SI.OVEINSKI VESTNIK CELOVEC SREDA 9. SEPT. 1992 Letnik XLVI. Štev. 36(2671) Izhaja v Celovcu Erscheinungsort Klagenfurt Poštni urad 9020 Celovec Verlagspostamt 9020 Klagenfurt Cena: 8 šil. 40 tolarjev P. b. b. SV; Pokal: SAK v soboto v Zgornji Avstriji! Nogometaši SAK igrajo prihodnjo soboto, 12. septembra, v drugem kolu za avstrijski nogometni pokal v gosteh proti deželnemu ligašu St. Magdalena v Zgornji Avstriji. Cilj je kljub skoraj spodleteli generalki v Wolfsbergu (0:0 proti ATSV) jasen: zmaga in vstop v tretje kolo! Slovenski nogometaši bodo nastopili v najmočnejši postavi, moštvo pa bo v Zgornjo Avstrijo spremljal avtobus z navijači. Podrobnejše informacije o odhodu avtobusa dobite v pisarni SAK. 80.000 obiskovalcev na Pliberškem sejmu! 599. Pliberški jormak je letos privabil 80.0000 obiskovalcev iz cele južne Koroške, sosednje Slovenije ter Štajerske. Že prvi dan se je na najstarejšem sejmu na južnem Koroškem zbrala velika množica obiskovalcev in častnih gostov. Jormak je ob prisotnosti zveznega ministra za zdravstvo dr. Michaela Aus-senvinklerja in deželnega glavarja dr. Christofa Zernatta slovesno odprl pliberški župan mag. Raimund Grilc, ki je spregovoril v obeh deželnih jezikih. Slavnostne otvoritve so se udeležili tudi vidni zastopniki slovenskih političnih, kulturnih in gospodarskih organizacij, med njimi predsednika ZSO in NSKS dr. Marjan Sturm in dr. Matevž Grilc. Družabno je bilo tudi letos v šotoru SPD „Edinost“. Končno^ Pavličevo sedlo bo nov prehod s Slovenijo! Dolgoletna zahteva podjunskih občin po ureditvi novega mejnega prehoda med Slovenijo in Koroško na Pavličevem sedlu se bo uresničila! Notranja ministra Avstrije in Slovenije, dr. Franz Löschnak in Igor Bavčar, sta se na svojem srečanju pretekli teden v Ljubljani dogovorila, da bo Pavličevo sedlo postal nov mejni predhod med obema državama. Nov mejni prehod bo okoli 8000 . prebivalcem Savinjske doline skrajšal pot v Železno Kaplo za skoraj 100 kilome- trov, za dolino Bele pa bo nova povezava pomenila pomemben impulz na gospodarskem področju. Brez dvoma pa bo novi mejni prehod Pavličevo sedlo tudi pospešil razvoj tesnejših sosedskih odnosov med prebivalstvom obeh dolin oz. regij. Notranja ministra sta na tiskovni konferenci dalje poudarila, da sta policiji na „izjemno dobri poti“ glede liberalizacije režima na mejah, tako da bi ob uspešnem dogovoru zunanjih ministrstev Avstrije in Slovenije v bližnji prihodno- sti omogočili prestopanje meje z osebnimi izkaznicami. Ministra sta se tudi pogovarjala o problematiki beguncev iz Bosne in Hercegovine v obeh državah in se dogovorila za sprotno informiranje in skupno reševanje. Tako Löschnak kot Bavčar pa sta s tem v zvezi opozorila, da majhne države kot sta Avstrija in Slovenija same ne morejo rešiti balkanske krize, zato je treba pozvati k „evropski solidarnosti“. Löschnak je svojega sloven- skega kolega informiral, da je v Avstriji trenutno blizu 55.000 beguncev iz vojnih področij v bivši Jugoslaviji, velik problem pa je 5000 otrok, ki se morajo najprej naučiti nemščine, da bi kasneje lahko obiskovali tudi avstrijske šole. Pri tem je Löschnak opozoril, da poleg teh beguncev Avstrija pričakuje v tekočem letu do 25.000 novih prošenj za politični azil, že zdaj pa v Avstriji živi okoli pol milijona tujih delavcev z družinami. (Dalje na 2. strani) Protest Tisočglava množica je pod geslom „En avstrijski Führer nam je bil dovolj“ v ponedeljek zvečer v Bad Canns-stattu pri Stuttgartu protestirala proti nastopom dr. Haiderja na neki prireditvi tamkajšnje krajevne organizacije FDP. Varnostni organi so z nekaj sto policisti uspešno preprečili napad desnoradikalnih skupin, ki so hoteli napasti udeležence prijavljene demonstracije. Policija je aretirala 14 desničarjev, pri njih pa je našla tudi orožje. Od nastopa Haideija, ki je v diskusiji kritiziral „liberalno azilsko politiko“ Nemčije, se je javno distancirala tudi deželna FDP in poudarila, da noče imeti opravka s Haiderjem. Le-ta je medtem povedal, da ima vabila za nekaj deset nadaljnjih nastopov po Nemčiji... Slovensko prosvetno društvo „Zarja“ in Področni odbor Zveze koroških partizanov Železna Kapla vabita na tradicionalni pohod „Po poteh Županca, Gašperja in Lenarta“. Pohod bo v nedeljo, 13.9.1992, ob 7. uri zjutraj od Wölflna na Lobniku. Zaključek pohoda pa bo okrog 15. ure pri Peršmanu. Vsi ljubitelji pohoda prisrčno vabljeni! Vestnikov hit 1992: za samo 1200,- šil. v čudovito Opatijo! Tridnevni izlet od 9. do 11. oktobra Uredništvo Slovenskega vestnika svoje naročnike, bralce in vse prijatelje lista tudi letos vabi na že tradicionalni „Vestnikov hit“. Cilj letošnjega izleta je Opatija v Kvarnerskem zalivu na Hrvaškem, čas izleta pa od 9. do 11. oktobra. Obeta se nam torej čudovit konec tedna! Naš pribljubljen hit organiziramo - kot že v preteklih dveh letih - v sodelovanju s turistično agencijo Sommeregger iz Celovca, posebno ugodna pa je cena: tridnevno potovanje (prevoz z avtobusom, 2 polpenziona v izbranem hotelu, gala večerja, poldnevni izlet z ladjo v Rabac itd.) stane samo 1200,- šilingov za osebo! Cena velja za dvoposteljnjo sobo, za enoposteljno pa je treba doplačati 200 šilingov. Prijavite se čimprej na uredništvu Slovenskega vestnika na telefonsko številko (0463) 51-43-00 (Milka Kokot, Urška Brumnik). Zadnji rok za prijavo je 18. september! Dolgočasje v Avstriji je napovedano. Kaolicijska vlada obeh (še) velikih strank se bo potrudila uresničevati vladne cilje, ki jih je napovedala ob svoji ustanovitvi. Sem sodijo davčna reforma, enakopravnost žena v poklicnem življenju in kajpada vse priprave — tako na političnem kot tudi na gospodarskem področju na priključitev k Evropski skupnosti. Tozadevni politični pro- POLITIČNA JESEN ces doslej ni bil vprašljiv, ES (Evropska skupnost) je veljala za paradiž na zemlji, razen komunistov in nekaterih zelenih čudakov pravzaprav ni bilo zaznati posebne opozicije do pristopa v ES. Samo: ES ni samo gospodarska skupnost, čeprav bi že kot takšna bila za naše kmetijstvo usodna in porazna; ES postaja vedno bolj tudi politična in vojaška skupnost in kot taka vedno manj zaželjena med njenimi člani; nedavno so se Danci s plebiscitom poslovili od take vrste politične unije; francoski rezultat bo sledil čez štirinajst dni. Ta Evropska skupnost je pravzaprav edini najmanjši imenovalec avstrijskih koalicijskih strank: vsa njuna koalicijska vladna politika je podrejena pristopu tej skupnosti; socialdemokrati podarijo temu cilju lasten vladni sekretariat (Gitti Ederer), ljudskostrankarski minister za gospodarstvo Schüssel je njen črni pendant. Toda kakor že veliki stranki kot zagovornici gospodarstva in industrije tudi silita v ES — obe ne bosta mogli mimo plebiscita, katerega v tako važnem vprašanju narekuje avstrijska ustava: ali bo v bodoče določal Bruselj avstrijsko politiko ali pa slej ko prej Dunaj? Pred nekaj leti bi bil izid takega plebiscita, v katerem sta si vladni stranki edini, predvidljiv. To se je spremenilo: Jörg Haider, prvotni navdušenec za ES, si je premislil. ES - tako njegovo taktično mišljenje - spravlja v negotovost prebivalstvo in to velja izkoristiti. Sicer je za združitev Evrope, vendar pod drugimi pogoji - naj bo, kakor hoče - Haider na novo smeši koalicijsko vlado, ki se mora spet enkrat — tudi na mednarodni ravni — proti voditelju te stranke profilirati. Haiderjeve eska-pade so se za določen čas zdele nenevarne. Globoki konsenz koalicijskih strank, zlasti Vranitzkega in Buseka, ki je vsakršno Haiderjevo mešetarjenje v notranji politiki preprečilo, se je zdel nezrušljiv. Toda prav na Dunaju, kjer je ljudska stranka po številu najmanjša z 18% glasov za svobodnjaki na tretjem mestu, po svoji ideologiji pa najbolj trmasto-meš-čanska, se pripravlja nov naskok: Bernard Görg, novi predsednik dunajske ljudske stranke, ne izključuje več koalicije s svobodnjaki, saj mu gre za uveljavitev “meščanske večine“, katero vidi in si je želi. Dolgočasnima političnima dvojčkoma Vraniz-kemu in Buseku bosta jeseni zrasla očitno nova dva tekmeca, Haider ter Görg. V primeru določenih Görgo-vih uspehov na Dunaju pot do politike za “meščansko večino“ ne bi bila več zaprta. In podobna konstelacija kot na Dunaju je dana tudi na Koroškem: ljudska stranka na tretjem mestu, za socialisti in svobodnjaki, seštevek glasov meščanskih strank pa hkrati zadostuje za sito večino. Aritmetika, diplomacija, računanje - in zelo hitro preti dolgočasna politika postati nevarno napeta. 24.september: odločitev za ali proti dr. Ambrozyju Predsedstvo socialdemokratske stranke na Koroškem je v ponedeljek sprejelo smernice za imenovanje prvega kandidata za prihodnje deželnozborske voltive, ki bodo po vsej verjetnosti v jeseni 1993. Vsi člani stranke na Koroškem, torej nad 50.000, bodo po 14. septembru prejeli pismo z glasovnico, na kateri bodo z „Da“ ali „Ne“ lahko odgovorili, ali podpirajo sedanjega predsednika stranke dr. Petra Ambrozyja za glavnega kandidata za deželnozborske volitve. Šteli bodo samo veljavni oddani glasovi! Ambrozy, na katerega račun je bila v zadnjih mesecih izrečena precej ostra notranjestrankarska kritika, sije v zvezi z volilnim postopkom za glavnega kandidata stranke zastavil cilj, da mora doseči najmanj 70 odstotkov veljavnih glasov, v nasprotnem primeru bo odstopil. Stipe Mesič predsednik Sabora ZAGREB. Hrvaški Sabor je na svoji ponedeljkovi seji Stipeta Mesiča (slika) izvolil za svojega novega predsednika. Mesič je bil zadnji izvoljeni predsednik Jugoslavije, ki pa je z začetkom srbske agresije nad Hrvaško odstopil. Umorili Jaroszewicza in soprogo VARŠAVA. - V poljskem glavnem mestu so neznanci umorili bivšega poljskega ministrskega predsednika Pjo-tra Jaroszewicza in soprogo. Zakonca Jaroszewicz so umorili v njunem luksuznem stanovanju v mestni četrti Anin, trupli je našel eden od sinov. Bivšega politika so obesili, medtem ko so ženo, novinarko Ali-cijo Šolsko, umorili s strelnim orožjem. Po podatkih tiskovnega urada poljskega ministrstva za notranje zadeve Pjotra Sczypinskega naj bi Jarosze- kariere je dosegel leta 1970, ko wicza tudi mučili. ga je tedanji generalni sekretar 82-letni Jaroszewicz je začel Poljske združene delavske par-politično kariero leta 1945 kot tije (PZDP) Edward Gierek namestnik obrambnega mini- imenoval za ministrskega stra. Kasneje je imel več funk- predsednika. Na tem položaju cij v resorju za gospodarstvo in je bil vse do leta 1980, tj. do bil med drugim poljski pred- stavkovnega vala, ki je prera-stavnik v SEV. Vrhunec sel v hudo politično krizo. Bo skupščina končno sprejela volino zakonodajo? Prvi septembrski dnevi v Sloveniji so minili v znamenju precejšnjega povečanja političnih aktivnosti. Stranke so pred odločilnim zasedanjem slovenske skupščine 9. septembra, na katerem naj bi poslanci sprejeli volilne zakone, javnosti predstavile svoje poglede na posamezna sporna vprašanja. Opozicijske stranke so ob tem seveda ostro napadle vrsto vladnih potez, stranke, ki podpirajo vlado Janeza Drnovška, (tudi tiste, ki niso v njej zastopane) pa so organizacijsko okrepile svojo koalicijo. Cel sklop volilnih zakonov pa so obravnavale tudi posamezne skupščinske komisije. Razprave so pri tem pokazale, da so ob osnovnem zakonu o volitvah v državni zbor sporne tudi posamezne določbe zakona o volilni kampanji in zakona o političnih strankah (ki se loteva tudi doslej odprtega vprašanja financiranja strank). Da se predvolilna bitka začenja zares, pa kaže tudi vse ostrejši boj za prisotnost v televizijskih programih. Tako je koordinacija opozicijskih strank zahtevala zase . drugi televizijski program, kar naj bi onemogočilo medijsko diskriminacijo opozicije. V primeru, da do tega ne bi prišlo, so zagrozili z neplačevanjem RTV naročnine. Ideja pri vladajočih strankah ni naletela na podporo, zaenkrat pa je tudi novinarji ne odobravajo. K že sicer precej zapletenim odnosom s Hrvaško bo še dodatno negativno vplival spor glede jezika maševanja v cerkvi v obmejni slovenski vasi Razkrižje. Fara na slovenskem ozemlju sicer sodi v pristojnost zagrebške nadškofije, ki pa se na zahteve po maševanju v slovenščini ni odzvala. To je spodbudilo proteste in celo napoved shoda faranov v Ljubljani, ki pa so ga organizatorji po pogovoru s predsednikom Milanom Kučanom odpovedali. Ta naj bi se zavzel za rešitev problema tudi na državni ravni. V slovenskih šolah pa se je 1. septembra začel pouk, deževna fronta pa je končala skoraj dvomesečno sušno obdobje v Sloveniji. V Ljubljani je minuli teden potekal mednarodni vinski sejem, na katerem so podelili odlična vina, ki jih je ocenjevala mednarodna komisija. Slovenska vina so prejela 17 velikih zlatih medalj. Sodišče pa je Petru Rotarju za umor predsedniškega kandidata Ivana Krambergerja prisodilo 9 let zapora. Z mednarodnega področja je še vedno v ospredju dogajanje v Bosni in Hercegovini, kjer spopadi niso ponehali. Sestrelitev italijanskega letala humanitarne pomoči blizu Sarajeva je pred mednarodno skupnost postavilo nova vprašanja. Tudi ženevsko nadaljevanje londonske konference je zato potekalo brez večjih pričakovanj. Pavličevo sedlo... (Nadaljevanje s 1. strani) Slovenski notranji minister Bavčar je dejal, da Slovenija nima več možnosti za nadaljnje sprejemanje beguncev in novinarjem sporočil, da je slovenska obmejna policija v zadnjem mesecu in pol zavrnila več kot 15.000 ljudi, ki so se iz raznih kriznih žarišč namenili v Slovenijo. Slovenija je po besedah Bavčarja računala na obljubljeno mednarodno pomoč, ta pa se spričo bolj naklonjenega odnosa Evrope do beguncev končno le obeta! Notranja ministra Avstrije in Slovenije dr. Franz Löschnak (levo) in Igor Bavčar sta se v Ljubljani dogovorila, da bo Pavličevo sedlo nov mejni prehod med Avstrijo in Slovenijo. Aktualni razgovor s Silvom Mavsarjem „Bojim se, da bo elektrarna Krško tudi končno odlagališče za jedrske odpadke!“ Gospod Mavsar, pred kratkim ste pod naslovom „Ključ za nuklearko“ izdali knjigo, ki po Vašem mnenju odkriva doslej neznane dileme in podrobnosti o gradnji jedrske elektrarne Krško. Knjiga je silno zanimiva tudi za koroško prebivalstvo, saj je JE Krško tudi za Koroško stalno vznemirljiva tematika. Zakaj ste knjigo napisali in s kakšnim namenom? To je prva knjiga na to temo v Sloveniji, saj je informacija o jedrski elektrarni bila sicer obširna v časopisih in raznih biltenih, nihče pa se doslej ni odločil, da bi vse te informacije zbral in napisal knjigo o tej elektrarni. Za knjigo sem se tudi odločil, ker sem osem let delal kot referent za javnost v JE Krško. Prišel sem do spoznanja, da javnost o elektrarni in celotnem njenem ozadju ni dovolj informirana. Gre za mojo prvo knjigo na to temo, odmev nanjo pa mi je dokazal, da je želja, da ne rečem zahteva, po obširni informaciji o tej tematiki nadvse potrebna. Večina informacij o JE Krško v moji knjigi je sicer že bila obljavljenih, ne pa vse in kot mislim tudi najzanimivejše ne. Knjiga, ki sem jo zdaj izdal, je osredotočena na čas priprave in gradnjo jedrske elektrarne, v drugi knjigi pa imam namen obdelati čas obratovanja. Namen knjige pa je, da prizadetemu prebivalstvu, tukaj ne mislim na ožje območje Krško, marveč na celotno Slovenijo in tudi obmejne regije kot avstrijsko Koroško - pokažem, da stvar ni samo črno-bela, temveč da ima svoje pozitivne, pa tudi negativne plati. Prva zanimivost knjige je, da v kjigi prvič citiram, da je to - čeprav je bila elektrarna zgrajena na osnovi političnega dogovora med Slovenijo in Hrvaško - prvi poskus ekonomskega osamosvajanja Slovenije in Hrvaške, saj je znano, da je predvsem Srbija dalj časa nasprotovala realizaciji tega projekta. Malo oz. sploh neznano pa je dejstvo, da je že ob času priprav na gradnjo JE Krško prišlo do odpora, ker ljudje o gradnji sploh niso mogli soodlačati. Odločali so politiki, stroka pa jih je morala podpreti. Na pomoč so politikom prišle še številne študije, ki so - pretiravano -naznanile silen narastek uporabe energije v Sloveniji. Na kakšen način pa je prišlo do odpora proti gradnji JE Krško? Formirale so se lokalne skupine kot je to bil Svet za varstvo okolja v Brežicah, ki je postavil najmanj deset vprašanj, kakšne bodo posledice gradnje take elektrarne, vendar tega niso javno publicirali. V knjigi navajam tudi opozorila pred gradnjo iz S Silvom Mavsarjem se je pogovarjal Ivan Lukan tujine, med drugim profesorja Mesojedca z univerze v Pittsburgu, ki pismeno opozarja na škodljive posledice JE, vendar so objavo tega pisma v Sloveniji preprečili. Skratka, v knjigi dokazujem, da jedrska energija v Sloveniji vendar ni bila sprejeta odprtih rok, marveč da je bil določen odpor, ki pa se ni mogel javno uveljaviti. Je ob pripravah na gradnjo in ob gradnji sami bil prisoten tudi močan argument, da se elektrarna gradi na potresnem območju? To so vedeli tako prebivalci v Krškem in okolici kot tudi vsi, ki so bili vpleteni v Avtor Silvo Mavsar (37) sicer ne prihaja iz stroke, bil je pa v letih 1981 do 1989 referent za stike z javnostjo v jedrski elektrarni Krško. realizacijo jedrske elektrarne. V knjigi navajam k tej problematiki dokumente in stališča raznih strokovnjakov, konkretno Sergeja Bub-nova, ki pravi, da so v Krškem prelomnice in trdi, da je tu neprimerna lokacija za gradnjo jedrske elektrarne. Elektrarno je gradilo ameriško podjetje Westing-house. Je to politikom pomagalo, da so projekt JE Krško realizirali? Amerika je za Slovence pojem določene kvalitete in prepričan sem, da je to dejstvo pomagalo oblastem pri uresničitvi svojih ciljev. Hkrati pa še enkrat poudarjam, da so prav iz Amerike prišla tudi kritična stališča, ki so jih pa v Sloveniji zamolčali. Lastnika JE Krško sta Slovenija in Hrvaška, ki sta postali novi samostojni in neodvisni državi. Kaj pomeni ta novi položaj za primer, če bi hotela Slovenija elektrarno ustaviti, Hrvatje pa s tem ne bi soglašali? Ocenjujem, da je dvo-lastništvo JE Krško zelo velik problem, morda celo večji kot ga trenutno lahko opažamo v zvezi z mejo v tržaškem zalivu, z ribištvom itd. Dejstvo je, daje Hrvaška sovlagala, sedaj pa se nekako izmika prevzeti posledice, kot so na primer jedrski odpadki. Upam si celo trditi, da tako Slovenija kot Knjigo „Ključ za nuklearko“, ki je v Sloveniji naletela na precejšen odmev, lahko kupite v obeh slovenskih knjigarnah. Hrvaška doslej nista resno pristopili k reševanju vprašanja teh odpadkov. Ste v luči toliko nerešenih vprašanj za zaprtje oz. ustavitev jedrske elektrarne v Krškem? Nisem a priori proti ali za jedrsko elektrarno Krško. Nagibam s k mnenju, da se da jedrsko energijo obvladovati, da pa morajo v tem primeru biti izpolnjeni bistveni pogoji, kar za JE Krško absolutno ne moremo trditi. Navedel bi prav vprašanje odpadkov, že nizko aktivnih, ki nikakor ni rešeno in ki se iz dneva v dan oz. iz leta v leto odmika. S tem v zvezi sem razočaran tudi kot član stranke Zelenih, ki v tem vprašanju ni našla resnega pristopa do problema. Vse kaže, da bo Krško tudi postalo končno odlagališče za jedrske odpadke. Vprašam še enkrat: ste po vsem tem, kar ste doslej povedali in v vaši knjigi napisali, za takojšnjo zaustavitev JE Krško? Jaz se z zahtevo po takojšnji zaustavitvi JE Krško strinjam, ampak ne iz populističnega stališča, marveč sem zato, da najprej najdemo odgovor na odprta vprašanja kot so odpadki, izrabljeno gorivo, kaj bo z elektrarno po njenem dokončnem zaprtju itd. Pomembno odprto vprašanje je tudi finančno, ker če ni denarja za rezervne dele, se začne improvizacija, tega pa se bojim. Verjamem v mladi inžinerski kader v JE Krško, vendar je toliko nerešenih vprašanj, da bi moral vsak odgovorni v JE priti do zaključka, da je treba najprej rešiti vsa odprta vpa-šanja in potem odločati, ali naj elektrarna obratuje naprej ali se dokončno ustavi. Kaj mislite o zahtevi po plebiscitarni odločitvi o nadaljnjem obratovanju JE Krško? Vsekakor bi bila plebiscitna odločitev dobra, če bi se to zgodilo pred začetkom obratovanja elektrarne. Zdaj je to nekoliko teže. Pod pogojem vsestranske informacije sem za tak plebiscit oz. referendum, menim pa, da bi bilo na referendumu od danes na jutri zelo malo ljudi za zaprtje. Zato tudi mislim, da zdaj ne bi bil najbolj pameten trenutek za tako glasovanje. Poznate dokumente, ki bi Sloveniji preprečili zapreti JE Krško brez pristanka Hrvaške? Po obstoječih dokumentih Slovenija nima kompetence sama zapreti JE Krško. Kot sem že prej omenil, pa je z osamosvojitvijo Slovenije in Hrvaške nastala nova situacija, katere nihče ni predvideval. Osebno menim, da bi zaprtje elektrarne s strani Slovenije imelo za posledico strahovit odpor Hrvaške, ker je v osnovnih dokumentih zapisano, da mora tista stran, ki je kriva, da se iz takšnih ali drugačnih razlogov enostransko zmanjša ali celo ukine proizvodjna jedrske energije za Hrvaško, nadoknaditi izpad, in to večkratno. Zato mislim, da bi to privedlo do velikih konfliktov med Slovenijo in Hrvaško. Kaj mislite, je trenutek zaustavitve ali celo dokončnega zaprtja JE Krško blizu ali še zelo daleč? Hitro bi se to zgodilo lahko le pri večjih okvarah v elektrarni. Ena stvar bo gotovo prišla, ki je prej nisem naštel: že kar kmalu bo treba menjati težje komponente, kot so to parageneratorji, torej deli, ki stanejo sto in več milijonov dolarjev. Za to pa bodo potrebni finančna sredstva, ki pa so v tem trenutku velik problem. Kar se tiče političnega vidika reševanja tega problema, pa sem mnenja, da bo to le težko doseči. Zeleni nosijo za to dobršen del odgovornosti, ker v tem vprašanju niso dovolj odločni. Bi Slovenija za slučaj, da bi JE Krško le ustavili oz. zaprli, imela dovolj drugih energetskih virov, da bi brez velikih motenj prestala tak nenačrtovan prehod na „navadno“ energijo? Ta trenutek bi gotovo nastali precejšnji problemi, (Dalje na 4. strani) Nuklearka v Krškem: vse kaže, da bo postala tudi končno odlagališče za visoke radioaktivne odpadke v Sloveniji. Der Paulitschsattel als neuer Grenzübergang Kärnten-Slowenien Die Innenminister Österreichs und Sloweniens, Dr. Franz Löschnak und Igor Bavčar, haben sich aus Anlaß ihres Treffens vergangene Woche in Ljubljana darauf geeinigt, auf dem Paulitschsattel einen offiziellen Grenzübergang einzurichten. Wie bekannt, fordern besonders die Gemeinden des Jauntales, die Marktgemeinde Eisenkappel-Vellach/Železna Kapla-Bela, bereits seit Jahren die Realisierung dieses Überganges, der den rund 8000 Einwohnern des Savinja-Tales Südkämten um fast 100 Kilometer näherrücken würde. Die Errichtung des Grenzüberganges hätte zweifellos auch einen wichtigen wirtschaftlichen Aspekt für das Vellachtal, außerdem wäre mit seiner Eröffnung ein wesentlicher Impuls für eine Intensivierung der nachbarschaftlichen Beziehungen verbunden. Der Termin der Eröffnung des neuen Grenzüberganges wurde in Ljubljana nicht genannt, es ist jedoch damit zu rechnen, daß die Verwirklichung nunmehr zügig vorangetrieben wird. Löschnak und Bavčar sprachen sich anläßlich ihres Treffens auch für eine Liberalisierung bei der Grenzabfertigung aus. Sollten die diesbezüglichen Gespräche auf Ebene der beiden Außenministerien erfolgreich verlaufen, könnten österreichische und slowenischen Staatsbürger schon in „näherer Zukunft“ die Grenze ohne Paß, sondern nur mit Personalausweis passieren. Thema der Gespräche der beiden Innenminister war auch die Flüchtlingsproblematik. Löschnak und Bavčar betonten, daß kleine Staaten wie Österreich und Slowenien dieses Problem nicht alleine lösen könnten und riefen zur „europäischen Solidarität“ auf. Wird das Kernkraftwerk Krško auch Atommüll-Endlagerstätte? Silvo Mavsar, langjähriger Referent für Öffentlichkeitsarbeit im Kernkraftwerk Krško, äußerte in einem Interview mit dem Slovenski vestnik die Befürchtung, daß das Atomkraftwerk auch zur Endlagerstätte für slowenischen Atommüll werden könnte. Dies vorallem darum, weil erst heuer vom Kommunalparlament (Gemeinderat) von Krško die Genehmigung zur Erweiterung des derzeit bestehenden Zwischenlagers beschlossen wurde. Nach Aussage des ehemaligen Krško-Mitarbeiters erfolgte der Erweiterungsbeschluß auf Druck übergeordneter Stellen in Ljubljana. Mavsar, der vor wenigen Tagen das erste Buch über das AKW Krško auf den slowenischen Markt gebracht hatte, betonte ferner, daß das Areal des Kernkraftwerkes keinesfalls den Erfordernissen für ein Endlager entspreche. Seinen Angaben nach formiere sich bereits eine Protestbewegung, so daß er noch vor Jahresfrist mit massiven Kundgebungen der Bevölkerung von Krško gegen die nunmehr ins Auge gefaßte Erweitung rechne. Der Autor des neuen Buches, in dem vor allem die Pla-nungs- und Bauphase des Kernkraftwerkes kritisch beleuchtet wird, vertritt in dem Interview den Standpunkt, daß das AKW Krško mit sofortiger Wirkung vorübergehend abgeschaltet werden sollte. Es dürfte erst in wieder in Betrieb gehen, wenn wichtige Fragen, wie etwa die Endlagerung der Brennstäbe und anderer radioaktiver Abfälle, gelöst sind. Überaus kritisch beurteilt der Buchautor und Mitglied der Grünen Sloweniens auch die Möglichkeit, daß Slowenien alleine die Entscheidung über eine vorübergehende Abschaltung des AKW treffen könnte. Sollte sich Slowenien zu einem derartigen (einseitigen) Schritt entschließen, würde dies zu einem großen Konflikt mit Kroatien führen, Mavsar glaubt im übrigen nicht an eine baldige Abschaltung des Kernkraftwerkes. Sowohl die Regierung Peterle, wie auch die neue Regierung unter Ministerpräsident Drnovšek hätten in diese Richtung keine besonderen Aktivitäten gesetzt. Zur Frage des von einigen slowenischen Politikern angekündigten Referendums über das AKW meinte Mavsar, daß es für eine Schließung bzw. Stillegung derzeit mit großer Wahrscheinlichkeit keine Mehrheit geben dürfte. Gegen Schließung der Uni-Klagenfurt Gegen eine Einschränkung Angebotes bzw. zu einem der Studienmöglichkeiten an Vollausbau der Universität der Universität Klagenfurt kommen, denn auf Grund des sprach sich vehement die Frau- hohen Frauenanteils an der enbeauftragte des Landes UBW würde eine Schlechter-Kärnten, Christine Gaschler- Stellung gerade diese Be-Andreasch, aus. Vielmehr völkerungsgruppe besonders müßte es zur Ausweitung des hart treffen. „Bojim se, da bo elektrana Krško...“ (Nadaljevanje s 3. strani) ker ne gre za to, da moraš imeti polno pokrivanje, marveč vsak sistem mora imeti tudi rezervo. Na zahodu znaša ta 30 odstotkov ali celo še več. Prejšnja in tudi sedanja vlada sta obljubili, da bosta intenzivno začeli s prestrukturiranjem gospodarstva na področju proizvodnje energije, dejansko pa se je zelo malo naredilo. Načelno bi rekel, da je možno v nekaj letih nadomestiti JE v Krškem, čez noč pa to ne bi šlo in bi tudi ne bilo pamentno. Še vprašanje glede deponij oz. skladišč za jedrske odpadke v Sloveniji. Prav v zadnjih mesecih se je veliko govorilo o možnih lokacijah, tudi blizu koroško-slovenske meje, najbolj verjetna pa je varianta, da bo sama JE Krško postala dokončni depot za take odpadke. Se s to oceno strinjate tudi Vi? To je vprašanje, ki me najbolj vznemirja v celotni razpravi o jedrski elektrarni v Krškem. Da bo treba zgraditi skladišče in najti primerno lokacijo, se je vedelo že ob načrtovanju in gradnji elektrarne, torej pred dobrimi 15 leti, rešitve pa do danes ni. Najprej so obljubljali, da bodo odpadki v elektrarni shranjeni samo pet let, torej najdlje do leta 1988, danes pa imamo leto 1992 in še vedno ni znana dokončna lokacija depoja. Prišlo je celo še huje: občina Krško, ki mora dati soglasje za vsak nov objekt, je pod pritiskom republiških oblasti letos celo dala dovoljenje, da se skladišče lahko razširi, čeprav je občinski svet leta 1987 soglasno zavrnil vse načrte razširitve obstoječega skladišča. Sklep sicer še ni uresničen, je pa sprejet oz. spremenjen tozadevni plan. Iz leta 1989 pa obstajajo dokumenti, ki govorijo o tem, da se skladišče lahko poveča za celo življenjsko dobo jedrske elektrarne. Da konkretno odgovorim na Vaše vprašanje: Žal moram danes reči, da bo skladišče ostalo v Krškem, čeprav po drugi strani vemo, da ta lokacija ne ustreza. Pri tem pa bi rad opozoril še na drugo pomembno vprašanje: kaj bodo naredili z visoko radioaktivnim izrabljenim gorivom, ki ga je več kot 150 ton v Krškem? Tega izrabljenega goriva nihče ne bo maral, tako da bo morala Slovenija najti odgovor tudi na to vprašanje. Tudi tu se obeta, da bo ostalo v Krškem, in prepričan sem, da bodo Krščani vseh strank protestirali pred jedrsko elektrarno, preden da bo minilo leto. Hvala za pogovor. C \ Slovenski gospodu Francu Šmalcu iz Senturha pri Žihpoljah za 70. rojstni dan in god; gospe Marici Stern-Kušej za rojstni dan; gospe Mici Stern z Rebrce za rojstni dan; gospe Rozaliji Türk iz Gorič pri Borovljah za god; gospe Ani Fenig iz Sveč za 80. rojstni dan; gospodu Pepiju Ojclnu s Polane za 80. rojstni dan. Osebne praznike praznujejo: Marija Žuntar iz Črgovič, Štefan Kristan z Bistrice, Leopold Leben in Terezija Pahtev iz Pliberka, Franc Riedl in Marija Visočnik iz Nonče vasi, Angela Sadolšek iz Dolinčič in Franc Ambroš iz Štebna. Gospodu Nečeju Schüttei-kopfu iz Velike vasi za osebni praznik; gospe Mariji Janesch iz Tinj za 60. rojstni dan; gospe Mariji Schmautzer za 70. rojstni dan; gospe Mariji Mochar iz Lancove za 60. rojstni dan; gospe Ljudmili Šadjak iz Podjune za 62. rojsnti dan; gospe Rozaliji Golavčnik iz Sinče vasi za rojstni dan in god; gospe Mariji Dovjak iz Smarjete za 82. rojstni dan; gospe Astrid Kucher iz Galicije za rojstni dan; gospe Mariji Hribar z Obirskega za osebni praznik; mali Melanie Uršič za šesti rojstni dan. vestnik čestita! Rogaška vabi na dato jesen! Največje in tudi najbolj znano zdravilišče v Sloveniji, Rogaška, je pretekli teden na tiskovni konferenci v prostorih slovenskega konzulata v Celovcu predstavilo svojo ponudbo za letošnjo jesen. Direktor zdravilišča dr. Milan Zagoda, primarij dr. Jože Lavrič ter Erna Gobec, pristojna za marketing, so ob predstavitvi zdravilišča poudarili, da je nova država Slo- venija varna in da ni nobenega vzroka, da bi počitniški oz. zdraviliščni obisk bil vprašljiv. Italijani da so zaupanje v novo državo Slovenijo dokumentirali prav letos poleti, ko je Rogaško obiskalo toliko gostov kot še nikdar. Jesenska ponudba pa je predvsem prilagojena predstavam im željam sosedov iz Avstrije oz. Koroške, saj je zdravilišče oddaljeno le nekaj več kot 100 kilometrov oz. dve uri vožnje z osebnim avtomobilom oz. avtobusom. Ponudba zlate jeseni v Rogaški pa je trojna: zdravilišče vabi ali na enodnevni spoznavalni obisk s poldnevnim bogatim programom, ali na podaljšani konec tedna (od petka do nedelje) z zdraviliščnimi uslugami (masaža, kopanje, kura z zdravilno vodo itd.), ali na teden za pokušino (osem dni) z razširjeno zdraviliško ponudbo, sedem polnih penzionov itd. Cene za vse tri ponudbe so izredno ugodne, podrobnejše informacije pa dobite v zdravilišču samem oz. v koroških turističnih agencijah. Mladi pojejo pesem o sesljanski likovni koloniji mladih v Sesljanu Po dvajsetih likovnih kolonijah mladih v Vuzenici na Koroškem, kjer so se srečavali mladi ustvarjalci iz matične domovine in zamejstva, se je ta uspešna ideja kreativno razvila v novo kakovost. Lani je bila Slovenska prosvetna zveza skupaj s Slovenskim prosvetnim društvom na Radišah prirediteljica in gostiteljica tega srečanja. Letošnjo organizacijo je prevzela Zveza slovenskih kulturnih društev v Trstu, kateri je uspelo za sodelovanje in pokroviteljstvo pridobiti občino Devin-Nabrežina. Tako je občinska uprava udeležencem dala na razpolago lep, udoben in senčen -kar je bilo pri teh temparatu-rah posebno prijetno - mladinski center Štrekelj ter skrbela za prehrano in prevoz otrok, ki so stanovali pri družinah, raztresenih po Krasu. Takoj po pozdravu in prvem srečanju udeležencev in staršev so se otroci odpeljali s svojimi “novimi“ starši ter brati in sestrami na domove, kjer so bili sprejeti za ves teden kot pravi družinski člani. Od torka naprej pa so začeli z ustvarjanjem v treh likovnih delavnicah, za katere so skrbeli člani Društva zamejskih likovnikov in združenja Lupusinfabula. Delavnico za eksperimentalno grafiko je vodila Claudia Raza, tkali so pod strokovnim mentorstvom Magde Tavčar, risanje na prostem pa je spremljal Miloš Jugovič. Kljub hudi vročini so otroci ustvarjali z dušo in srcem, nastajala so prav čudovita dela. Prav gotovo je bil med mladimi ustvarjalci kak bodoči umetnik. V popoldanskih urah so se otroci pri igrah in športu spoznavali, bilo pa je še nekoliko časa tudi za ogled okolice in kopanje. Kakno doživetje, saj so nekateri otroci morje videli prvič in uživali v zares čisti morski vodi. Kar prehitro je mineval čas, saj so se razvila nova prijateljstva preko državnih mej. Ta vez prijateljstva se je odražala tudi na zaključni prireditvi, na kateri so otroci staršem in gostom zapeli na novo skom-ponirano pesem o dogodivščinah in delu v koloniji ter posamezne pesmi iz vseh sodelujočih držav. Pomembnost takih prireditev za medsebojno spoznavanje sta v svojih pozdravnih besedah podčrtala devinsko-nabrežinski župan Vittorino Caldi ter odbornica za kulturo Vera Tuta-Ban. Prirediteljem, predvsem pa tajnici Zveze slovenskih kulturnih društev Nives Košuti in staršem-gosti-teljem, so se soprireditelji iz Slovenije, Madžarske in Avstrije zahvalili za odlično organizacijo kolonije. Pobudnik in srce vseh kolonij, ravnatelj Lojze Gobec iz Vuzenice, pa je v zahvalo za svoje delo prejel najvišje priznanje - Ažbetovo plaketo -, ki mu ga je podelil predsednik Združenja likovnih skupin Slovenije Matjaž Mauser. Za naslednje leto pa velja: nasvidenje na Porabskem na Madžarskem! V.O. Poletja brez kopanja pač ni... Težave zaradi suše Marsikje v kotmirški občini so nastale hude težave zaradi dolgotrajne suše. Občinski vodovod daje dosti dragocene tekočine. So pa težave pri skupnostih in pri zasebnih vodovodih. Doslej so gasilci navozili že čez 300.000 litrov vode k posameznikom. Na seji v petek, 28. avgusta 1992, je občinski odbor tudi sklenil, da dobivata skupnosti Čahorče zahod in po novem tudi Čahorče vzhod vodo po 5.50 šil (5 + 10%) za kubični meter iz občinskega vodovoda. Nadalje je občinski odbor sklenil 1. dodatni redni in izredni proračun (predvsem ceste in poti; precejšen zalogaj je bil tudi prizidek k ljudski šoli), oddal stanovanje v bloku pri občini (Paul Adlaßnig; drugi pridejo na seznam za čakanje), uredil neko zemljiško zadevo v Čahorčah in sklepal o prenamembah. Pod točko razno je župan Hugo Götzhaber obvestil občinski svet, da bojo zdaj le asfaltirali (z mrzlim asfaltom) pot skozi Prebije (stroški na delež bojo znesli ok. 10.000 šilingov) in med drugim o težavah zaradi gostilne pri Ilnu. Kanalizaciji bo treba nameniti posebno sejo. Župan je tudi obljubil podporo kmetom, ki imajo letos zaradi hude suše precejšnje izgube pri pridelkih in pri krmi. Tisti občani in občanke, katerih otroci hodijo v Celovec v ljudsko šolo, bojo morali plačevati četrtino prispevka sami. Zlata poroka Zala in Miha Sadolšek p. d. Mikejeva iz Lobnika sta v nedeljo praznovala zlato poroko, torej 50-letnico skupnega življenja. Hkrati pa je Miha Sadolšek praznoval tudi svoj 80. rojstni dan. Po sv. maši, ki jo je daroval župnik Poldej Zunder, sta slavljenca vabila številne sorodnike, prijatelje in znance v hotel „Obir“ v Železno Kaplo kjer so v prijetnem vzdušju obujali spomine na pretekle čase, ki niso bili vedno rožnati. V imenu Zveze slovenskih organizacij na Koroškem se je slavljencema zahvalil za dolgoletno aktivno sodelovanje v narodnopolitičnem delu predsednik dr. Marjan Sturm in jima zaželel vse najboljše in veliko zdravja za naprej. Iščem delo na Koroškem Po poklicu sem medicinska sestra. Tel. (03) 06144 25 35 Umrl Hanzi Seher Po kratki bolezni je 5. septembra v 57. letu starosti umrl priljubljeni Hanzi Seher iz Velinje vasi v občini Bilčovs. Zaradi svoje odprtosti spoštovani in pribljubljeni gostilničar in pek je s svojo ženo Veroniko vzorno skrbel za osemčlansko družino, šestim otrokom pa je ustvaril trden funda-ment za uspešno življenjsko pot. Bil je človek, ki je cenil vrednote lastnega naroda, spoštoval narod soseda in tako veliko prispeval k boljšemu sožitju. Ravnatelj Lojze Gobec Toplo zavetje v kolonijskem platnu Nagrada Vilenica ’92 Društvo slovenskih pisateljev bo letos že sedmič podelilo mednarodno literarno nagrado Vilenica. Podeljena bo med dogajanjem Vilenica ’92, ki bo od 10. do 13. septembra 1992 v Lipici pri Sežani in v drugih krajih. Dosedanje nagrade: Vilenica ’86—italijanski pisatelj Ful-vio Tomizza, Vilenica ’87 -avstrijski pisatelj Peter Handke, Vilenica ’88 - madžarski pisatelj Peter Esterhazy, Vilenica ’89-češki pesnik Jan Skačel, Vilenica ’90 - litovski pesnik Tomas Venclova, Vilenica ’91 - poljski pesnik Zbig-niew Herbert. Tudi letošnja Vilenica želi obdržati najvišji intelektualni in umetniški nivo tega mednarodno uveljavljenega kulturnega dogodka, ki se ga bo udeležilo približno sto najuglednejših pesnikov, pisateljev, esejistov iz petnajstih držav Srednje Evrope in gostov iz Zahodne Evrope in ZDA. V posebni publikaciji Vilenica ’92 bodo v izvirnikih in prevodih objavljeni literarni prispevki trideset sodelujočih na dveh srednjeevropskih literarnih večerih in literarni matineji. Datum Kraj PRIREDITVE Prireditelj Sreda, 9.9. 19.00 v Domu prosvete v Tinjah Jezikovni pogovori vodi: dr. France Vrbinc (Nadaljnji termini: 16., 23., 30., septembra in 7. oktobra 1992) Dom v Tinjah četrtek, 10.9. 19.00 v arhivu Roberta Musila v Celovcu 1. simpozij mlade literature - berejo nagrajenci in avtorji literarnega tekmovanja skupine 508, Beljak, s področja političnega eseja: Dorothea Jahh, Thomas Obsieger, Peter Mosser, Andrej Leben in Martin Rettl IS Avtorji, regionalno zastopstvo Koroška Četrtek, 10.9. 19.30 v Domu prosvete v Tinjah škof Slomšek - njegovo delo in življenje predavatelj: prof. Vili Vuk, ravnatelj pokrajinskega muzeja Maribor Dom v Tinjah Nedelja, 13.9. 14.00 pod lipo v Zahomcu Zahomški žegen -štehvanje, rej pod lipo, ples Zahomška mladina Nedelja, 13.9. 14.00 v farni dvorani v Šentjakobu Kulturna prireditev; nastopajo; MoPZ „Trta“ iz Žitare vasi, Tercet „Rož“ Društvo upokojencev Šentjakob Nedelja, 13.9. 7.00 pri Wölflnu v Lobniku Pohod „po poteh Županca, Gašperja in Lenarta SPD Zarja in Področni odbor ZKP Železna Kapla Ponedeljek, v Domu prosvete 14.9. v Tinjah 10.00 Nemščina za Slovence; jezikovni tečaj za udeležence z začetnim znanjem nemščine (do 18.9.). Vodi: mag. Karolina Meschnig. Dom v Tinjah Nedelja, 27.9. 14.00 v kulturnem domu na Radišah Srečanje bivših pregnancev ob 50-letnici izseljevanja ter redni občni zbor Zveze slovenskih izseljencev Zveza slovenskih izseljencev I1M4.0IMVC CELOVEC - Evropska hiša - Nadvojvodinja Maria Anna in njen čas - (do 27.9. ) - Rudniški muzej - Kinkstraße 6, Kolumb ob Vrbskem jezeru (do 31.10. ) Deželni muzej - Trinkwasser (Pitna voda). Razstava muzeja za naravoslovje iz Miinstra (do 30. 9.) Deželna galerija-Risba, II. Grand Prix Alpe-Adria (10.9. do 4.10.) Galerija v mestni hiši - Classical american graffiti writers and high graffiti artists (do 31.10) Hiša umetnikov - Thomas Zaunschirm: Drau Grau Schön, Kolumb prekriža koroško meglo PLIBERK - Galerija Werner Berg (vsak dan od 10. do 12. in od 14. do 16. ure). BOROVLJE - Puškarski muzej - (do 26. oktobra) MARIBOR - Pokrajinski muzej - Slovenska nacionalna razstava 1992 „Anton Martin Slomšek“ (do 28.11.) SEMISLAVČE - Galerija Rožek - Hugo Wulz - gobelin in slike, Objekti, Ij. šola Apriach (do 19.9.) VELIKOVEC - Galerija v stolpu - Hiroshi Daikotu, slike, skulpture, objekti (do 18.9.) BELJAK - Kongresna hiša - 8. koroški teden umetnosti in starin (10. do 14. 9.) Skr s sle Vk pored Uka. VOl Madža zne ži stroko 8. stro abecec 12. de ške pi; letenje NA govoi teže, aerom (dve obmej germa zbirke avstrij ita Kj >vens rižanki j iti sami. DORA V rske bli vali, 7. vne kv kovnjak Inem vrs kravjeg; »ateljice m“. VPIČNO (tri be gostote eter, 3. sesedi), nega pa; nsko p Ivana skega Gr rižan kirnj e 7 črnih Vsa pol NO: 1 zu Mišk sreprost alifikacijt za okolje tnem rec vimena (ong, avt : 1. za sede), 2 itd. zn konec 5. preb ,u Franc rimesjo, Cankarj adca. ta irege polj, ki ja se na mest olea, 4. zdravnil 5, rano , 10. dan lu urejei 13. ime orice kn :etek sl . pripra tka in slove nsk valeč je lje, rom 6. n: a, 9. š sesti ivoro jih mora tajajo o a na domačt brez u celnik, v tednu l seznam sodobne ige „Stra svenskeg va za m drugih ega pre ižne Bel aniziran islov p sortni k ivil Jože m te razit robu severu mol- strezne padar, 11. po imen, ameri-h pred a pre-erjenje plinov, govora gije in Kelt z esniške lub iz Petelin SLOVENSKI VESTNIK Nadstrankarski časopis koroških Slovencev Uredništvo/Redaktion: Tarviser Straße 16, 9020 Celovec/Kla-genfurt, Avstrija, Telefon 0463/514300-30 do 34, teleks 422086 ZSO, telefaks 0463/51430071. Usmerjenost lista/Blattlinie: seštevek mnenj izdajatelja in urednikov s posebnim poudarkom na narodnopolitičnem interesu. Glavni urednik/Chefredakteur: Ivan P. Lukan Izdajatelj in založnik/Herausgcbcr und V erleger: Zveza slovenskih organizacij na Koroškem, Tarviser Straße 16,9020 Celovec/-Klagenfurt, telefon 0463/514300, teleks 422086 ZSO, telefaks 0463/51430071. Tisk/Druck: Založniška in tiskarska družba z o.j. Drava, Tarviser Straße 16, 9020 Celovec/Klagenfurt, Avstrija, telefon 0463/50566, teleks 422086 ZSO, telefaks 0&3/51430071. Oglasi/Anzeigen: Tarviser Straße 16, 9020 Celovec/Klagenfurt, Avstrija, telefon 0463/514300-30 do 34 in 40, teleks 422086 ZSO, telefaks 0463/51430071. Vpisovanje v glasbeno šolo Glasbena šola na Koroškem vpisuje učence za šolsko leto 1992/93 za naslednje instrumente in solopetje (kandidati bodo opravili preizkus muzi-kalnosti): klavir, orgle, pihala (kljunasta in prečna flavta, klarinet, saksofon), trobila (trobenta, rog, pozavna, bariton, tuba), kitara, violina, violončelo, klavirska in diatonična harmonika, citre, solopetje, tolkala in zborovodska šola. Vpisovali bomo po naslednjem razporedu: Sreda, 16. septembra 1992 Celovec - 10.00 Mohorjeva ljudska šola, 12.00 Modestov dom, 13.30 Mladinski dom; Škofiče - 15.00 društvena soba nad Posojilnico; Šentjakob -16.00 društvena soba nad Posojilnico; Bilčovs - 17.00 društvena soba nad Posojilnico; Sveče -17.45 pri Goršetu (za Sveče in Šentjanž); Borovlje - 17.00 pri Bundru; Sele -17.45 farni dom; Slovenji Plaj-berk -18.30 ljudska šola. Četrtek, 17. septembra 1992 Pliberk - 13.00 Posojilnica (tudi za Vogrče, Božji grob in Žvabek), Šmihel - 13.45 farni dom; Globasnica - 14.30 ljudska šola; Dobrla vas - 15.30 društvena soba SPD “Srce“; Šentprimož - 16.30 kulturni dom, Žitara vas - 17.30 ljudska šola. Dvojna morala V tedniku „Kärntner Bauer“ štev. 33 je bil objavljen članek pod naslovom „Danska: pšenica kot gorivo“, v katerem piše, da bo danska elektriška družba Widtkraft s 1. septembrom začela eksperiment v štirih električnih centralah, v katerem bo kot gorivo uporabila 1400 ton pšenice. V Kurirju štev 231 pa piše, da v Somaliji milijonu otrok grozi smrt od lakote. O tem naj vsakdo sam presodi. Meni pa se poraja vprašanje: kje je v tem primeru ljubezen do bližnjega? Somalija je na drugem koncu sveta in tam so seveda „samo črnci“. Ljudje, ki načrtujejo take akcije, naj ne bi pozabili na besede, ki so nas jih učili že kot otroke: „Ljubi svojega bližnjega kot samega sebe“. Kristi Marinjak, Kotmara vas Srečanje bivših pregnancev ob 50-letnici izseljevanja Zveza slovenskih izseljencev obvešča, da bo imela v nedeljo, 27. septembra 1992 s pričetkom ob 14. uri v kulturnem domu na Radišah svoj redni občni zbor, ki bo, kakor v minulih letih, povezan z družabnim srečanjem bivših pregnancev. Našo prireditev bodo s svojim nastopom popestrili domači prosvetaši. Letos je minilo 50 let od nasilnega pregona koroških Slovencev. Zato se bomo tokrat spet zbrali v kraju, v katerega neposredni soseščini je bilo takrat žrelsko taborišče - prva postaja na križevem potu slovenskih izseljencev. Nekdanji pregnanci z družinami in prijatelji prisrčno vabljeni na Radiše, kjer se bomo skupno spominjali dogodkov pred petdesetimi leti! Zveza slovenskih izseljencev ŠAH Rešitve naloge št. 103 Kmetje črnega so prodrli v beli tabor, toda napredovanje je zaustavil črnopoljni lovec. S taktično žrtvijo kmeta l...glD! črni aktivira kralja, ki postane odlična figura v nastali poziciji. 2.Lgl: Kg2 3.Kg4 La8! Seveda ne jemanje lovca na gl z remijem, temveč tempo poteza z lovcem. 4.KH4 Lf3! Še ena od odločilnih fines pozicije, ki onemogoča belemu kralju vstop na polje g4. Beli žrtvuje kmeta, vendar tudi to ne pomaga. 5.a8D La8: 6.Kg4 Lb7 7.Kh4 Lf3! Lovec se še enkrat vrača in belemu ni več pomoči. Izguba lovca ali napredovanjer kmeta odločita partijo. Sreda, 9.9. Glasbena sreda. Večerna 21.05-22.00 Glasbeni stiki med Slovenijo in Avstrijo Četrtek, 10.9. Rož - Podjuna - Zilja Petek, 11.9. Kulturno-glasbena oddaja Sobota, 12.9. Od pesmi do pesmi - od srca do srca Nedelja, 13.9. 6.30 -7.00 Dobro jutro na Koroškem - duhovna misel (žpk. M.Rakovnik, Sele) 18.10 -18.30 Dogodki in odmevi Ponedeljek, 14.9. Turneja MePZ Gallus po Južni Ameriki Torek, 15.9. Partnerski magazin V Šentjanžu družabno konec leta! Za preteklo nedeljo je bil napovedan tradicionalni vaški praznik Slovenskega prosvetnega društva Šentjanž v Rožu, toda prireditve ni bilo. O vzrokih za odpoved smo vprašali predsednika SPD Hanzija Weissa. SV: Zakaj napovedanega vaškega praznika ni bilo? Weiss: Bistvo tega srečanja je, da se odvija pod milim nebom, pa smo se v petek zbali vremena in praznik odpovedali. SV: Škoda, da je tako simpatična vaška prireditev, ki ste jo vsa leta imeli, padla „ v vodo“. Vaškega praznika torej letos ne bo? Weiss: Nedelja je bila potem sicer sončna in vsi, ki v petek nismo poslušali slovenske oddaje - ko smo odpovedali - smo prišli zaman k Tišlarju. Vsem tem se opravičujemo ' in zahvaljujemo za zvestobo. Vaškega praznika pa v tej obliki ne bomo več prirejali, ker so letos pred našim priredili drugi podoben praznik in je v dvoje v tako majhni vasi le težko uspeti. Odbor društva se je posvetoval te dni in odločil, da bomo letos praznovali Silvester - namesto odpovedanega praznika. Snujemo zanimiv program in smo prepričani, da bo ravno tako prisrčen kot bivši vaški praznik. Vse kupljene srečke obdržijo svojo veljavnost. Torej nasvidenje konec leta! SV; Hvala za razgovor! JAVNA DVOJEZIČNA LJUDSKA ŠOLA 24 9020 Celovec Ebentaler Str. 24 VPISOVANJE v vse razrede Javne dvojezične ljudske šole za šolsko leto 1992/93 14. septembra 1992 ob 9. uri Možne so tudi prijave za sledeče proste predmete: • italijanščina • zborovsko petje • instrumentalna glasba • gledališka igra • telovadba V neposredni bližini šole, v Mladinskem domu, je varstvo. Podrobnejše informacije posreduje vodstvo šole. Uradne ure v počitnicah: 9., 10. in 11. septembra od 9. do 11. ure. Tel.: 537/411 Vodstvo Javne dvojezične ljudske šole 24 Zbor Gallus spet doma! Po tritedenski turneji med Slovenci v Argentini so se torek zvečer srečno vrnili na Koroško člani Mešanega pevskega zbora Gallus. Zbor je imel dva koncerta v Buenos Airesu, nastopil je tudi v Mendozi ter v krajih, kjer živijo Slovenci. O uspešni turneji po Argentini bomo še obširno poročali. Na sliki pevci zbora z dr. Jurijem Savellijem, vodjo Slovenskega pevskega zbora Gallus v Argentini. Lesni sejem 1992 Jutri, 10. septembra, bodo v Celovcu slovesno odprli 4L mednarodni lesni sejem, ki bo trajal do nedelje, 13. septembra. Celovški lesni sejem je v lesni stroki eden najpomembnejših strokovnih sejmov v srednji Evropi. Celovški sejem je tako tudi zrcalo razvoja lesnega trga v prostoru Alpe-Jadran, razstavljalci pa prihajajo iz vseh evropskih držav. Na sporedu sejma so tudi strokovni simpoziji, informativne prireditve, nagradno tekmovanje avstrijskih gozdnih delavcev, itd. 115 .mednarodni Graški sejem „V znamenju uspeha“ Vodstvo Graškega mednarodnega jesenskega sejma 1992 je pripravilo novinarsko konferenco, na kateri je predstavilo program in prireditev tega 115.mednarodnega sejma, ki se bodo odvijale od 26. septembra do 4. oktobra. Sejem bo potekal pod geslom „V zna- menju uspeha“, na njem pa bo okrog 1200 neposrednih proizvajalcev iz 2000 podjetij predstavilo dosežke iz 24 držav. Na sejmu pričakujejo okrog 370.000 obiskovalcev, od tega 45.000 iz tujine. Slovenec Dušan Sodja v mladinskem simfoničnem orkestru v Bayreuthu! Vsako poletje je Bayreuth s svojim Wagnerjevim festivalom in s svojim glasbenim gledališčem, zgrajenim 1.1875 posebej za uprizoritev Wagnerjevih del, Meka za vse številne ljubitelje Wagner-jeve glasbe, ki prihajajo iz vsega sveta. Če želite vstopnico, vnesejo vaše ime v računalnik in čez pet let - ali tudi prej, če imate srečo -dobite vstopnico za eno od Wagnerjevih oper. Seveda jo morate krepko plačati. Ob vsakem tem vrvežu pa nedaleč od Wagnerjevega svetišča v ekonomsko naravoslovni gimnaziji prebivajo vsako leto mladi glasbeniki plesalci in poeti iz vsega sveta. Letos je od 5. do 30. avgusta tu potekal že 42. mednarodni mladinski festival. Udeležilo se ga je okoli 350 mladih iz 35 držav sveta, iz takorekoč večine evropskih držav, tudi iz Albanije in iz mnogih izvenevropskih, npr. iz Kitajske, Koreje, Čila, Malezije, Tanzanije, Amerike itd....Mladi so se lahko prijavili v simfonični in operni orkester, v operni oz. oratorijski zbor (izvedli so tudi Haydnovo mašo „Missa in angustiis“ v d-molu), v razne komorne instrumentalne skupine, za razne glasbene delavnice (za kljunasto flavto, saksofon in kompozicijo) in za poezijo. Med vso to pisano množico, ki se je med seboj pogovarjala v glavnem angleško, je bil kot edini slovenski predstavnik 20-letni klarinetist Dušan Sodja, študent 2. letnika Akademije za glasbo v Ljubljani (razr. prof. Alojza Zupana), doma iz Loga pri Brezovici. Dušan je po uspešno opravljenih dveh avdicijah dobil mesto prvega klarinetista v 70-članskem simfoničnem orkestru. V orkestru so bili glasbeniki iz šestnajstih evropskih držav in iz Koreje, Izraela, Čila in Malezije. Orkester je naštudiral dva težka programa, prvega posvečenega izključno J. Haydnu, in drugega, v katerem so izvedli težek Brahmsov koncert za violino v D-duru s solistom Ingolfom Turbanom iz Mimchna in poznano Dvorakovo 8. simfonijo. Koncert je bil v zelo akustični Mestni dvorani v Bay-reuthu in kot dopisnik Slovenskega vestnika nisem imel nobenih težav s fotografiranjem in snemanjem z video kamero. Orkester je vodil 32-letni šef dirigent mestnega orkestra iz Saarbriickna Jun Märkl, zelo dinamičen glasbenik nemško-japonskega porekla. Po skoraj desetminutnih ovacijah je orkester ponovil 3. stavek Dvorakove simfonije. Organizator, vse niti je imela v rokah dinamična Sissy Thammer, je poskrbel, da je bila mladina ves dan polno zaposlena. Tako je imel Dušan priliko igrati klarinet na krstni uprizoritvi dvajsetminutne komorne opere “Ultima Thule“, katero je v glasbeni delavnici v času festivala skom-poniral 21-letni nemški skladatelj Aleksander Strauch - po pripovedki Stephana Grabin-skega. Na ta način sta nastali kar dve novi operi. Še zanimivejše je bilo igranje v velikem pihalnem ansamblu, kjer je Dušan v družbi z glasbeniki iz Rima, Tel Aviva, Seula, Milana, Bonna, Niirnberga, Berlina in Ravensburga igral komorna dela Mozarta, Haydna, Schuberta in Gounoda. Gostovali so tudi v Neustadtu pri Coburgu, celoten koncert je pa posnel tudi bavarski radio. Mislim, da ni treba posebej poudarjati posebne vrednosti spoznavanja mladih iz vsega sveta, saj so v medsebojnih razgovorih izmenjali izkušnje, spoznali različne šolske sisteme, si izmenjali naslove in se dogovorili za nadaljnja srečanja. Posebne vrednosti je pa bilo tudi to, da je organizator omogočil vsem udeležencem zelo poceni ogled Wagnerjevih oper in mnogi so si lahko ogledali oz. poslušali kar več Wagnerjevih oper, vključno s Parsi-falom, v katerem je slavni Placido Domingo prvič v živo pel v Bayreuthu. L.S. Rešitev prejšnje križanke Sz !o hs 7 'S 'L ‘O V Sz "A N A P d v L O v d v s r V A p o A L E c 'ir r A /V A Sz žr 5 E V / v E R E K Sz A "r K Sz S/ % k 1 /s //z Ir "e H Sz ’% ir s /// !b "R ■2s / r O > O fJ Sz /r/ Sz is T a E ZS A L O Sz /Z/ /// 7 O s Sz V R. O p Naročite in širite „Slovenski vestnik” V globoki žalosti sporočamo, da nas je moj ljubljeni mož, naš dragi oče, brat, svak, stric, nečak, gospod Hanzi Seher p.d. Knaberle gostilničar in pek v soboto, 5. septembra 1992, v 57. letu starosti po kratki bolezni za vedno zapustil. Našega dragega očeta bomo pospremili v sredo, 9. septembra 1992, ob 15. uri od žalujočega doma na domače pokopališče v Velinji vasi k zadnjemu počitku. Velinja vas, dne 5. septembra 1992 V globoki žalosti Veronika, žena Monika, Pavli, Hanzi, Tevži, Mihi in Marko, otroci sestre in bratje z družinami teta in stric v imenu vseh sorodnikov Glasba res ne pozna meja -Dušan Sodja in skladatelj iz Tanzanije v Bayreuthu SLOVENSKI VESTNIK - ŠPORT SLOVENSKI VESTNIK - ŠPORT Po stihi generalki več sreče za pokal! Generalka za sobotno tekmo za avstrijski pokal proti zgornjeavstrij-skemu deželnemu ligašu St. Magdalena je slovenskim nogometašem skoraj spodletela! Iz Wolfsberga se je moštvo trenerja dr. Ivana Ramšaka po zaslugi odličnega vratarja Adija Prescherna vrnilo neporaženo. SAK je tako po neodločeni tekmi proti ATSV Wolfsberg (0:0) ostal tudi po sedmih kolih v koroški ligi neporažen in vodi še naprej s 4 točkami prednosti, nedeljski nasprotnik pa je slovenskim nogometašem dokazal, da so v ligi še drugi močni tekmeci. Tekma pred 1300 gledalci se je sicer začela z dvema velikima priložnostma za SAK (zapravila sta jih Hober in Lip-pusch), nato pa so komando prevzeli domačini. Eberhard in legionar Melazim sta stalno ogražala vrata Pre- schema, ki pa je z neverjetnimi refleksi preprečil vodstvo ATSV v prvem polčasu. Drugi polčas je bil podoben prvemu: spet je SAK imel lepe priložnosti za gol, toda ne Lip-pusch, ki se je po desetih minutah poškodoval, ne Urschitz, ki ga je zamenjal, in tudi ne Gross in Hober niso uspeli. Poleg tega je sodnik sedem minut pred koncem še izključil dr. Ramšaka. Slovenski nogomet v vseh treh pokalih! t V Bmcaie prevzela vodstvo! Bmca, ekipa trenerja Pepija Galloba(slika), je po šestem kolu nogometnega prvenstva v spodnji ligi-zahod prevzela vodstvo na lestvici! V gosteh so premagali močnega nasprotnika Baldramsdorf s 3:1. Klopinj dohitel Borovlje! V spodnji ligi* vzhod sta le še ATUS iz Borovelj in Klopinj neporažena. Moštvo iz Kamna je premagalo Žitaro vas z 1:0 in po točkah dohitelo vodeče Boro-veljčane, ki so v Šentantražu oddali dragoceno točko. Bilčovs pa se je z zmago nad celovškim ASK prebil na odlično četrto mesto. Dobrolčani zmagujejo! Dobrla vas je na poti v spodnjo ligo-vzhod. Moštvo, v katerem igra Marjan Velik, je v nedeljo zasluženo premagalo Šmar-jeto z 2:1. V 1. kolu evropskih nogometnih pokalov bo imela Slovenija predstavnike prav v vseh treh tekmovanjih. SCT Olimpija je uspešno opravila pred-kolo tekmovanja za pokal evropskih prvakov, Maribor Branik za pokal pokalnih zmagovalcev, Belvedur Izola pa se je neposredno uvrstila v pokal UEFA. SCT Olimpija se bo 16. in 30. septembra pomerila z Milanom, Maribor Branik z Atleticom iz Madrida, Izola Belvedur pa z Benfico iz Lizbone. Norma - SCT Olimpija 0:2 (0:1) Ljubljančani so tudi na povratni tekmi dokazali, da so za razred boljši od Estoncev. Prvi gol je dosegel Zuič, ko je SV. ŠTEFAN - Ne glede na vse posledice, ki sta jih Robertu Fischerju in Borisu Spasskemu napovedali njuni vladi, sta velemojstra začela prijateljski dvoboj na 10 zmag, čeprav se zavedata, da s tem kršita embargo varnostnega sveta ZN. Petmilijonski dolarski nagradni sklad je pač res zelo privlačen... V prvi partiji je imel bele figure nekdanji svetovni prvak, ki je prvič po izkoristil odlično podajo Želka s prostega strela. Na 2:0 je povišal Djura-novič. Domači niso imeli nobene priložnosti. Skušali so s streli od daleč, toda ljubljanski vratar Simeunovič je bil zelo zanesljiv. Hamrun — Maribor 2:1 (1:1) Mariborčani, ki so prvo tekmo dobili s 4:0, siniso zaslužili poraza. V vetrovnem vremenu so bili najmanj enakovredni gostiteljem. Prvi gol so dobili s prostim strelom, po izenačenju pa so domačini ponovno prešli v vodstvo v drugem polčasu. Nato so Mariborčani imeli vrsto priložnosti za izenačanje, toda brez uspeha. 20 letih sedel za šahovnico. Tekmeca sta igrala špansko partijo. Sredi partije se je Spasski skušal otresti pritiska z žrtvijo skakača za dva kmeta. Fischer je nadaljeval mirno, v 39. potezi vrnil žrtev, okrepil pozicijo in s tehnično brezhibno igro prisilil tekmeca v 50. potezi po 6 urah in 15 minutah igre k vdaji. Druga in tretja partija sta se končali z remijem, četrto pa je dobil Spassky in tako izenačil na 1:1. Fischer — Spassky za 50 milijonsko nagrado Hermann Lippusch se je v tekmi proti ATSV Wolfsberg teže poškodoval nogo. Ali bo v soboto v pokalu igral, se bo odločilo tik pred tekmo. NOGOMETNO OGLEDALO KOROŠKA LIGA ATSV Wolfsberg-SAK 0:0 Wolfsberg, 1300 gledalcev, sodnik Aichhol-zer (povprečen); postava SAK: Preschern; Savič; L. Sadjak, F. Sadjak, Pappler, Galo, Blajs, dr. Ramšak, Hober (91. Certov), Lippusch (61. Urschitz), Gross. Rdeči karton: dr. Ramšak (83. drugič rumeno, prekršek); rumena kartona: Preschern (39. nešportno obnašanje), F. Sadjak (67. prekršek). Pod 19: ATSV Wolfsberg - SAK 0:2: gola za SAK: Buchwald, J. Gregorič. Ostali rezultati 7. kola: Pliberk - Breže 2:1 (1:1), Vernberk-Trg0:l (0:1), Wietersdorf-Velikovec 2:1 (2:1), Treibach - Lienz 1:1 (1:0), Matrei - WAC 0:1 (0:0), Mölltal -VSV/Beljak 2:2 (1:0), Austria Celovec -Šentvid preloženo. SPODNJA LIGA-VZHOD Železna Kapla - St. Michael/L. 2:2 (1:2) Železna Kapla, 200 gledalcev, sodnik Serei-nig (dober); postava Železne Kaple: Varh; Rozman, Baloh, Köck, Ošina (46. Krassnig), Praschnig, Grubelnig, Reinwald, Lackner, Ramšak (60. Wicher), Jenschatz. Gola za Železno Kaplo: Jenschatz (28., 60.). Bilčovs - ASK Celovec 3:1 (0:0) Bilčovs, 200 gledalcev, sodnik Trimmel (dober); postava Bilčovsa: Slapnig; Rajnovič, Parti, Schellander, Durnik; Kueß, Schaunig, Weichboth, Fischer, Hobel, Quantschnig. Gole za Bilčovs: Quantschnig (53., enajstmetrovka), Hobel (60.), Fischer (69.). Ostali rezultati: Mostič - Vetrinj 3:1 (0:0), Klopinj - Žitara vas 1:0 (1:0), Šentandraž -Atus Borovlje 0:0, Žrelec-Bad St. Leonhard 3:1 (1:1), Trnja vas - Pokrče 3:1 (0:2). 1. RAZRED D Sele - Šmihel nad Pliberkom 1:2 (1:1) Stadion pod Košuto, 300 gledalcev, sodnik Gajšek (povprečen); postava Selanov: E. Oraže; Certov, Kreutz, Božič, Pristovnik (60. Dovjak), D. Oraže, Radosavljevič, Z. Oraže, Gregorič, Travnik, M. Oraže. Gol za Sele: Mario Oraže (2.), gola za Šmihel: Berchtold (L), Höller (61.) Dobrla vas - Šmarjeta v Rožu 2:1 (0:0) Dobrla vas, 350 gledalcev; gola za Dobrlo vas: Opietnik (55.) in Appe (63.), za Šmarje-to: N. Veratschnig (80.). Globasnica - Labot 3:1 (2:0) Globasnica, 200 gledalcev; gole za Globasnico: Kowatsch (2), Pacher. Ostali rezultati: Šentpavel/L. - Šentštefan/L. 3:1, Galicija - Frantschach 4:1 (2:0), Grebinj -Ruda 1:0(0:0), Metlova-Eitweg2:l (1:1). Strelec tedna Sigi Hobel, trener in igralec Bilčovsa, je z drugim zadetkom dokončno postavil tirnico za zmago. Koroška liga 1. SAK 2. ATSVAVolfsb. 3. Trg 4. Treibach 5. Wietersdorf 6. WAC 7. Pliberk 8. VSV 9. Matrei 10. Lienz 11. Breže 12. Velikovec 13. Vemberk 14. Mölltal 15. Austria 16. Šentvid 7 6 1 0 17: 3 13 7 4 1 2 15: 6 9 7 4 1 2 11: 6 9 7 2 5 0 9: 5 9 7412 14:12 9 7 2 4 '1 9: 6 8 7 3 2 2 9: 7 8 7 3 2 2 9:10 8 7 2 2 3 7: 7 6 7 2 2 3 10:12 6 7214 10:11 5 7214 11:16 5 7 2 1 4 8:14 5 7 1 2 4 8:21 4 6 114 3:10 3 6 114 3:10 3 Spodnja liga-vzhod 1. ATUS Borovlje 6 3 3 0 12: 6 9 2. Klopinj 6 3 3 0 9: 4 9 3. Mostič 6 3 12 11:10 7 4. Bilčovs 6 2 3 1 6:5 7 5. ASK Celovec 6 3 1 2 6: 6 7 6. Žrelec 6 2 2 2 11:10 6 7. Pokrče 6 2 2 2 7: 6 6 8. Vetrinj 6 1 4 1 6: 7 6 9. šentandraž 6 2 1 3 7: 7 5 10. St. Michael/L. 6 0 5 1 4: 5 5 11. Železna Kapla 6 1 3 2 9:11 5 12. AS V Celovec 6 2 1 3 8:14 5 13. Žitara vas 6 1 2 3 6: 7 4 14. Labot 6 0 3 3 4: 8 3 1. razred D 1. Dobrla vas 6 5 1 0 23: 8 11 2. Ruda 6 3 2 1 11: 5 8 3. Grebinj 6 3 2 1 12:16 8 4. Šmarjeta 6 3 1 2 6: 4 7 5. Šentpavel 6 3 1 2 15:15 7 6. Globasnica 6 2 3 1 7: 7 7 7. Metlova 6 2 2 2 13:12 6 8. Galicija 6 3 0 3 11:11 6 9. Eitweg 6 2 1 3 9: 8 5 10. St. Stefan 6 2 1 3 13:14 5 11. DSG Sele 6 2 1 3 8: 9 5 12. Šmihel 6 2 1 3 14:17 5 13. Frantschach 6 2 0 4 8:14 4 14. Labot 6 0 0 6 5:15 0 Lista strelcev 6 golov: Gross (SAK); 5 golov: Kunčič (Vernberk), Rupp(WAC); 4 goli: Lippusch (SAK), Smrtnik (Pliberk), E. Pirker (Trg), Koschier (Treibach), Modre (Velikovec), Nuart, Safran (oba Wietersdorf), Eberhard (ATSV Wolfsberg).