkovcali, za učitelja v glavno dekliško šolo v Maribor; Ferdinand Ravšelj, podučitelj pri sv. Petru v Radgoni, za učitelja 11. razreda v Gračko predmestje v Maribor; Peter Irgolič, podučitelj pri sv. Magdaleni v Mariboru, za učitelja I. razreda v Gračko predmestje v Maribor; France K rajne, učitelj v IV. razredu v Slovenski Bistrici, za učitelja II. razreda v glavno šolo v Maribor; France Pfeifer, začas. učitelj IV. razreda, je poterjen učitelj I. razreda v Mariboru; Janez Miklošič je iz II. razreda prestavljen v III.; Janez Krajnc iz III. v IV. razred glavne šole v Mariboru; začasni učitelj IV. paralelnega razreda v Mariboru je imenovan Andrej Rotner, poprej začas. učitelj v Lutomeru.
Umerli so g. g.: Anton Salmhofer, učitelj v Teharji; Martin Forko, učitelj v Negavi; Vincenc Mirt, učitelj IV. razreda v Mariboru. R. I. P.!
Iz ljubljanske škofije: G. France Adamič, učitelj v pokoji v Laščah, gre za učitelja v Budajne v ipavskem okraji.
Odgovorni vrednik: Andrej Praprotnik.
Tiskar in založnik : Jož. Rudolf Milic.