_____Kf Mi - 1 "
[rrsMi l>ONEl>E£JSKI	assaifti*
če se sprejema list ^^ ^^ -s-^-	•' .
^^^^ ^^^^ ^^^ ^ ^^^^^^^	2W6 - U k is"
E^rafc ^L^ M* M^m 1 m A. # ■	^
50 polletna _ ^BF I^V ^ M ^^Aff fl^V ^Hl	Jeva četrtletna ^^M ^^M .M ^^M M
13 Din. Cene inse- _ M VB	^ Ljubljana
ratom po dogovoru ■■■MF ^^^^^ flflHHIV# oHhMV	Telefon 2549
Kdo zažiga francoske ladje?
Drugi francoski parnik v ognju - Preiskava o katastrofi „Atlantique" - Pet
zoglenelih trupel - Razburjenje v Parizu
Rojstni dan naše kraljice
Pariz, 8. januarja, tg. Komaj je bil pogašen požar na »Atlantiku«, se zopet poroča o nesreči enega največjih francoskih oceanskih parnikov »France«, ki naj se ne zamenja s parnikom »Ile de France«. Parnik »France« je bil že več mesecev izven službe, vsidran v pristanišču Le Havre. Dopoldne je nenadoma izbruhnil požar v luksuznih kabinah. Požar je opazil tamkajšnji čuvaj in takoj alarmiral pristaniške in mestne gasilce, kateri so takoj prišli na pomoč. Gašenje je bilo zopet zelo težavno, ker se je požar širil z veliko hitrico in je bilo vse v dimu. Po dveh urah pa se je le posrečilo pogasiti. Stvarna škoda je zelo velika, ljudje pa se niso ponesrečili. Razburjenje je bilo v Le Havreu seveda zelo veliko, pa tudi v Parizu, kjer se je vest razširila v prvih popoldanskih urah. Občinstvo si sploh ne more misliti, da bi ti pogosti požari na ladjah bili zgolj slučaj. Zgoreli parnik »Atlantik« so prepeljali k novemu pristaniškemu kolodvoru v Le Havreu, kjer so ga preiskali. V ladji so našli pet trupel, od katerih so dve identificirali. Lokalne oblasti so po burni razpravi na lastno pest odredile, da se parnik zavleče iz pristanišča, ker so se bali, da ne bi eksplozija na parniku poškodovala novih pristaniških naprav. Kapitan parnika pa je zagotovil, da eksploziija na parniku ni mogoča, nakar so parnik privlekli nazaj k obrežju v Le Havreu. Sedaj črpalo vodo iz parnika, da ga zravnajo zopet pokonci.
r.
Le malo oseb je moglo priti na krov parnika, pripovedujejo pa sedaj strašne stvari o opustošenju. Ni še znano, v kasnem stanju »o stroji ladje. Preiskava je sedaj samo dognala, da v kabini za brezžično postajo ogenj ni izbruhnil. Električna instalacija je bila dobavljena potom nemških repara* cijskih stvarnih dobav Radi tega so nastale govorice, da je Nemčija nalašč poslala slabo blago, proti čemur pa je nastopil trgovinski minister, ki je izjavil, da ni nobene zveze med poškodbo na parniku in med nemškimi dobavami.
Le Havre, 8. januarja. AA. l>avi ob 3 je na rekooceanskem parniku »France«, ki se nahaja v adjedelnici, izbruhnil požar. Zaradi naglega nastopa posadke m mestnih gasilcev so požar že ob 5 pogasili. Človeških žrtev aH poškodb ni bilo. Ena kabina prvega razreda je poškodovana. Kaže, da je požar nastal zaradi kratkega stika.
Iziava poveljnika ladje
Pariš, 8. jan. ž. Zgoreli parobrod Atlantique je prispel v Cherbourg. Ko bodo pojioliioma pogu-sill požar, ga bodo odpeljali v dok. kjer ga bodo skuhali ((opraviti. Vsak dostop do parobroda je prepovedan. Komandant lorpedovke Polux je izjavil, da ne more biti spora o lastninski pravici nad Atlantiijueom. ker so bili francoski mornarji prvi, ki so prispeli na gorečo ladjo, in sicer deset minut
pred Holandci. Ko »o Juriji nu krov, »o tudi takoj razobesili francosko zastavo. Poročnik Ev en, ki se ] je kot prvi približal goreči ladji in je bil pri tem poškodovan na nogi, da so mu jo morali ampul irati, . je bil odlikovan z redom za |Hrtiiorske zasluge. j
Pariz, 8. januarja. AA. Na trupu zgorelega parnika »Atlantik« so našli pet zogleneglih človeških trupel.
Pariz, 8. januarja. AA. Snoči jc <xlfx>toval v Cherlx>u rg <xllx>r veščnkov. ki jih je imenoval trgovinski minister Moye>r, d« floženejo vzroke katastrofe, ki je zadela veleparnik »Atlantik«.
Odl>or po lxi imel v rlui tog« še nulogo, du prouči ukrepe, ki 1kxIo izdani zu vso francosko trgovinsko mornarico /.uradi njene bodočo varnosti in zaščite pred |xxlobnii:iM nesrečami.
Tretji parnik poškodovan
Pariz, 8. januarja, tg. Poleg vseh dosedanjih alarmantnih vesti o ladijskih nesrečah je razširil pariški senzacijski list »La I.iberte« še novo vest, da leži francoski vzhodno-azijski parnik »Angkovv« že več tednov v pristanišču Sanghaj radi velikih poškodb pri strojih. Več delo-v »o ni rali oddati v popravilo. Govori se, da so bili stroji poškodovani po sabotaži.
Velike upravne reforme v Franciji iMesto Penzii odpravnine
Pariz, 8. januarja. AA. Predsi-dnitk vlade Paul Boncomr je imel v Saint Aigiiunu prod bivšimi bojevniki govor, v katerem je naznanil, da bo vlada izvedla dalekosežne upravne reforme. Te so deloma zamišljene s sodelovanjem sindikalnih organizacij. Sindikalne organizacije, je dejal Paul Boncour, je treba pritegniti k vodstvu in k odgovornim poslom države.
Odbor strokovnjakov, ki je imel nalogo, d« prouči položaj državnega proračuna, je svoje delo dokončal in je svoje poročilo o tem tudi že izročil finančnemu ministru Clieronu. Poročilo pride na dnevni red torkove seje ministrskega sveta Na tej seji se bodo določile tudi smernice velike finančne reforme.
Pariz, 8. jan. tg. Ministrski predsednik Paul-Boncour je včeraj v svojem rojstnem kraju Saint
Aignnn v srednji Franciji ruzvijal pred svojimi volivci svoj program državne reforme, ki zahteva v glavnem, da se morajo strokovne organizacije udeleževati pri vodstvu države. Najprej je seveda treba rešiti nevarno in težko vprašanje državnega deficita in zmanjšati brezposelnost. Ko bodo te težkoče odstranjene, bo Ireba gledati na to, da se reformirajo in organizirajo družabne razmere, ki so nastale po vojni. Paul-Boncour je opravičeval svoje odredbe glede varčevanja. Ze kot vojni minister je začel s tem, da se zmanjšajo izdatki in kader francoske vojske, da se s tem znčne nujno potrebna reforma vojske, s čimer se bo dalje bavil njegov naslednik v vojnem ministrstvu, Daladier. Končni cilj njegovega reformnega programa je, da se morajo strokovne organizacije udeleževati v vodstvu podjetij in države.
t..
Mi smo miroljubni!
Pariz, 8. januarja tg. »Petit Parisien« je priobčil članek svojega sotrudnika Roubauda o Belgradu in o njegovem razgovoru z jugoslovanskim zunanjim ministrom Jeftičem.
yMi smo mnenja«, je dejal minister, »da se italijanski tisk preveč razburja zaradi nepomembnih dogodkov, ki smo jih mi kot prvi obžalovali.« Minister je nato izrazil željo po ugodnem soglasju z italijansko vlado. Naglasil je, da Jugoslovani spoštujejo vsa umetniška dela preteklosti. »Mi spoštujemo grob sultana, ki je tlačil naše ljudstvo, in občudujemo arhitekturo in umetniška dela, s katerimi so Benečani opremili našo in tuje dežele. Doprinesli smo nešte-vilne dokaze prijateljstva do Italije. V Dalma-
ciji smo dovolili nekaj takega, kar ni bilo doslej koncedirano' še v nobeni drugi pog«dbi, namreč pravico prebivalstva, da optira za Italijo. ne da bi bilo prisiljeno zapustiti deželo.
Vendar je od 700.000 prebivalcev optirulo m Italijo samo 4000. Minister je nato še pristavil, da imajo italijanski prebivalci Dalmacije vse upravne, šolske in prosvetne pravice, v materialnem osiru pa imajo pred prebivalstvom jugoslovanske narod-i osti celo prednost. »V današnjem času, ko se usoda narodov odloča na papirju in ko se tako lahko deli in kosa države, bomo ohranili Jugoslovani miroljubnost in živce, pa tudi naš budni pogled,« je saključil minister Jeltič.
HHler na kolenih
pred Schleicherjem
Berlin, 8. jan. tg. Napovedani sostamek državnega kanclerja generala Schleicberja in bivšega kanclerja Papena bo jutri. Papen Ik> točno informiral Schleicberja o svojem razgovoru s Hitlerjem v Kolnu. V politični.h krogih sena-trajo, da je sedaj nastala jasnost o ix>menu tega sestanka med Papenom in Hitlerjem. Skoro go-Jovo je hotel Hitler sondirati mnenje v krogih rensko-vvestfnlske težke industrije, ali bi bilo mogoče za kulisami omajati položaj sedanjega državnega kanclerja Schleicherjn pri Hiriden-burgu. Ta njegova intrigo pa se je ponesrečila, ker so listi takoj objavili njegov razgovor s Papenoni. Sicer pa lx> von Papena jki sestanku s Schleicherjem sprejel tudi Hindenburg. katerega hoče von Papen tudi informirati o svojih stikih z narodnimi .socialisti. Kljuib temu tajnemu snnku Hitlerja proti Schleicherjn |*i noče državni kancler opustiti ničesar, da bi dosegel to, da hi narodni socialisti tolerirali njegov kabinet. Že v prihodnjih dneh bo skušal po posredovalen priti v indirektne stike, katerim bi potem morda sledil direkten sestanek Schleicher j« in Hitlerja.
Čuje se. da je Hitler na sestanku v Kolnu, ko je že sprevidel, da je njegova intriga proti Schleieherju brezuspešna, vprašal von Papena. ali je Hindenburg še ostul pri svoji prejšnji ponudbi, tla dovoli narodnim socialistom udeležbo v vladi, pri čemer bi dobili narodni socialisti |xj<Ikanclerja, ki bi bil obenem pruski ministrski predsednik. Tu predlog je Hitler meseca avgusta in novembra pri Hindenburgu odločno odklonil, ker je zahteval zase mesto kanclerja. Zdi se torej, da so narodni socialisti postali skromnejši. Na shodih pa stavlja Hitler še vodno zelo dalekosežne zahteve. Schlciche-r p«
računa s teai, d« bodo narodni socialisti svoje zahteve reducirali in hoče še pred sestankom državnega zbora 20. januarja doseči jasnost.
Čehi hočeje naše rude
Praga, 8. januarja, tg. Zastopniki češkoslovaške tekstilne industrije hočejo svoje terjatve za eksport v Jugoslavijo, ki so zmrznile v višini 80 milijonov Kč, stajati potom jugoslovanskega importa Im kra, svinca, cinka, konoplje in prediva iz Jugoslu-vije, ker upajo, da bodo s tein lahko razširili tudi svoj tekstilni eksport v Jugoslavijo. Navedeuae si-rovine so do sedaj dobivali iz Nemčije in Poljske, s tema državama pa je Češkoslovaška v trgovinski j bilanci pasivna.
Gandi ostane v zaporu
Bombay, 8. januarja AA. Ker Gandi noče odnehati od pasivnega upora, ostane do nadaljnjega še naprej v zaporih.
Macdonald se vrnil v London
London, 8. januarja. AA. Predsednik angleške vlade MacDonald se je vrnil z božičnih počitnic,
ki jih je preživel v Lossiemouthu, v London. ★
Buenos Aires, 7. januarja. AA. Bivši predsednik argentinske republike Deulver in predsednik radikalne stranke Guemes sta deportirana na otok Martin Garcia.
Dunajska vremenska napoved. Oblačno, deževno vreme z nadn~malno temperaturo. Na gorah sneg.
Budimpešta, 8. januarja, i. Madjarske finance težko prenašajo breme pokojnin, ki stanejo Madjarsko letno 20o milijonov pengojev. Poslanec nomanay je predložil zakonski osnutek, po katerem bi neka angleška finančna skupina pristala, da se z njeno pomočjo zasigura enkratno izplačilo odpravnine. Angleška finančna skupina naj bi za to dala Madijarski na razpolago 1 milijardo pengojev, s katerimi bi Madjarska naenkrat odpravila vs eupokojence. Zadeva pa ni tako enostavna, ker stavlja angleška finančna skupina težke pogoje. Vodijo se š« redno pogajanja.
Upor v Italiji
Rim, 8. januarja. AA. V Sassanu r pokrajini Salermo je prebivalstvo protestiralo proti krajevnim davščinam. Razjarjena množica je napadla orožnike, nakar so ti oddali vanjo več strelov. Trije so bili ubiti, štirje pa ranjeni.
Nesreča grškega parnika
Marseille, 8, januarja. AA. Tukajšnja radio-postaja je nocoj prestregla brezžično brzojavko grškega parnika »Stratis«, ki je štiri milje od rtiča Finistere prosil za takojšnjo pomoč. Parnik so morali izprazniti. Posadka se je rešila na danski parnik »Virginijo«. Nemški vlačilec »Max Berendt« je hotel priskočiti grškemu parniku na pomoč, ta pa se je že ob 4.50 pogreznil v globino. Posadka se je nato prekrcala na nemški parnik.
Jouvenel o zbližanju z Italijo
Rim. 8. jan. ž. Novi francoski |HX»lanik v Rimu Jouvenel je izjavil dopisniku »Tribune«, da pride v Italijo kot njen prijatelj in poznavalec. To deželo je spoznal doddbra za časa vojne. Med ostalim je naglasil, da sicer obstojajo razni interesi, ki se j>a dajo povezati v bodočnosti obema drž-avama v prid. Ima budi vtis, da fašistični tisik čestokrat greši v svojih odnošajih napram Franciji. Njegova naloga je, proučiti mednarodne odnošaje med Francijo in Italijo. Na tem mestu I mi ostal sam« šest mesecev, ker ne misli zamenjati politične kurijere i diplomatsko.
Drobne vesti
Vatikan, 8. januarja. AA. Ker pude 11. obletnica smrti papeža Benedikta XV. na nedeljo dne 22. januarja, bo spominsko cerkveno opravilo za to obletnico v sikstinski kapeli dne 23. januarja v prisotnosti papeža.
Sofija, 8. jan. ž. V kraljevski družini pričakujejo vesel dogodek. Zdravniki so stalno v kraljevski palači.
Rim, 8. januarja. Disikontiia mera italijanske narodne banke in obrestna mera bančnih predujmov se je z današnjim dnem znižala od 5 ua 1%. Obenem objavljajo italijanski listi, da so hranilne vloge v Italiji narasle na 18 miljard lir.
Teheran, 8. januarja. A A. Perzijski trgovci so organizirali bojkot sovjetskega blaga.
Rogensburg, 8. januarja. AA Zaradi preplitve vode v Donavi je plovba po reki skoraj nemogoča, tako da morajo paroplovne družbe čakati ugod-nefiega vremena, da izvrše naročila iz Regenburga od nosno Passaua ia poročna mesta oh Donavi.
Dima, 8. januarja. AA. Kakor se doanava, bo spor med Kolumbijo in Perujem prihodnje dni likvidiran.
Pari«, 8. jan. AA. »Potil Parisien« poroča ta Delhija, da so dali policijskemu šefu r Ca-nnporu za novo leto na razjmlago slona za na lov. Slon je pa med lovom podivjal, pomandral pet ljudi do mrtveca, nuiogo drugih pu ranil, nato pa zbežal v džunglo.
LJUDSKO GIBANJE.
Jesenic«. V preteklem letu je bilo v naši župniji rojenih 108. umrlo pa jih je 73. Okliranih je bilo 47, poročenih pa 'M parov. Sv. obhajil jc bilo 12 38?, kar je rak/mi za našo delavsko žuuuiio.
Danes praznuje Nj. Vel. kraljica svoj rojstni dan. Rodila se je 9. januarja 11HH» kot hčerka romunskega kralja Ferdinanda in kraljice Marije. Jugoslovanska kraljica je postala dne 8. junija 1922, ko se je poročila i. našim kraljem Aleksandrom. Temu jn' povila tri sinove, prestolonaslednika Petra in kraljevič« Tomislava in Andreja. Našemu ljudstvu je posebno prirasla k srcu, kor rada zahaja v našo lepo .Slovenijo; saj biva vsako leto več mesecev med nami nn idiličnem Bledu. Želimo svoji kraljici, da hi jo Bog ohranil še mnogo, mnogo lot v zadovoljstvo vseh Jugoslovanov.
Leto slovanske vzajemnosti?
Stopili smo v leto. v katerem bi slovunsfca vzajemnost ne smela hiti več fraza. V Berlinu so nuni odkrito povedali, dn hoče Nemčija v letu 19»3. napraviti prvi korak čez svojo mejo, v Pocnorje. To naj hi bil torej prvi korak na slovansko zemljo! Za Nemce je revizijo meja edino jamstvo za mir! Mussolini je z vprizori-tvijo komedije »Trogirski levi« in z zahtevo carinske zveze z Alibnnijo brezobzirno razgrnil svoje načrte, ki peljejo nn Balkan. Povsod je v igri samo slovansko ozemlje, no severu in na jugu. Kadar gre za to, da se moč Slovanov zmanjša, sc Berlin in Riui, ki sta se nekdaj ixv-sebno na Balkanu pobijal« in se morda zopet kmalu lx>stu. vedno zedinita. Skušnjava je za oba velika, ker je boljšcvizci:n trenutno odstranil s pozorišča evropske mednarodne jx>li-tike matuško Rusijo, ki je pri vseh svojih zunanjepolitičnih napakah vendar ščitila Slovane. 1>h hi n«' bilo Francije, ki stoji vsa |x>vojna letu na strnili mladih slovanskih držav, bi bila Berlin in Rini 'morda že poskusila srečo.
Če prideš v Pra>go, čutiš, da slovanska vwi-jemnost ni traza. Pustimo trgovske odnose ob strani, saj lxxlo ostali vselej pač snino trgovuki, ker bi sicer ne bili trgovski! V Pragi se zanimajo za nas kot Slovane, usoda nn.še države jim je pri sreu, odto<l tudi njihovo zanimanje za naše domače ruy.me.re. Ne gre samo za čustv -no sinipati-ziranje. Čehi se ob vsmkj priložnosti pokažejo solidarne z nami, v času trpljenja radi usmrtitve naših ljudi na Bazovici so bili ii/.inecl Slovanov edino oni na naši strani. Tudi njihove diplomacija nas |xxlpira.
Poljska nam je mnogo liolj oddaljen«.. Trnki njena zunanja politika je precej bolj elastična, rnztezljivu kakor testo, b. katerega včasih ne veš, kaj se bo speklo. Revizionistična kampanja vodi Poljake bližje k Slovanom. To ne gre v Mussolinijeve načrte; zato je povabil v Rim g. Szereiheku in lx>gve kaj vse obljublja Poljski, du bi jo odtujil Mali antanti.
Ni dovolj, d« nas sama sila ml časa do časa s|>ruvi v isti talxir. Treba je, da se v vsakem Slovanu zasidra spoznanje, da je edino v slovanski vzajemnosti, v medsebojni pomoči naša rešitev. V ta namen je treba pos|>ešiti s|x»z.no-vanje kulturnih, gos:|xxinrskih in političnih hotenj in usmerjenosti posameznih slovanskih narodov; za to so najlx>lj primerne razne mednarodne prireditve, kongresi in izleti. Katoličani so v tem pogledu gotovo že mnogo storili, naj omenimo n. pr. vseslovanskc dijaške kongrese, filozofski kongres v Prugi in veleliradske kongrese. Največjo ovim za zbliževanje drla jezik. V Pragi nikar ne govori nemški, sicer te bodo debelo pogleduli, v Varšavi te ne bodo razumeli! Kaj potem? Mar naj nemščino zamenjamo zopot s tujim j rizikom, s francoščino? Zakaj bi se Slovani ne naučili kakega slovanskega jezika, n. pr. ruščine, v katerem bi se lahko sporazumeli? Ruska inteligenc« je |x> izbruhu lx)ljševiSke revolucije vprnv po|>luvilu evropske držmve. Iiz,koristii;no to priložnost, predvsem prosvetni ministri naj pomislijo ua ta prohl<?nU	—ski.
Tudi svoboda nalaga bremena
Miguel de Unamuno in njegov boj proti španski republiki Ali bo Azana vzdržal naval nezadovoljnosti 7
Madrid, januarja.
Vse svetovno javno mnenje smatra Miguela de Unamuna, slovečega rektorja starodavne univerze Salamanca za idejnega rušilca Španske monarhije. Veliki duhovni revolucionar je v dobi diktature zadnjega kralja Alfonza XIII. v madridskem klubu Ateneum zbiral vse ideine in aktivne pristaše moderne španske republike in strastno rušil vse temelje španskih tradicij. Vsa republikanska španska mladina ga je navdušena pozdravljala kot apostola moderne španske republike, mo-narhistični intelektualni krogi so ga v zadregi proglašali za »preveč brihtnega prenapeteza« in ga kot duhovno bolnega poslali v ugodno pregnanstvo španskega solnca.
Zadnje čase pa ta veliki puntar znova zbira široke plasti madridskega prebivalstva v Ateneju. Tokrat pa strastno napada špansko republiko in njene sedanje predstavnike, samo da se je spremenilo poslušalstvo v popolnoma obratnem smislu in mu danes ploskajo monarhisti in še komunistični anarhisti. Republikanci se ga pa otresajo in se izgovarjajo, da je Unamuno kakor zmiraj tudi sedaj do smrti zagrenjen nad resničnimi oblikami in zahtevami političnega življenja republike in da zato napram republiki ne more biti ko pretirano krivičen.
španska republika je namreč ie t tretjem letu svojega obstoja v stalnem boju za svoj obstoj. Španski republikanski reiim je bil zato prisiljen, da rldjub zahtevi širokih ljudskih mas po čim svobodnejšem političnem izživljanju, stavi meje temu političnemu udeijstvovanju in da v gotovih trenutkih za ohranitev svobode in demokracije pograbi po sredstvih, ki v svojih posledicah tako čeato žalijo republikanski radikalizem španskega idealizma. Resnost ali neresnost stalnih političnih pučrv od leve ali desne je vse dosedanje republikanske vlade skoraj da dnevno silila v poteze, ki so s« lahko razumevale kot načelno zatiranje vse politične svobode in svetovno nazorne liroko-grudnosti. Gotove obrambne poteze republikanskega režima so tako le prečesto dobivale videz borbe za obstanek in je tako prapor republike v pouličnem obračunavanju polpreteklih političnih dolgov več trpel nego pridobil na svojem ugledu. Preganjanje, ki ga je moral pretrpeti katoliški list »ABC«, je iz tega lista ustvaril mučenika krutega republikanskega jerobstva nad svobodo vesli španskih državljanov. Vsem je namreč danes jasno, da je vlada g. Azane mislila, da bo s stalnim podaljševanjem prepovedi za izdajo lista katoliškemu tiskovnemu podjetju toliko škodovala, da se bo podjetje gospodarsko zrušilo. Po 111 dnevih prepovedi izhajanja pa je list znova izšel in pri čila-teljstvu vsled svoje popularne mučeniške vloge izvojeval položaj, ki bo podjetju kmalu kril škodo, ki so mu jo hoteli prizadejati kratkovidni republikanci.
Čisti republikanci vladi tudi očitajo, da je prekoračila in izrabila polnomočja, za katera je mislila, da jih pod silo revolucionarnih momentov mora izsiliti parlamentu. Vladi se očita strogost in barbarstvo deportacrj. ki jih je izvršila nad svojimi nasp-rotniki ravno v isti obliki, kakor jeioto delala prej monarhistična diktatura Primo de Rivere ali pa generala Berenguerja. Ta način
NEDELJSKI ŠPORT
kaznovanja popolnoma nasprotuje modernemu pravnemu čutu. Zamerja se tudi, da republikanska vlada z monarhističnimi intelektualci v deporta-ciji mnogo strožje in krutejše postopa nego z anarhisti. Še večje nezadovoljstvo pa povzroča delo vlade, ki je sedaj začelo odstavljati vse nerepu-blikaneke sodnike po deželi. Momenti gospodarske m socialne stiske le še lajSajo propagando proti republiki in njenemu pseudoliberalizmu.
Antikatoliško delovanje Azanove vlade, ki jo vodi iramasonstvo, je vzbudilo v vsej Španiji silen in jasen odpor. Politična nesposobnost vlade, kar se tiče garancije osnovne ideje, ki je ustvarila republiko, da se namreč zagotovi vsem svoboda vere in vesti, le še podčrtuje in še bolj obremenjuje nesposobnost Azane in njegovih ministrov v reševanju gospodarske in socialne stiske, ki zato po pravici pripisuje na račun republike in njene neiskrenosti v tem pogledu. Da bi se pa anti-republikansko razpoloženje prevrglo v resno mo-narhistično in anarhistično akcijo, pristaši režima ne verujejo, toda zadnji dogodki govorijo nasprotno. V popularnost povratka bivše vladarske dinastije sicer res ni verjeti, pač pa je nevaren | komunizem. Še bolj pa je dana možnost, ako se komunistična revolucija ne posreči, da pride do vojaške diktature, ki bi ščitila republiko, ki bi pa mogla tudi v mejah republike zavzeti isti zna- I čaj kot ga je imela diktatura de Rivere in Berenguerja za časa monarhije. Tak prevrat bi bil zavora prehitrega preokreta dogodkov preveč na levo. Vendar pa je treba upoštevati, da je take vrste diktatura zeJo kompromitirana po polomu, ki ga je meseca avgusta 1932 doživel general Sa-njurjo, ki se je kot eden bivših ustanoviteljev republike s svojo taktiko zveze z monarhisti tako kruto prenaglil, da je v ta polom potegnil i vse vojaške idealiste in monarhistične računarje, ki so pri tem računu po maščevalnosti republikanske vlade izgubili V6e svoje ogromno premoženje. Če torej ne bi uspelo ekstremnim elementom, ki imajo pred očmi kot najvišji ideal Moskvo, da republiko strmoglavijo (in polom komunizma je mogoči), potem se ne ve, kako se bo republika defi-nitivno uredila in so vsa ugibanja brez posebne cene.
Vse to vrenje španskega javnega mnenja je značilen pojav v španskem političnem življenju. Iz vsega današnjega političnega izpraševanja vesti v Španiji izhaja, da se danes vse izprašuje, je-li vodstvo republike v pravih rokah. Režim, ko-jega naloga je bila, da iz mladostne vihravosti španskih republikancev ustvari ustavo republike (kar je tudi storil), bi bil nato moral takoj po sprejetju ustave iti na volitve, da si španska republika ustvari vlado, ki ne bo zgolj čuvarica r,. publikanskega ideala v svoji megleni nedoloče nosti, ampak bi postala graditeljica pozitivnega modernega republikanskega sistema, predvsem na socialnem polju. Predvideti je zato, da bo leto 1933 prineslo v Španiji volitve, pri katerih se bo najjasneje videlo, kaj je republikanski režim Azane že zamudil in koliko je deželi škodoval. Španski katoliki se >.eh volitev nikakor ne morejo bati, ker je antikatoliško delo republikanskega režima Azane politični iavesti in skupnosti španskih katoličanov le koristilo.	—x.
Volivna borba na Irskem
Limeriek, 8. januarja. A A. Sinoči bi se bil kmalu odigral nepričakovan incident. De Valera je zgrešil pot do svojega lokala, kjer so ga njegovi pristaši pričakovali. Zašel je v občinski dom, kjer so baš tisti čas zborovali Cosgravovi pristaši. De Valera je v zadnjem hipu spoznal zmoto in v naglici zapustil poslopje.
Na shodu, ki ga je imel De Valera po tem incidentu, je izjavil, da veruje v discipliniranost irskih volivcev in da zato Irci ne bodo angleškim ministrom vzrizor meščanske vojne. De Valera je končal svoj govor z izjavo, da je pripravljen pogajati se z Anglijo, vendar pod pogojeni, da se pogajanja vrše na podlagi absolutne enakosti.
London. 8. januarja. AA. Srnoči je voditelj irske opozicije, Cosgrave, otvoril volivno borbo z velikim govorom. Začetkoma so skušale manjše skupine motiti govornika, pa so izgrednike kmalu pometali iz dvorane. Cosgrave je v svojem govoru vprašal irsko vlado, zakaj ni objavila razloga, zaradi katerega je razpustila parlament in razpisala nove volitve.
De Valerina stranka je republikanska, pa vendar ne more proglasiti republike, čeprav ima večino; stranka je za ločitev od Anglije, pa je vendar ne proglasi, je dejal Cosgrave. Izjavil je tudi, da je za tiste carine, ki se nanašajo na blago, ki ga Irska sama doma izdeluje. Take carine so v resnici zaščitne in ščitijo irsko delavstvo. Pač pa je odločno proti takim carinam, ki omejujejo trgovinsko izmenjavo z Anglijo in z drugimi državami. Zveza z Anglijo je potrebna, da bo mogla Irska sdružiti ves irski otok, torej sever in jug. Tega jilja pa Irska ne bo dosegla drugače, kakor da pokaže vsemu svetu, kako so njeni voditelji mo-
dri, da zna spoštovati prevzete obveznosti in pogodbe in da hoče ostati s svojimi sosedi v najboljšem prijateljstvu.
Pri volivah na španskem bodo odločale ženske
Madrid, 8. januarja. AA. število španskih volivcev presega 12,500.000, od tega je nad 5 Milijonov volivk. V samem Madridu je za 65.000 več volivk kakor volivcev.
Nikoli več vojne!
Pariz, 8. januarja. AA. Predsednik francoske vlade je bil danes nekaj ur v svojem rojstnem kraju Saint-Aignan, kjer je odlikoval z vojaško kolajno tri bivše bojevnike. V nagovoru nanje je Paul Boncour s povzdignjcniin glasom i/javil:
Ostati hočem neizprosno zvest svojim vojnim spominom. Postnvil sem si zn nalogo, da se vojna nikoli več ne povrne.
Nato je predsednik vlade izjavil, da bo v Parizu imel važne posvete s finančnim ministrom. To 1k> teden suhih krav, teden žrtev, ki jih bodo morali nositi vsi državljani zaradi blaginje Francije.
Nato se je Paul Boncour poklonil na malem selskem pokopališču pred rodbinsko grobnico, knr je dozdaj še vedno storil, kadar se je po-mudil v svojem rojstnem kraju.
Turnir za brezposelne igravce
Ljubljana, 8. januarja.
Današnje nogometne tekme so bile zelo zanimive in so se vršilo na dveh igriščih. Na Henne-sovem igrišču sta se srečala Jadran in Grafika ler Svoboda in Slovan, na Korotanovem pa Hermes in Korotan. Tudi obisk je bil boljši od zadnjih tekem, vendar je bila udeležba na Ilerinesoveni igrišču večja od one na Korotanovem. Prav gotovo je pa vsakdo prišel na svoj račun, kdor je prisostvoval današnji tekmi med Svobodo in Slovanom. Kajti ti dve moštvi sta nam podali v prvem polčasu ta.ko igro, kakršne vselej niti pri vodilnih klulbih no vidimo. Bilo je nekaj tako lepih in napetih momentov, da so celo najbolj mirnega gledalca navdušili.
Jadran : Grafika 3 : 0 (2 : 0)
Kot prvi par sta nastopila Jadran in Grafika, ki se predstavita sodniku g. Elirliohu v neikcmiplet-ni postavi. Grafika je imela namreč 9, Jadran pa 10 mož. Grafika se je vkljub temu dokaj dobro držala, še celo potem, ko je dobil Jadran enajstega moža. Vendar je bila premoč Jadrana tolikšna, da je kimalu potresel mrežo 6vojega nasprotnika in postavil 1:0 za svoje barve. Grafika igra mestoma najmanj enakovredno i^ro, a se ji le preveč pozna, da ji manjkala dva moža v napadu. Posledica tega je bila, da Jadran kmalu zabije šc drugi gol, ki je padel iz lepega strela. Šele nato se pojavi deseti igralec Grafike, nakar se premoč Jadrana nekoliko zmanjša. Proti koncu prvega polčasa igrata obe strani precej raztrgano igro.
V drugem polčasu tudi Grafika nastopi kompletna, vendar tega, kar je zamudila v prvi polovici, ni mogla več nadomestiti. Tudi premoč v prvih minutnih ji ni prinesla nobenega haska. Jadran postavi kmalu 3:0 v svojo korist, ki se do konca ni spremenila. Odslej je bil Jadran ves čas v premoči in ves trud Grufike, da se uveljavi, je bil zaman.
Sodil je g. Ehrlic.h.
Svoboda : Slovan 4:2(1:1)
Zelo zanimivo in napeto igro sla nam podala - kakor že omenjeno — moštvi Svobode in Slovana. To velja zlasti za prvo polovico, ko sla si bili moštvi enakovredni. V drugi polovici pa jo bila Svoboda v absolutni premoči in je igrala tak nogomet, kakršnega ne vidimo vselej pri njej.
Slovan ima prvi udarec in diktira oster tempo, ki ga obe moštvi dolgo držita. Situacije se hitro menjavajo zdaj pred ten. zdaj pred oniim golom. Oboji vehementno napadajo. Kmalu izsili Svoboda korner proti Slovanu, ki ga pa ni znala izrabiti. Po par minutah 7opet korner proti Slovanu, ki ga pa ubrani njegov golaiiai. Po večkratnih nevarnih situacija! ki »ih »stvari Slovanov napad pred nasprotnikovim rfokm,, se vendar posreči poslati žogo v nrežo. Stanje .:0 za Slovana. Nalo Slovan še bolj obl- "g-,, .a^i ,<«i..kovo iveti&Če. Toda tudi Svoboda ne drži križem . k. Jedv. -ride preo Slovanov gol in že izsili kornt. ki ga pa zastrelja. Tudi ponovni korner proti Slovanu ne spremeni stanja. Proli koncu prvega polčasa izenači Svoboda iz prostega strela
V drugem »olčasu otvori igro svoboda, ki takoj prodre pre.i Slovanov gol ia izsili korner, a ga strelja v avt. Nalo sledeči korner proti Slovanu pa prinese Svobodi gol. ki lostavi stanje 2 : 1 v svojo koral. Jedva so začeli igrati na sredi igrišča, že zviša Svoboda na 3 : 1 Ta in prejšnji gol gre na račun Slovanovega vratarja. Toda tudi S'ovan pošlje še enkrat žogo v mrežo Svobode in 6ieer to pot iz prostega strela. Svoboda ustvarja venomer nevarne situacije pred Slovanovim golom, a jih njegova obramba krepko razbija. Končni komer proti S'ovanu spremeni Svoboda v gol in postavi s tem 4:2 za svoje barve.
Zmaga Svobode je popolnoma zas'ii7ena in do-1 cela odgovarja poteku igre. Igralci Slovana so v drugem polčasu popustili in je iz/gledalo da so iz-, gubiili voljo do igre, ko so v'deli U3pešne akcije svojega nasprotnika.
Sodil je g. Kemperie.
HERMES . KOROTAN 11 : 1 (4 : 1).
Na Korotanovem igrišču sta se srečala gornja | turnirska nasprotnika. Hermes je s hazenskim re-j zultatom odpravil svojega partnerja, ki je igral , v drugi polovici popolnoma podrejeno vlogo. Edi-I ni in častni gol je zabil Korolan proti koncu prve-. ga polčasa, eno 11-metrovko je pa zastreljal. V | prvem polčasu je bila igra še nekam izenačena, dočim se je igralo drugi del lega srečanja samo na en gol.
Pa še eno slabo stran te tekme moramo omeniti, namreč zelo ostro igro Korolanovcev. Njegovi fauli so bili tako pogosti, da so tudi Ilermežani posegli po tem sredstvu. Ze zadnjič smo omenili to slabo lastnost Korotanovcev in lo danes ponovno poudarjamo iz razloga, da opuste tako nc-fair tekmovanje, ki jim bo samo škodovalo. Sodil je g. Globelnik.
Da bo tekmovanje kompletno, moramo omeniti ludi
TURNIR NA PRAZNIK 8. T. ML
Na praznik sv. Treh kraljev se je nadaljeval nogometni turnir na igrišču Hermesa Kot prva nasprotnika sta nastopila »Slovan« in »Grafika«. Mošlvi sta bili precej izenačeni, »Grafika« je bila celo bolj ofenzivna, zlasti v drugem polčasu, a je kljub temu podlegla v razmerju 3 :1. Sodil je g. Pelrič.
JADRAN : SVOBODA 6:2 (2:1).
Nato sledeča tekma med »Svobodo« in »Jadranom« je bila zelo zanimiva in je tudi marsikomu prinesla razočaranje. Ne morda slaba igra, ampak visoka zmaga »Jadrana«, katere ni nihče pričakoval. Saj ni bilo videti take premoči »Jadrana«, toda kadar je prišel pred gol, je ustvaril zelo nevarne situacije, iz katerih se je običajno izcimii gol. Njegovi lepi prodori na desnem krilu ln nato sledeči streli čez golmana od »Svobode«, so istega tako osupnili, da se niti zavedel ni, kdaj je bila žoga v mreži. Prvi polčas se je končal z 2 :1 v »Jadranovo« korist.
V drugem polčasu je »Svoboda« dobro popri-jela, toda »Jadran« ji kmalu potrese mrežo. Samo enkrat se »Svobodi« še posreči, da pošlje žogo r »Jadranovo« svetišče, kljub temu, da je ustvaril* precej nevarnih situacij pred njegovim golom. Potem je pa »Jadran« bombardiral njena vrata, dokler ni postavil končnega stanja 6 :2 v svoja korist. »Svoboda« ni mogla nič opraviti napram izredno razpoloženemu »Jadranu«, ki je zaslužene zmagal.
Sodil je g. Kemperle dobro.
Hašk : Jugoslavija 3 : 3
Belgrad, 8. januarja. 1. Danes na drugi d*a
pravoslavnega božiča sta se pomerila na igrUča Jugoslavije zagrebški Hašk in tukajšnja Jugoslavija. Vreme je bilo zelo neugodno, igrišče z«lo blatno. Kljub temu se je zbralo na igrišču nad 1500 ljudi, ki so pazno sledili napeti igri Hašk j« bil dober posebno v prvem polčasu, ki je končal z 2 : 1 za Hašk. Tekma pa je končala neodločeno s 3 : 3.
Zagreb : Viktorija je danes igrala z reprezentanco 1. b razreda in zmagala z 2 : 1.
Zagreb, 8. januarja, ž. V soboto se je pričela v dvorani Macabija borba med reprezentancama ZagTeba in Gradca v sabljanju, ki je končala z rezultatom 2 : 1 v korist Zagreba, in sicer z 31 proti 16 in pol točk.
AKADEMSKE SMUČARSKE TEKME ZA SVETOVNO PRVENSTVO ST. MORITZA
na 18 km, ki so se vršile 6. januarja, so lepo izpadle. Proga je imela 360 m višinske razlike. Z lahkoto je zmagal Norvežan Sakshaug za cele 4 minute nad lanskoletnim 'zmagovalcem Holzner-jem iz Turina. Zelo dobri so bili tudi Avstrijci in Kanadčani. Doseženi so bili ti-le rezultati:
Prvi razred:
1. Sakshaug (Norveška, 1 :09, 36); 2. Hobs-ner (Turin, 1 :13.36); 3. llarald Reiul (Avstrija, 1 : 15.27).
Drugi razred:
1. Dal Cofolo (Italija, 1:21.46); 2. Frody nada, 1:25.15); 3. Christmann (Nemčija, 1:38.15).
Popoldne islega dne se je vršil slalom na pro-cej težki progi. Doseženi so bili naslednji rezultati:
Prvi razred: 1. Chlyde (Anglija, 1:57.2 za oba teka); 2. Wolfgang (Avstrija, 1:58); 3. Heri Lantschner (Avstrija, 2:06.4).
Drugi razred: 1. Mac Intosh (Anglija, 1:59.3)| 2. Dr. Bali (Nemčija, 2:05.2); 3. Dr. \Vaernecke (Nemčija, 2:07.2).
Tuinim srcem sporočamo, da je nai preblagi in skrbni oče, stari oče, last, gospod
Jakob Debeljak
poslovodja tobačne tovarne v p.
danes po daljšem bolehanju v 69. letu slarosli, previden s tolažili sv. vere, mirno v Gospodu zaspal.
rogreb bo v torek ob %15. uri iz hiše ialosti, Marmonlova ulica 12, na pokopališče pri Sv. Kriiu.
i j a n a ,
januarja 1933.
ŽALUJOČI OSTALI.

Lepa zimska nedelja
Brez dogodkov
Ljubljana, 8. januarja.
Če bo šlo po tem vzorcu vse leto, bo za vse prav; prav vsi bomo zadovoljni s takimi nedeljami, če nam jih bo Bog naklonil vse leto take, kakor je bila prva in današnja. (Samo smučarji ne! Op. stavca.) Saj je bil vendar ves teden pust, dolgočasen, po cestah smo imeli strašno blato, — ponoči na nedeljo pa je kakor nalaSč lepo zmrznilo in imeli smo zopet izredno lep dan. Pot je bila vsaj v mestu dobra, suha, dočim okoliške ceste niso bile dosti boljše, kakor med tednom, zlasti popoldne. Za manjše sprehode v okolico dan torej ni bil preveč pripraven. Kljb temu pa so današnjo lepo, ne preveč mrzlo, solnčno nedeljo izkoristili vsi številni prijatelji Šmarne gore in Katarine; na jbeh vrhovih je bilo dovolj izletnikov, ki so uživali lep razgled. Po dolinah okrog Ljubljane leži rahla bela odeja kakor za okras; v planinah je zapadlo nekoliko novega snega. Smučarji »o zopet »dhiteli v svoj raj, menda vsaj na bolj uporaben '.eren kakor doslej.
V Ljbljani sami je bilo dolgčas, kakor sploh ob teh zimskih dneh. Le dopoldne je mesto nekoliko poživila živahna promenada, popoldne pa »o ljudje posedali večinoma le v kavarnah in dru-ih zabaviščih. Pri p opoldan sikih predstavah sta ,,i!i dobro obiskani obe gledališči, operno in dramsko. V operi so igrali domačo oipero »Eriko«, v
t
drami pa tudi domače Golievo delo »Jurček«, ki je zlasti všeč malčkom, ki so zato do zadnjega kotička napolnili gledališče.
V	soboto zvečer je bila v operi premijera popolnoma na novo naštudirane izredno melodijozne opere »Nižava«. Večer je bil zelo lep, hiša popolnoma zasedena, igralci vodilnih vlog so dobili lepe šopke in kite cvetja. Zlasti lepa je popolnoma nova scenerija, ki daje delu razen bogate notranje vsebine tudi lep zunanji izraz. Strokovno kritiko bo seveda povedal naš glasbeni poročevalec.
V	soboto zvečer so imeli v Unionu zabaven večer naši varnostni organi, ki so včlanjeni v zadrugi policijskih uradnikov. Večer je bil dobro obiskan, lepo in prisrčno aranžiran ter se je izvršil v poznih urah v najlepšem redu. Kljub temu, dn so bili naši policiijaki uradniki teT njim sorodni uslužbenci zbrani pri zabavi, kar bi morda mogli izkoristiti razni poklicni nepridipravi, tatovi in vlomilci, vendar se to ni zgodilo. Nikjer v mestu se ni zgodil niti najmanjši dogodek, ki bi ga bilo vredno omenjali.
V	bolnišnico so popoldne pripeljali malo Oplotnik Dragico iz Jarš pri Ljubljani. Deklica je stara 3 leta ter si je opoldne zvrnila nase lonec vrele vode, pri tem pa dobila hude opekline. V bolnišnici so ubogi deklici po najboljših močeh ublažili hude bolečine.
Nnjvečjn lokom otivn svetn.
V Franciji so zgradili ogromno gorsko lokomotivo, ki bo vozila na francoskih obiskih progn,h. Lokomotiva je pravo čudo moderne tehnike, saj je s svojo dolžino 27 metrov najdaljša in obenem tudi po svojih konjskih silah najmočnejša lokoiniotiv« sveta. Slika nam jo kaže na pariškem kolodvoru Suiut-Lazar e, kjer je več dni vzbujala pozornost občinstva.
V imenu tisočletne civilizacije
Reka, januarja 1933.
Potniki iz Gorico poročajo, da je tamkajšnja kreatura (policijska uprava) zaplenila koledar Goriške Mohorjeve družbe. Zaplenjena je bila tudi »Pratika«, ki jo je izdala književna založba »Sig-inac. 0 zaplembi ni bil izdan uikak dekret, tako da ni mogoče ugotoviti, kateri so bili spisi, ki so dali povod za zaplembo.
★
Zaplemba koledarja Goriške Mohorjeve družbe je postala žo trudi c iona I na. lo je že tretjič, da sedanji goriški prelekt Tiengo zapleni koledar, ki je izšel s privoljenjem oblasti samih. Cenzura najprej natis knjige dovoli, potem pa da prelekt ukaz, naj iv koledar zapleni, in sicer navadno takrat, ko so ga razdelili že med kmete. Namen teh zaplemb je ta, da so povzroči med priprostim prebi-
valstvom strah in zbeganost Kmetje naj bi se na eni strani zavedali, da so naročili knjigo, radi katere bodo pred političnimi oblastmi slabo zapisani, na drugi strani pa naj kmet izgubi gotovost, da 1h> naročeno in plačano knjigo res tudi prejel. Glavni namen pa je ta, da bi se število naročnikov knjig Mohorjeve družbe čimbolj znižalo in da bi bila družba primorana prenehati s poslovanjem in z izdajanjem knjig. Fašistična oblastva nikakor nočejo te cerkvene bratovščine, ki jo pod pokroviteljstvom vsakokratnega goriškega nadškofa, razpustiti, da ne bi direktno prišla v konflikt s kon-kordatom, pač pa jo hočejo uničiti po drugi poli. To je tista znana taktika fašističnih oblastnikov: Na eni strani vse kulturne in gospodarske pridobitve slovenskega in hrvatskoga naroda uničiti, na drugi strani pa ne pustiti nobene pravne listine, iz katere bi bilo razvidno to ros barbarsko pustošenje.
Oblastniki odhajajo - ljudstvo ostane
Kakor pravi vladni ukaz, je bil tržaški prefekt Hektor Porro postavljen na lastno prošnjo na razpoloženje in imenovan nu njegovo mesto goriški prefekt Karel Tiengo. Prefekt Porro je vodil tržaško provinco tri leta in pol, in sicer v času burnih politiSnih dogodkov, kakor so bili n. pr. razni atentati, požigi šol in atentat na »Popolo di Trieste«, ki se je zaključil na Bazovici z usmrtitvijo štirih Slovencev. Ni znano, da bi bil prefekt Porro s svojo osebo direktno posegal v to borbo ali jo kakorkoli usmerjal, temveč zdi se, da je stal bolj ob strani in kol veren fašistični funkcionar samo izvifteval povelja iz Rima. V političnih zadevah gre še danes glavna beseda policijskemu upravniku Lainu.
Prefekt Tiengo je pred dveml leti prevzel goriško prefekluro, in sicer za prefektom Dom-pierijem, ki je bil premeščen v Ravenno z motivacijo, da je bil napram Slovencem premalo oster. Prefekt Tiengo je pričakovanje rimskih oblastnikov izpolnil, saj je v kratkem času svojega vladanja zatrl zadnje ostanke gospodarskega in kulturnega življenja med goriškimi Slovenci. Fašistični teror se je začel v Istri in se preselil nato v Trst, ter končno zadivjal na Goriškem, in sicer ne kot »neodgovorni skvadrizem (četaštvo)c, pač pa pod okriljem političnih oblastev samih, to je
prefekture in kvesture Tiengo je našel v fašističnem tajniku Avenantiju vrednega sodruga. Ta dva prihajača sta tudi uničila goriškega nadškofa Se-deja. Z imenovanjem za tržaškega prefekta je bil Tiengo vsekakor povišan v znak priznanja za njegovo ros fušislično delo na Goriškem. V Gorico pride prefekt Trotta, ki je bil doslej na razpoloženju in katerega osebnost še ni na Primorskem dovolj znana.
Tržaška občina je priredila prefeklu Porru odhodnico v občinski palači. V svojem poslovilnem govoru je prefekt poudaril, da v tržaški pokrajini ne obstojijo več narodnostne meje. Trst ne brani samo tržaške pokrajine, temveč vso deželo, ki nosi cesarske amfiteatre, palače, templje in trdnjave, rimske orle in beneške leve — ki so se pripravljali na nove polete — znamenja, ki govorijo o naši slavni prošlosti in n naši pravici, ki še ni sastarela! Značilno je to sklicevanje na rimske templje in na beneške leve za fašističnega oblastnika. To je pnč dokaz, da Italijani ne morejo upravičiti svojega grabljenja po slovanski zemlji i drugimi argumenti, med katere bi spadalo t prvi Trsti živo prebivalstvo, kakor r razvalinami poganskih templjev in amfiteatroi ter beneških levov, ki pričajo o suženjstvu, ki bc v Dalmacijo nikdar več ne ..j vrne.
in so možičku naznanili že čez nekaj tednov: Ta reč ne bo tako, moral boš domov, kjer boš v potu svojega obrazil vino pil. Pa se je postavil: Dekret imam, pravico imam za pet let, kdo mi kaj more?!
Pa gosjioska nima srca in dobrovoljček je z bridkimi vzdihi vzel slovo od blaženega otoka svojega »pregnanstva«.
Genova izpodriva Trst
Čistilnica petroleja ho v Trstu polagoma vse likvidirala in se preložila v Genovo. Ze so bili razni neožeujeni uslužbenci v Genovo prestavljeni. Sčasoma pojile vso. Enako bo baje z reško čistilnico. K prekladanju pripomorejo veliko strateški oziri: treba je važno industrije držati daleč za fronto! Ob tem načelu bosta Reka in Trst prišla nn nič.
V	Trstu polagajo glnvno vodovodno cev od Trstentka do hribn Sv. Vida, kjer bo vodohratn za šenviško okrožje. —
Pred Rojanom so napravili zvezno progo med rojapsklm in barkovljanskiin tramvajem.
Mojstri v davčnih zadevah
Društvo hišnih posestnikov v Trstu je »sklenilo«, da vsak hišni posestnik prispeva k »zimski pomoči« po 1 liro od vsake sobe in po 2 liri od vsakih vrat in vsakega oknn v pritličnih poslovnih prostorih. To »prispevanje« torej ni nič drugega, kot originalna oblika obdavčenja. Gospodarji bodo seveda to breme na kak način prevalili na svojo najemnike, če no direktno pa indirektno.
NOVA STAVBA.
V	Račicah na glavni cesti iz Trsta na Reko ta začeli zidati velika vojaškn skladišča. Na Bannli
nad Trstom zidajo vojašnice oz. stanovanjske hiše ta vojaške družine. Tudi v Rocolu zidajo novo vojašnico.
PETJE KOT POITALI J ANČE V ALNO SREDSTVO
V Nubrežiui so ustanovili fašisti mešani pevski zbor za domače fant« In dekleta. Uče jih siuno lnške pesmi. V zbor uočejo sprejemati Italijanov. To dovolj jasno dokazuje, da ima naprava Izključni političen namen, poitalijančiti našo ljudstvo.
Nore poitall|ančevalntce. Te dni 6o od.-.rU
z denarjem, ki ga je dala znana milanska druM>» »Umanitaria«, tečaje za italijanski jezik v o. -mažu, Skrili ah in Velikih Žabliah. Ti teča;i Imajo v prvi vrsti namen, da privabijo čim več slovensi* mladine in jo odtujijo slovenskemu jeziku.
Tudi <r Vidmu razsajajo levL Na zadnji občinski seji je videmski občinski načelnik Caporiacco protestiral proti narodu, »ki je dvignil svojo ba.-barsko roko in se drznil poškodovati znake tisočletne civilizacije«, to je trogtrske leve. V znak protesta bo občina zopet postavila beneškega leva na Bollanljev obok, odkoder so ga sneli FrjncozL 1 orej ie Italijani so imeli doslej beneške leve v muzejih in jih tele sedaj vlečejo na dan, ker tako želi Mussolini.
DRUŠTVO »SOČA«, PODRUŽNICA JESENICE,
■uiogoči 1.
prireditev emigrantskega božičnega večera. Z na-
se zahvaljuje vsem darovalcem, ki so ouioffočili prireditev emigrantskega božičnega večera, i branimi darovi v denarju iu v naravi je bilo na
sv. večer pogoščenih okoli 50 revnih in brezposelnih emigrantov, ker jo pa kljub touiu še nekaj de narja preostalo, se bo ta uporabil za podpore brezposelnim in za vzdržavatijo azila. — Odlbor.
Mariborska nedelja
Tudi Atojzijevišče v fašističnih rokah
Goriško Alojzijeviftče je italijanska vlada defi-nitivno iztrgala pravim lastnikom t r ga poitalija-nila s tem, da je izgnala vzgojnega vodjo Jožka Bratiuža ter izročila vodstvo vladnemu komisarju Marcelu Antoniniju. To je nov dokaz, da pod Italijo ni za Slovence pravice ne milosti, vse je izročeno samovolji fašistovskih satrapov in njihovih nevrednih pajdašev. Zavod je bil postavljen s slovenskim denarjem in trudom, z namenom, da se de$ki z dežele pripravljajo za gimnazijo. To je bilo
Zan'mwa knjiga o barbarih
Znani italijanski slavist Enrieo Damiani, docent italijanskega jezika na vseučilišču v Sofiji, je i--ial knjigo »Piooola Guida biblicgratica agli studi delle lingne e letterature Slave in ltalia«. (Mali bibliografski vodnik za študij slovanskih jezikov in literatur v Italiji). Pisec navaja vse važne publikacije. ki se nanašajo na slovansko literaturo in jezike (ruščino, poljščino, češčino, srbohrvaščino, slovenščino, bolgarščino in ukrajinščino) in ki omogočajo italijanskemu inteligentu študij teh jezikov. Pisatelj omenja, kaiko je bil leta 1931 v Italiji ustanovljen Institut za vzhodno Evropo, ki ima knjižnico z 20.000 zvezki vseh slovanskih jezikov, nato razne književne založbe v Italiji, kakor »Volga« (Čorba ocio, Milan), »Biblioteca Russa« (Bieti, Milan), »Genio Russo« in »Genio Slavo« (založba Slavja v Turinu), ki so po vojni izdale mnogo italijanskih prevodov iz slovanskega leposlovja. Damiani poziva svoje rojake, naj se pridno posvetijo študiju slovanskih literatur in slovanskih jezikov in navaja, da je ta študij v Italiji danes silno razvil. »Če se bo v tem pravcu razvijal še naprej, morda ni daleč čas, ko bo Italija prednja straža na tem širokem področju, ki je tako polno obljub in pričakovanj in še tako plodovito na možnih uresničenjih in odkritjih.« Pisec bi rad prisvojil Italiji nekak primat glede proučevnnja slovanskih jezikov in literatur. Italija naj bi brla tista, ki bi seznanila svet s slovanskim leposlovjem! Tnko! Na eni strani barbari, stenice in svinjski pastirji, na drugi strani pa narodi, ki imajo leposlovja, s katerim se jo vendar vredno ge-uianiti. To je fašistična logika!
Kdo bo goriški nadškof?
Širijo se zopet govorire, da bo t kratkem objavljeno imenovanje goriškega nadškola. Nekateri hočejo vedeti, da l>o imenovan odličen prelat iz Vatikana, drugi pa menijo, da bo neki prelat iz Lombardije. To bi značilo, da so odklonjene vse domače kandidature, prodvsem od državne vlade, ki upa od prclata iz notranjščine več čuta za sveto Asimilacijo, ali drugače rečeno manj objektivnosti. Za sedaj seveda le beležimo te govorice.
Oberdanka še vedno ne pustijo na miru
Glede zanimive afere z Oberdankovim spomenikom smo zvedeli še za tele podrobnosti: Od nabranega denarja (760.000 lir) je odbor porabil že nad 450.000 lir.
Veliko denarja je požrl oni grobi podetav na sredi trga pred palačo telefonske družbe, ki so ga spet razdrli in za nameček pri tem dognali še to, da kamen ni dober in malo uporaben za kako nionumentalno delo. Viljem Oberdank torej nima sreče s svojim spomenikom, knkor je ni imel s svojim atentatom nn cesarja. No, s svojo »cerkvijo« pa ima več sreče. Dobil je res svetišče, ki nalikuje modernim rcrkvam po Nemškem in ima celo visok stolp. V celici spodaj mu gori večna lni in i rseh strani Italije prihajajo fašlstovski romarji r skn-pinah, da so poklonijo mučeniku, ki je hotel ee-sarja pokončati. Tako je Viljem Oberdank čisto odrinil krščanskega mučenra sv. Justa, ki je bil od cesarsko oblasti utopljen samo zato. ker ni
Maribor, 8. jan.
Brez snega brez dogodkov
Nedelja, solnčna in topla, knkor jih že od jeseni nismo imeli. Razočaral« je samo smučarje, ki so za danes pripravili klubske tekme večjega stila pri Ruški koči. Vsi mnriborski športni klubi, ki goje zimski šport, so se nameravali udeležiti teh tekem, ki bi naj bile obenem prva preizkušnja za tekmovalce pred pri-četkom velikih borb, ki jih še čakajo, če t>o v rečne omogočilo »smučarski teden«, ker pa je solnce celo na pohorskih vrhovih posnelo sneg.
■ K	l-i:«- x--- 1.-.1:— vrl;
t u rviin- t	uv »»*• " - j --»- - — -
smučarji iz št. Lovrencu na Pohorju sc niso dali oplašiti ler so kljub slabemu snegu tekme priredili. Št. Lovrenc leži dokaj zavarovan pred
zdaj še posebno važno, odkar je vsa javna šola izključno le laška in so uspehi ljudskih šol tako Vla-verni, da otrok pri 10 letih ne zur. dobro io materinščine no zveličavneg. Iižavneg.", jezma Alojzije v išče je hotelo slove iskim deuj rn -- nametne metodo pomagati do tist. mer" -nanja. da bi mogli v gimnaziji u uspehom slediti pouku. To delo ;e sedaj uničeno na škodo '-uiture in našega ljudstva, premoženje pa »iz državnih ozirov« pouzmano.
hotel rimskim bogovom žrtvovati. Svet se je torej zelo zasukal in sc vrača k poganstvu. — Odbor za Oberdankov spomenik je odstopil in izročil preostanek blagajne mestnemu županu. Nekateri umetniki, na čelu jim Sambo so se javno zavzeli za tovariša Selvo, ki da jo vestno rešil »ežko nalogo, predpisano mu od odbora; Če bi imel bolj prosto roko, bi bil stvar bolje rešil.
Sc o lepem jubileju
V Skopem na Krasu je na štefanji dan pel zlato mašo tamošnji dušni pastir mons Štefan Kropek. V mašnika je bil posvečen 19 dec. 1882. Veliko let je župnikoval v Starem Pazinu, zdaj je v pokoju v Skopem. Slavnostni govor je imel prof. Ujčič, rojak iz Starega Pazina Govor je bil zelo učinkovit. Popoldne se je pripeljal v Skopo tudi tržaški škof, da osebno Čestita sivolasemu duhovniku ob pomenljivem jubileju.
Pil bi ga rad
na Mussotiniiev račun
Svojčas se je zgodila tale resnična zgodbica. Neki pijanček doli v Italiji je na cesti klel Mussolinija Prijeli so ga in obsojen je bil na pet let konfinacije na samotni otok Ponzo. Njegov odvetnik, ki je klijentovo slabost poznal, mu je na srce položil, naj skrbno varuje svoj dekret, ki mu daje pravico do 10 lir dnevno. Mož je ves srečen šel v pregnanstvo in pil dober kup močno vino, da je bil vse dni pregnanstva v rožicah. Pa so gospodje spoznali da ne gre pijanca kaznovati z denarjem
jugom in sol licem in je okoli trga še dovol j snega. Na tekme so pohiteli tudi mnogi Mariborčani. Mesto samo pa je ostalo brez pomeimh-nejših dogodkov, ki bi bili zajeli zanimanje javnosti.
Tatinski plen v gozdu.
Ze včeraj smo poročali, da je jvadel policiji v roke stari grešnik Jakob Fras. pri katerem so našli v bisagi celo zalogo prekajenega svinjskega mesa. Policija je upravičeno sumila, da izvirajo dobrote iz vlomile tatvine. Istotako je bil upravičen sum, da je Fras izvršil delo najbrže v druščini. Napravili so radi tega na F r asovem stanovanju zasedo, v katero se je res ujel kmalu Franc Š. stari zakrknjeni grešnik, ki je odsedel že dobršen del svojega življenja po raznov stnih zaporih. Brž je bil v okovih in jiričelo se h zasliševanje. Obojica je trdovratno tajila. Med »asliševanjem r«_i naenkrat zabr-nel telefon in studenški orožniki so javili, da so odkrili neki lovci v srtudenškem gozdu celo zalogo najrazličnejšega blaga, kakor cigarete, namizni prti. hubertus-povrsnik, jope, odeja, klobase itd. Vse to je bilo v bližini drugega žcl^z-niškegn prela,za skrito v listu pod d račjem, izvohali pn so zalogo lovski psi. Takoj je biln jasna zveza med kračeini, ki jih je nosil 1 ras in med zalogo v gozdu in oba sta nazadnje tudi priznala, dn spadajo krnče k zalogi v gozdu. O izvoru blaga pa sta trdovratno molčala, vendar je tudi to že pojasnjeno. V preteklih dneh sta bila izvršena nn Tali dva drzna vloma Oplenjenn je biln trgovina in gostilno Viktorja Cratova in gostilna Mihnela lomeljn Obema so zmanjkali predmeti, ki so jih našli pri Frasu in v studenškem gozdu. Policija sumi, da imata grešnika še druge zadeve na vesti.
— Pri glavobolu, omotici, Šumenju v nScsih, pomanjkljivem spanju, slabem razpoloženju, razdražljivosti, posezite takoj po staro preizkušeni »Franz-Josef« grenčici. Poročila višjih zdravnikov v bolnicah za želodčne in črevesne bolezni naglašajo, da je »Franz-Joscf«-voda posebno izborno učinkujoče naravno odvajalno sredstvo. Franz-Joscf«-grenčica se dobiva v lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah.
Vzgleden mož umrl.
V Vojašniški ulici 7. je umrl dane« Joiei Volker. Pokojnika ni odlikovala visoka sluz.b» — bil je samo priprost vrtnar — pnč pa redka zvestoba. Okoli 50 let je bil neprestano v službi enega in istega gospodarja, industrijalca g. Franza. Blagega pokojnika bodo |*»kojvali r torek ob treh popoldne iz mrtvašnice nn Pobrežju. Svetila mu večna luč, njegovim svojcecn naše iskreno sožalje.
Akademska legija
Akademski senat dunajske univerze je na svoji zadnji seji sklenil, du se ustanovi »akademska legija«, katere naloga l>o ta, da »v teh r.einiruih časih učinkovito in krepko podpiiu ;ik.ulrniskii < I it stva v bo| za red na linivetzi « Rektor je prejel od senata jioohlastilo, da izvede ta sklep in sestavi legijo iz akademikov, ki uživajo njegovo jiosc.bno /aujKinje. Poleg te-
vsakega dijaka, ki bi ipo-sti služitelja nli kateregakoli
ki uživajo njegovo jiossc.hno /uujKinje l oleg lega je senat sklenil, da bo vsakega dijaka, ki bi se drznil napasti služitelja nli kateregakoli orgnnn nn vseučilišču, takoj izključil.
Povod za ta nenavaden sklep senata so dali zadnji pretrpi na vseučilišču; radi teh je bila
univerza vet dni zaprta. Ze leta 1848. so n* Dunaju sprožili misel, nnj bi se ustanovila podobna legija. Takrat so iznrulinili znani nomiri
»Le vknp, Ic vknp, uboga gmajna!« Knkor ie »Slovenec« med tednom obširno poročal, so se v okolici mesteca Vornu na stajer-skem zbrale množice kmetov in hotele korakati nad Gradec. Orožništvo samo ni bilo kos tisočem kmetov, zato je moralo nastopiti vojaštvo, da so punt udušili. Sliku nam kaže, kako uddeluk avstrijske vojske v popolni bojni ocrcmi izprazujuie gla-vni tre mesteca Vorau.
na univerzi in nekaj nkadrmikov se je organi«! ziralo v nekako vojaško četo, ki je hranila unii verzo in neodvisnost visoke šole pred oblastvi. Danes je jioložaj drugačen; univerzo ogrožajo akademiki snmi, ne pa oblastva. Na vsa* način gre za zanimiv j>oskus. Vprašanje je le, kateri bodo tisti akademiki, ki jim bo rektor lnhko jHivsem za.uj>al. Če sestavi legijo snmo iz skupin, ki so organizirane v enem taboru, nastane nevarnost, da so bodo pretepi j»onovili v Se večji meri.
Služkinja ukradla otroka in denar svoiega gospodarja
Zagreb, 7. januarja V Petrovi ulici ima svojo hišo mesarski mojster Jurij šimunkovič. Pri njem je bila uslužben* 15 letna Terezija Drvenko, ki je pazila na 9 letno mesarjevo hčerko Marico. Šimunkovič je bd davi na tržnici v svoji stojnici. Okrog pol 12 dopoldne pa pride k niemu njegova žena in mu pove, da ne more v domačo hišo, ker so vrata zaklenjena. Obema se je zadeva zdela čudna, ker sta pustila vrata odprta, ko sta šla od doma. Šimunkovič je hite! domov. Ker ni mogel v hišo, je poklical svojega soseda, ki je ključavničar, da mu je odprl vrata. Ko sta mesar in njegova žena stopila v stanovanje, nista našla žive duše. Omare so bile odprte in obleka je bila razmetana po tleh. Šimunkovič je tudi opazil, da je vlomljena železna kaseta, v kateri je imel 7000 Din, Poleg denarja je zmanjkala tudi ena obleka njegove žen«, par čevljev, klobuk in popolnoma nov trenchco&t. Bilo je takoj jasno, da je služkinja Drvenko ukradla te reči. Sosedje so videli služkinjo, oblečeno v ukradeno obleko, ko je šla okrog 10 iz hiše, z njo pa mesarjeva hčerka Marica. Kakor so j»ripovedovali sosedje, mala Marica ni hotela iti s služkinjo, ki jo je kar vlekla za seboj. Šimunkovič je takoj odhitel na policijo, ki je nemudoma uvedla obširno preiskavo ■in zasledovanje pobegle služkinje in odpeljane male Marice.
Mi hočemo izprazniti zimsko zalogo,
zalo smo nastavili nedosegljivo nizke cene Podvizajte se, nakup je ugoden. Trgovska hiša
Ant. Krisper, Ljubljana
Mestni trg 26	Stritarjeva u'. 1-3
Zbor nogometnih sodnikov
Belgrad, 8. januarja, ž. Danes je bila izredna skupščina zbora nogometnih sodnikov. Po daljši razpravi, ki je trajala celo dopoldne, je bila šele t popoldanskem nadaljevanju sprejeta resolucija,
fio kateri izjavlja zbor nogometnih treh oseb (Teo-anovič, Pivarski, Petkovič), ki bo »topil v zvezo z upravnim odborom JNS. Naloga tega odbora bo, najti rešitev v sporu z JNS. Ako bi ta odbor v roku 2 mesecev ne dosegel nikakega sporazuma, bo zbor nogometnih sodnikov ponovno sklican na izredno zasedanje.
Nepotrebno izzivanje na meji
Napovedan je shod velenemšhih organizacij v Celovcu
Nova Avatriia je takoj po razpadu avstrijske monarhije izjavila, da kot samostojna država nima zadostnih pogojev za svoj obstoj in za neodvisno eksistenco, ter je na spreten način znala to svojo trditev raznesli po svetu iu pobiti vse nasprotne argumente. Kakor država, tako je tudi marsikatera posamezna avstrijska dežela ugotovila svojo življenjsko nezmožnost. Samo Koroška je t prvih letih igrala posebno vlogo.
V letih 1918—1930 je uživala ne samo od zvezne vlade, temveč predvsem od celega nemškega naroda močno moralno in gmotno podporo, ki je uajveč pripomogla do nemškega uspelia pri glasovanju. To plebiscitni zmagi je ta finančna podpora izostala in vladni ter deželni gospodarski faktorji so morali skrbeti za druge vire, ki naj bi rešili gospodarstvo dežele. Kna izmed redkih možnih rešitev jc bila vzgoja in pravilna ureditev tujskega prometa. Zelo pozno so domači gospodarji spoznali lepoto svoje dežele, znali oceniti vrednost tega skritega zaklada in ga uporabili za važen gospodarski faktor. Močno se je dvignil tujski promet predvsem v zadnjih par letih in kljub hudi gosjio-darski krizi, trdim deviznim odredbam in kljub zapiranju mej sosednih držav je bil uspeh tujskega prometa tudi v lanskem letu pojsilnonia zadovoljiv.
Vzrok temu uspehu pa ni samo propaganda, ki še nikakor ni popolnoma na višku, temveč predvsem dejstvo, da je ta |>oprej iKipolnonia neznana deželica postala vsled plebiscitnih bojev in glasovanja svetovno znana iu da nemški narod skuša pokazati, kako visoko ceni plebiscitno zmago v de-ieli, ki naj bi bila prednja straža proti Slovanom prodirajočega germanstva.
To razpoloženje nemškega naroda uporablja dežela za propagando za tujski promet in pri tem nikakor ne pokaže in tudi ne upošteva pravega narodnega položaja v deželi, temveč slika Koroško kot j>opolnoma nemško deželo, kjer mogoče biva jMtlesr Nemcev še par vindišarjev. Žal Slovenci ne znamo in včasih ludi nc moremo dovolj jasno pokazali in z zgodovinskimi podatki dokazati, kako daleč seže naš živel] in koliko zemlje je nam bilo že odtrgane. Tako so prišli pred par leti pevci, ki so se udeležili velike manifestacije nemške pesmi ua Dunaju, v močnih trumah na Koroško in si oglodali ter občudovali to deželo kot nemško deželo. Junija lanskega leta so rajhovski visokošolci imeli svoje zborovanje pri Borovljah in spoznali po referatih, ki so jih imeli različni Kajbiči, \Vuteji itd. slovensko Koroško kot jugoslovansko ozemlje. Po svojem |x>tovanju po Koroški pač niso mogli odnesti vtisa, da se nahajajo na slovenskem ozemlju. kajti vladni faktorji so že zdavnaj jioskrbeli za to. da izgine slednji znak slovenstva iz javnega življenja.
Največji u-|ieli pa je dosegla la nacionalistična propaganda za tujski promet, ko je društvo za ino-lenisko nrmšlvo (Vercin fiir das Deutschtum iin Audande) sklenilo, nuj bi se vrnilo njegovo letošnje zasedanje o liinkoštnib praznikih v Celovcu. Sporazumno >ta -klonila isto tudi šolsko društvo t, ud marka iu a v »trijsko-ntmška ljudska zveza.
Društvo za nemštvo v inozemstvu, ki ima organizirane skoroda vse politične, gospodarske, kulturne in socialne institucije, ki jih imajo Nemci izven meja svoje lastne dr."..:ve in so razširjene po vseh evropskih pa tudi po državah Severne in Ju-fce Amerike, Azije ;n Afrike, in s tem združuje lirektno ali indirektno vse inozemske Nemce v *no močno kulturne in gospotarsko falango, skrbi ne suino za vzdrževanje svojih postojank, temveč predvsem za razširjenje nemškega mišljenja in nemških interesov v svetovni (»obliki ined drugimi narodi. In znano je, da je ravno vodstvo tega društva. ki ima svoj sedež v Berlinu, eden najvažnejših faktorjev v nemški zunanji politiki ter skrbi za tadosli močne fonde, ki gredo za različne svrhe "jez meje ali v obmejne dežele.
Z navdušenjem je pozdravil Celovec to vest ;n pričel s pripravami za dostojen sprejem in za
potrebno postrežbo gostov, katerih bo j>o poročilih 10 do 12 tisoč, od teh polovica mladine. Pri zadevnem posvetovanju, ki se je vršilo decembra, je poslovodja koroškega Heimatbunda, Mayer-Kajbič, razložil pomen in delovanje tega društva in predvsem omenil kulturno in »narodno-politično* važnost tega zborovanja za Koroško. Po zborovanjih, ki se končajo z veliko manifestacijo mi Gosposvet-skem polju kot pred plebiscitom, se priredijo izleti po deželi in razumljivo je, da bo ravno slovenski del Koroške najbolj preplavljen s temi kulturonosci.
Da priredita Siidmarka in Avstrijsko-nemška ljudska zveza, ta znana propagalorica Anschlussa ob istem času v Celovcu svoja zasedanja, je povsem umljivo, kajti treba je ravno ob jugoslovanski meji pokazati skupnost in enotnost vseh narodno-obrambnih ter narodno-napadalnih nemških organizacij.
Situacija, v kateri se nahaja danes naša manjšina na Koroškem, je slabša, kot je bila nekoč, četudi je govoril predsednik koroškega Heimatbunda, pisatelj in profesor Perkonig, ob priliki lauskoletne plebiscitne slavnosti lepe besede o sporazumu s slovenskim bratom v deželi. Kako naj se to bratstvo doseže, ko je koroška deželna vlada ravno sedaj zabranila turnejo slovenskih pevcev [x> dravski banovini, in s tem nanovo dokumentirala, da so Slovenci državljani druge vrste, ki ne smejo biti deležni legalnih ugodnosti, je pač nerazumljivo
Nemški nacioiuilni faktorji v Celovcu pod vod-„tv >ui Heimatbunda bodo pa v polni meri skrbeli za to, da bo manifestacija zastopnikov Nemcev iz vseh delo* sveta zadostno vplivala na slovensko manjšino na Koroškem in da se bo ta prilika zadosti uporabila za rešitev manjšinskega vprašanja v ti deželi
Pomisliti pa je tudi treba, da je dosedaj društvo zii inozemsko nemštvo prirejalo svoja zasedanja v sredini nemškega ozemlja, lanskega leta v Gmundenu. Za letošnje zborovanje pa je bil prvotno predviden Inomost, pa se je to mesto iz vzrokov, ki so gotovo z nemšikim zunanjepolitičnim položajem v zvezi, opustili ter preložili svoje zbirališče .• Ceh vu .
Bolj kot kedaj velja za nas Slovence danes klic- »Roke proč od naše zemlje« in prav sedaj je treba imeti ju zorno oko za razmere in dogodke, ki se vršijo oustrau meje.
Radio vedno napreduje
Postaja angleškega imperija
Te dni so otvorili veliko postajo angleškega imperija v Chelmsfordu. Pet zapovrstnih oddaj bo nudila vsak dan, in sicer eno namenjeno Avstriliji, drugo Indiji, tretjo Vzhodni Afriki, četrto Zapadni Afriki, peto Kanadi. B. B. C. je poslala svoje in-ženjerje z najpotrebnejšimi aparati v posamezne pokrajine teh dežel, da ugotove posebne sprejemne okoliščine za vsako deželo posebej. Poleg tega prosi B. B. C. vse prebivalce dominijonov, naj iz polnijo posebne formularje, v katerih se lahko izražajo glede najprimernejših ur sprejema, glede sestave sporeda in glede kakovosti sprejema.
S. O. S. v radiu
Prvorojenec v radiu, klic S. O. S., ki ga, kakor znano, uporabljajo ladje in letala, ki so v nevarnosti, kot klic na pomoč (angleška kratica, ki pomeni: rešite naše duše), deluje na valu 000 m. Kadar človek zasliši ta klic v Morsejevih znakih, ga doide tesnoba. Zato pač nobena postaja samovoljno ne oddaja tega klica. In vendar se to tudi' zgodi. Budimpeštanska postaja je nedavno oddajala slušno igro, kjer se je ta klic večkrat slišal. Proti temu so takoj protestirali amaterji za kratke valove in morda tudi kake druge instance, kar ni čudno, če pomislimo, da se budimpeštanski val — podobno kakor ljubljanski — nahaja dokaj blizu S. O. S. valu! Zares ni na mestu, če se — čeprav v igri — brez potrebe oddaja ta klic.
Valov ni več
Radio-Luksemburg je oni dan pričel s poskusnimi oddajami in pri tem uporabljal le tri četrtine svoje določene oddajne energije. Takoj se je zgrnilo morje pritožb in protestov na Mednarodno ra-diofonsko unijo in nad postajo samo, zakaj zdi se, da celo na valovni dolžini 1200 m moti oddaje postaj, ki imajo dolžino 1300 do 1450 m. Najhuje pa je, da moti do dolžine 100(1 m oddaje privatnega značaja. Torej je malo verjetnosti, da bi Mednarodna radiofonska unija priznala in dovolila Luksem-•mrgu oddaje na valu 1200 m. Na drugi strani pa

m

- a	***** .s.* —t
Kitajska propaganda proti Japonski.
Odkar je kitajisko-iaponski dvoboj zavzel tu ko ostre oblike, da niti malo ne moremo pred-1x1
v	t NI • ■ 4- *
.***	*	* "I ■ - ' i
4 , • 'vi, ™ VL. >	A ' l ■ t	•'St
•<-,: .t*-'Map:
11 ini.
hI t m i
W š mJM ■	t i-
•T:': ^	mšj™
m-:-
* V' <
Maske iščejo zločinca. V Ameriki kajjmda. Cikaški zločinci so tamkajšnji policiji, ki je, kar sc tiče zasledovanja zločincev, na višku, tako dorasli, da si mora ta neprestano izmišljati nove zvijače. Slika kaže dva detektiva čikaške policije, ki sta pred kratkim, preoblečena v stari ženski, aretirala zloglasnega zločinca, ki se jc znal doslej vedno spretno umakniti aretaciji.
ni niti enega prostega mesta več v normalnem valovnem območju.
Kako daleč čujejo kukavico?
Zanimivo je vedeti, kako se kaj naša postaja po svetu čuje. Neki Primorec se kruto pritožuje, da kukavice ne more ujeti, oziroma da jo silno motijo nekatere telegrafske postaje Z druge strani spet prihajajo sporočila. da se naša postaja izbor-no čuje v Berlinu, kjer jo je nekdo ujel v oddaljenosti komaj enega kilometra od postaje Witzleben. Izborilo jo je slišal neki amater v Bremenu, sj>o-ročil je isto tudi neki poslušalec iz Kolna. Da jo je slišati tudi v Južni Ameriki, n. pr. v Buenos Aire-su, je znano. Senzacionalno pa je, da so sprejemali tudi že v Ognjeni zemlji. Kljub svoji šibkosti daleč pride naša kukavica!
Izdelujejo se natnovejši modeli otroških in igračnih vozičkov, triciklji. razna novejša dvokolesa, šivalni stroji in motorji Veliki izbira. — Najnižje cene. — Ceniki tranko
Tribuna' F.B.L., tovarna dvokoles in otroških vozičkom Ljubljana. Karlovska cesla št. 4. 191
videvati, kako se bo tu gigantska borba končala, so začeli po Kitajskem ustanavljati j»osebne pisarne, ki razširjajo med prebivalstvom neštevilne letake. V teh letakih pozivajo z
r ................1 " '	''*-----: ""---- letak kaže, kako
rano.
uradne
besedo in sliko kitajsko prebivalstvo na neizprosen boj z Ja|x>nci. Gornji nikdar siti Jajjonec skuša vzeti Kitajcu celo njegovo revno hi
Naročajte in čiiajte „Ponedeliskega Slovenca"!
Debel*
5mkina<teotrobe
kupile aalcenete pri nitk
A, VOLK, LJUBLJANA
Re«l leva eeifa 24.
E. \Y. I"ouli|ues:
Povabljen na obed
Med slo in eno nesrečo, ki utegnejo doleteti poštenega človeka v tej dolini solz, je brez dvoma največja ta, ako se je rodil boječ. Pravim »rodil«, zakaj človek se rodi boječ, kakor se rodi lep ali grd, grbasl idi raven. Vsi ostali nedostatki se dado popraviti, boječuost nikoli!
Recimo, da je kdo grd. toda če je bogat, poreko vsi, da je lep: kdo drugi utegne biti bedak, toda če se visoko nosi, ga vse ima za razumnega ili izobraženega. Celo revež utegne prikriti svoje uboštvo z bleščečo besedo, s finim obnašanjem, z zanimivim znanjem. V zadnjem primeru ni stvar baš lahka, zakaj, da ponovim besede Dumasa starejšega, če ni uboštvo zločin, je vendar vsaj obžalovanja vreden nedostatek.
Toda, kdor je boječ, je. izgubljen brez upa! Pa če je bogatejši od Rotschilda. plemenitejši od Don Carlosa. bolj učen od Aristotela, lepši od bel-vederskega A pola in pogumnejši od kipečega Ahila. Vse te lastnosti mu nič ne pomagajo, ker jih nadvlada tisti nepojmljivi občutek, ki prevzame boječneža, ako se zave, da počiva na njem pogled ene ali več oseb.
Ta dolgi uvod bi bil nepotreben, kakor so nepotrebni vsi dolgi uvodi, toda brez njega vam ne bi mogel pravilno predstaviti prijatelja Kandida Zelenousta. Jamčim vam, da bi bil nesrečni Kandid najboljši, najprikupnejši in tudi najsrečnejši človek na svetu, ako bi ne bil boječ kakor iz pregovorov znani zajec, ali pa še bolj.
Med raznimi doživljaji iz njegovega življenja uaj vam povem enega, ki je vreden, da ga slišite. Ro ga boste prebrali, upam. da se vam moj uvod ne oo zdel nepotreben kakor vsi uvodi.
Pripovedoval vam ga bom tako, kakor mi ga je sam povedal že pred več leti, t. j. kmalu potem, ko sva zapustila isti zavod, v katerem (naj povem to mimogrede, resnici na ljubo) je bil on vedno med prvimi, podpisani pa med zadnjimi.
Poslušajte lorej zgodbo o tem povabilu na obed. kakor mi jo je pripovedoval on sam.
Minula sta komaj dva meseca, odkar sem se vrni! v domači kraj, ki sem ga bil zapustil po •mrti staršev, ko mi je umrl stric, edini moj še Šiveči sorodnik. Zapustil mi je lepo dediščino, ki <e lako pomnožila moje imetje, da sem bil poslej med prvimi bogatini v svojem kraju. Če bi rekel, da me je stričeva smrt kdovekaj razžalostila. bi se lagal. V svojih otroških letih ga nisem nikoli vi del. ker je živel v Ameriki, a v kratkem času najinega skupnega življenja se nisem utegnil navezati nanj.
Vendar mi je bil ta dogodek skrajno neprijeten, ker nenadoma sem se znašel sam na svetu in sredi poplave poslov in premoženjskih skrbi sem taval brez smotra, zakaj vse te stvari so mi bile popolnoma neznane. Do tedaj sem živel kakor krt v našem zavodu, in ker sem poznal svojo nepremostljivo in prekomerno boječnost, sem se izogibal. kolikor se je dalo, stikov s svetom.
Toda vsi sosedje so me pod pretvezo stričeve smrti obsuli z listki in pismi. Pa če bi bilo ostalo pri tem! Najavili so mi svoje obiske in moral sem jih sprejemati, a kar je bilo najhuje, moral sem obiske vračati, pa če so posetniki še tako daleč prebivali.
Minulo je nekaj časa. Nekega dne sem se po dolgem pomišljanju in obotavljanju odločil, da se odzovem vabilu gospoda viteza Paukracija Malovrha, ki me je povabil na obed. Stanoval je v zelo lepi letni hiši, približno kilometer daleč od moje hiše. Stanoval je tam z družino: obilno ženo, dvema brhkima in mladima hčerkama in s sestro, staro devico.
Naj ti povem, da preden sem se spustil v lo slvar, sem nekaj časa obiskoval lečaj »lepega obnašanja«, zavedajoč se svoje obupne boječnosti. Poučeval me je neki človek, ki je slovel za »mojstra* v tej stroki. In ko mi je burno zatrjeval, da sem si pridobil dovolj znanja (ki sem mu ga drago plačal), sem zbral ves pogum in se junaški odločil, da sprejmem povabilo na obed viteza Pankracija.
Ko sem stopil s kočije, sem kljub temu ugotovil. da je moje srce začelo hitreje leči. Pozvonil sem na hišna vrata in odprl mi je služabnik, ki se mi je zdel neprijazen. V prednji sobi me je sprejel ves smehljajoč se hišni gospodar, ki mi ic takoj predstavil svojo hvalevredno polovico< polovica je zgolj običajen izraz, zakaj bila je najmanj trikrat tolikšna, kakor on. pravcati slon!
Prvič sem slal pred pred tako dostojanstveno gospo. Zato sem se hotel globoko pokloniti, kakor me je naučil moj slavni »mojster*. Zaradi tega po-klona sva se oba veliko polila. Misleč, da sem preblizu gospe, sem stopil korak nazaj, da zavzamem, kakor pravijo sabljači, mero*, loda joj-mene, inoja leva noga je neusmiljeno padla na špico desne noge viteza, ki je stal za menoj. Ubožec ni mogel zatajiti pridušenega vzklika. To me je lako zmedlo, da se mi je jezik zapletel v ustih in nisem mogel izreči ne pokloila, ki sem ga imel pripravljenega za gospo, ne besede opravičbe, ki bi jo bil moral izreči vitezu.
Mož in žena sta hitela zatrjevati, da ni nič, naj se nikar ne vznemirjam, saj da jo bil vitez sum tega kriv. Tako sem si utegnil opomoči, da sem vnovič dobil dar govora in možnost gibanja. V tem hipu sta vstopili gospodični v spremstvu sv o le tete, stare device. Ta je bila pravo nnsprotje svakinje: neverjetno visoka in suha kakor ročaj metle.
Gospe sta bili prav ljubeznivi, gospodični sta živahno in veselo kramljali, vitez je bil videti prav zadovoljen, dasi je iz previdnosti sedel v primerni razdalji od mene. In tako sem polagoma pozabil nesrečni dogodek, da sem se začel pogumno udeleževati razgovora. Ko pa je stara devica obrnila pogovor na literaturo in poezijo, se mi je jezik čudežno razvezal in začel sem govoriti o Byronu, Iteineju in Leopardiju s takim zanosom, da sem se čudil sam sebi.
Gospod Pankracij mi je nato dejal, da ima precej lepo knjižnico in me je povabil v bližnjo sobo, naj si jo ogledam. Soba je bila resnično obložena s policami, ki so bile jxilne okusno vezanih knjig Približal sem se odprti omarici in na svoje veliko začudenje sem zagledal Ksenofontova dela v petindvajsetih zvezkih! Ker nisem Se nikoli slišal o taki izdaji, sem iztegnil roko, da vzamem zvezek.
Vitez je videl mojo kretnjo, in kot sem tedaj mislil, me je holel prestreči. Toda bil je prekasen, ker jaz sem že držal prvi zvezek in ga vlekel k sebi. Toda namesto knjige sem zagledal nekaj drugega? . Bila je deska, dolga deska, prevlečena z usnjeni, na katerem so bili vtisnjeni okraski in pozlačene črke, da si videl pred seboj petindvajset. zvezkov! Moje presenečenje je bilo tako silno, da sem ves zmeden odmaknil roko, kakor da Ksenofontova tabla peče. In zgodilo se je, kar se je moralo zgoditi: petindvajset laži-zvezkov je padlo na spodaj stoječo ovalno mizico in prevrnilo, na njej stoječ bakren črnilnik, ki je upodabljal, na sodu sedečega Baba. Videl sem. kako je črnilo steklo jk> mizi in se kakor slap izlivalo na krasno perzijsko preprogo, pokrivajočo pod. Ne vedoč skoraj, kaj delam, sem potegnil iz žepa robec, in skušal zajeziti tisto Črno morje, ki je zdajci sililo čez vse bregove.
Viteza je bilo sram in nevolja se mu je brala na obličju, ko je govoril: »Pustite... pustile vendar ... nič za lo ...« Na srečo je služabnik prekinil moje osuševalno delo, oznanjujoč, da je obed pripravljen.
Bil sem še ves vznemirjen od nove nezgode, ko sem sčdel za mizo med obe gospodični. Bili sla tako prijazni in (uslužni, da sem moral odgovarjati na levo in desno in nisem mogel napraviti grižljaja v iniru. Da j>o pravici povem, nisem niti imel teka, toda če bi bil že tri dni lešč, ne bi imel nobenega užitka, tako sem bil v zadregi.
Ni treba, da ti povem, da sem med obedom napravil še marsikatero nerodnost: zvrnil sem kozarec vina, prevrnil solnico, zakotalil okrogel hlebček pod mizo. Toda vse to ni še nič v primeri z naslednjo katastrofo. Ku se spomnim nanjo, me še danes oblije smrten pot.
Pravkar sem nesel k ustam na vilicah natuk-njen preejšen kos 7. mezgo nadelane omelete, ko me je gospodična Amalija, lepa temnolaska velikih
črnih oči, prosila, naj ji podam sladkor. Ves vnet, da bi ji ustregal, sem vtaknil v usta kos omelete, ki pa je bila vroča kot žerjavica. Nisem mogel zatajiti bolečine: ust nisem mogel zapreti in oči so mi silile iz očesnih duplin.
Kljub skrajnim naporom volje in sramu sem bil prisiljen izpljuvati na krožnik vzrok moje muke. Vitez in gospodični so me ljubeznivo pomi-lovali in vsakdo mi je svetoval kakšno sredstvo proti moji bolečini.
»Malo olja bi bilo dobro .. .< »Ne, vode ... « »Kaj še. mleko pomaga .. .<
Končno so se vsi zedinili v tem, da je vibo najboljše sredstvo proti opeklinam. Gospodična Amalija mi je torej ponudila kozarec bordoja. Bodisi da je nalašč tako ukrenila, — če je to res, je zaslužila, da bi ji zavil vrat kakor kokoši, — bodisi da je v naglici zamenjala steklenico, mi je dala namesto vina kozarec izredno močnega konjaka, s katerim sem napolnil usta, ki so bila vsa v mehurjih.
Bil je to strašen trenutek! Naj še povem, da nisem nikoli prej v življenju pil žganih pijač. Kaj sem hotel napraviti? Požreti? Nemogoče! in ledaj sem se vdal v usodo: zakril sem obraz z rokami in hudičeva tekočina se je cedila ined mojimi dlanmi ... I11 tedaj se je razlegel okrog mene smeh.
Zaman je vitez Pankracij grozeče gledal služabnike, ki so se zvijali od smeha; zaman je gospa grajala hčeri, ki sta se do solz smejali: moj položaj je bil presmešen in nihče se ni mogel zadrževati.
Končno je smeh ponehal in kazalo je, da pojde vse dobro. Ker pa sem se bil zelo spotil, mi je prišla nesrečna misel v glavo, da sem vzel robec iz žej)a, da si obrišem obličje. Toda v svoji zmedenosti se. nesrečnež, nisem spomnil, da je bil robec še vedno moker od črnila zaradi nesrečnega padca tistega podlega Ksenofonta v petindvajsetih zvezkih. In tako sem si potegnil po obrazu dolge črne lise, ki so se morale kar najlepše odražati na škrlatnem dnu moje spotene kože!
To je bilo odveč! Vitez ni več švigal okrog sebe grozečih pogledov; gospe ni prišlo več na misel, da bi grajala hčerki, ampak vsi so bruhniti ♦ grohot, ki ni hotel prenehati!
Kaj mi je preostalo? Vstal sem od mize in jo beže odkuril. Neukrotljiv grohot me je spremljal do ulice.
Pozneje, veliko pozneje se je moja vratarica izpovedala, da ko me je videla tistega dne, prišed-čega domov v takem stanju, je odrevenela od strahu. Moj obraz je bil tako strašen iu bil sem videti tako grozen, da je bila uverjena, da sem nenadoma in neozdravljivo zblaznel.