134. *tev. Poštnma plasiana t flatavini. Celje, pondeljek 26. novembra 1928. Leto X. Izhaja v pondeljek, «redo In petek. Stane mesečno Din 7- ta inozemstvo Din 20—. Posameiiia itevllka I Din. Račun. poštno-čekovnega zavoda štev. 10.666. NOVA DOBA Uredni&tvo in upravnlfttvo • Strossmayerjeva ullca 1. pritličje. Rokopisov ne vračamo Qgiaftl po tarifu. Tolpfon int. Stev. 6S Vcerajsnja politicna nedelja. V ljubljanski oblasti je začela vla- da otežkočevaiti sliode KDK. Zaihteva sedaj striktno izvrševanje vseh zbo- rovalnih predpisov, kar je včeraj vo- dlo do razpusta protestnega sh'oda proti neznosnirn davkom na Bledu in 2 protestnih shodov radi nasilne pri- ključitve dvoh naprednih aböin h kle- rikalni Litiji. Ta dva shoda sta se vr- sila v Hoticu in Zagradcu kljub vlad- ni prepovedi. Na prijateüskem sestan- ku. ki se je vršil mesto shoda na BUv du, je izvajal ljubljanski župan dr. Piic, da pride danes že na vsako gla- vo prebivailstva v Sloveniji nad tisoč dinarjev davkov in doklad. Docim jo bilo po ostali državi vplačanih ma- tt je direktnih davkov, so isti v Slove- niji še narasli za 32 rnilijonov. Davč- ni pritisk klerikalne.ua režima je ne- znosen. Tudi v Zaigrebu se je vršilo zani- tnivo gospodarsko zbarovanje, na ka- terem se je ostro grajalo gospadarsko politiko vlade in obenem obsodilo one gospodarske kroge v Zagrebu, ki ho- cejio paktirati s sedanjim režiinom v Beogradu. V resolueiji se je tudi izrec- no grajalo topogledno delovanje prod- sednika zagrebske Trgovsko-obrtne zbornice Vlad. Arka in prejšnjega za- grehškega župana Heinzla. Ivan Krajnc: Celjani pri osvoboditvi Maribora. (KoiLeo.) Preko tega rnosta se je vršil pre- hod vraoajocih se nemskih in tudi | ogr&kili eet. Deloma so bile že raz- orožene, vendar smpnasli še IäBÖß^ oirožja pri iijijfe V'pISHih kolormSi^a stali vozovi po cesti in marsikaterega oficirja sulo tirali iia mestno pavelj- stvo radi upornosti. Oboroženi snio bili ne le s puskami, temvec tudi z roenimi granataimi. Radi navala ve- like množice raiznega vojaštva smo inorali biti imaloetevilni stražarji do- bro oboroženi in pripravljeni na vse. Vrstili sino nadalje promet pešcev v obeh sinereh iiroata. Dostikrat smo moral i kaizati smer z roönimi grana- tami v rokah, tako so se nemškutarji Upirali, posebno oficirji v Mairiboru naliajajoče se nemske (zelene) garde. Nekega nemskega nadporoenika smo morali z nasajenim bajonetom prisi- liti, da se je umaknil na pravo stran mosta. Prislo bi bilo do spopada, da ga ni njegova spramjljievalka s silo zavlekla preko imosta. Našo edino po- velje je bil slavenski »levo — desn'o«-:, če nas je paisant razuniel ali ne, na to se nismo oziraJi, kvečjemu da snio mu pokazaii smer z roko. Večkrat sem bil na patrulji po me- stu. Dostikrat smo križali pot zelerii iH'inftki gardi. Oni so imeli veliJco pre- nioč in še danes se cudiin, da nas niso napadli. Oni so g-otovo upali, da na.s bodo nagloma presenetili in pohru- staJi. V grajski vojašnici smio imeli vsak na svojem koncu stražno postajo, grdo smo se gledali, vendar je bilo nas premalo, da bi jih izrinili. Začelo se je rned nami äepetanjo, da se nekaj pri- pravlja, ker smo drugače v nevar- nosti, da na.s nem.ška preinoč izrine \?> Maribora. Naenkrajt o polnoci alarm. Vse moštvo se je moralo bojno opre- niiti, dobili smo ob 1. uri erno kavo ter čakali povelja. Raizdelili so nas v oddelke, »šturrnpatrulje« in razgubili smo se v tetnno noč. Tisto noč so nas hoteli »zeleni« napasti in razorožiti. Baje sta od nas dva služila pri njih in nam iadala naert in gesla za to noč. Jaz sem bil dodeljen nai>adaliH četi nadponocnika llode-ta, ki je imela zasesti cel koroški kolodvor. Nemškn straža se je čutila tako varno, da jih je en del bilo ponoci doma, oßtaüi f.o pa inirno spali. V naßlici smo zlo- niili plot in planili v poslopje, kjer je bila njihova straža. Ko so si pomien- cali ori. so vidoli, da so bili od Slo- vencev ujeti in razoroženi. Preiskali smo oelo postajo in jo zastražili od vseh strani. Predpoldne smo na to vse ponovno pregledali in postavili stra- že. ostaili smo odsli do »Križnega dvo- ra», kjer je napadaliia ceta svojo na- logo izvršila ter za\plenila kuhin jo in golaž v kotlu. Nenuski kuhar se je tre- sel in nas je vpraševail: »Wollen die Herren Gulasch? Najprvo smo mal- cali pri njih, nato v kaßairni, tako da smo imeli mi tisti dan trikrat golaž. Naiš celotni napad je bil dovršen v najlepšem redu z najbolj&im uspeh-om. Napetost je bila do tega dne zelo veli- ka. Mene sta v Gasposki ulici napadla dva nemtska narednika in sta mi ho- tela iztrgati kokardo. Sluča-jno sta prišla mimo dva slovenska častnika. ki sta pogratoila vsak svojega za ovrat- nik in ju tirala v zapor. Ko smo hodili zveeer v mesto, smo morali imeti s seboj roene granate, drugace si nismo bili varni življenja. Pistol nismo ime- li, s puäko nismo mogli oditi, zato smo se poslužili teh »mackov«. — V Weikslovi paipirni trgovini so nam napraivili za dravski most 3 slovenske. zastave, katere sem obesil na treh kra-* jih. To je povzracilo pred zaivzetjem Maribora tako veliko napetost in ne- vainost spopada, da som prejol ukaz, da snaniem zastave. Zastave snesti me je bilo tako sram, da sem jih pu- stil, da jih je snela po mojem odhodu nova straiža. Nemškutarji so postaj'l okoli straž eel 6a« s srepimi pogledi mi slovenske trobojnice in radi bi nas bili razmesarili, ce bi bilo le mogoče. Ivo je bila tema, so zastavioe prinesli naši vojaki domov. Kaiko smo se oddaiiinili, ko se nani je od poveljstva sporočilo v povelju, da je vse izvrseno in da smo se dobro držali. Služili smo svoji novi državi kar najbolj vestno, i». " i'i so nam kolsko. j,n ^ konecMio srlxsko. Genwulu Maisu'ii * smo bili livaležni, da je izvršil tako nagel udar na nemški Maribor in da nam ga je s tern priboril za vedno. Nase službovanje v Mai'iboru se je razvijalo normiadno. Nemci so najbi- že še rovali naprej, ker smo imeli parkrat ponoči alarm ter smo v na- giici zopet zasedli koroški kolodvor. Vojastvo je prihajalo s trenam iz fron- te, zarto je bil novi m'ost se vedno vo- jaško zaseden. Ker pa vein jaz le o službovanju naÄega celjskega bddelka, ne bodem opisoval drugih podrobnasti ali poli- tičnega položaja v MaTiboru. 0 tern bodo poročali drugi kronisti. Omonitl liočem le naš odhod na koroško fron- to, kjer so se celjske komipanije deli le po službenih odsekih, in smo Celjani izgubili medsebojno vezo v Mariboru. Due 15. decembra 1918 je bil prvi državni in tudi nairoidni praiznik v Mariboru. Naistopilo je vsekupno vo- jaštvo, t)ehota, strojnice in topništvo v veliki narodni manifestaciji. Na predveöer, 14. decembra je bil slav- nosten sprevod po niiestu. Vse sloven- \ ske hiše so bile slavnostno raszsvetlje- ' ne. Spominjam se samo, da na skofij-j ski palaci ni bilo raizsvetljeno. To ome-'1 nim saimo miniogrede. Drugi dan je bila predpoldne slavnastna parada voijastva na Glavnem trgu. Ljudstva je bilo zek> veliko in prastor pred Na- rodnim domom je bil natrpan. Po koncani sl&vnosti smo odkorai^ali na- zaj v vojašnico, za nairni so se zaprla vraita in konee je bil nasormi službo- vanju v Mariboru. Niliče ni smel več v mesto, ker je prišel ukaz, da odide- mo na Koroško in da podpremo jn- naka Malgaja v boju za osvobojcnje koroških Slovencev. Opremljeni in do- bro založeni smo adsli na koroški ko- lodvor, odkoder smo se odpeljali po- n'ori v Velikovec. Tisto jutro smo za- sedli gralxstanjski most in prvi ko- roski Slovenec, kateri nam je prišel^, nas proti, je bil neki kaiplan, ki je po | noči in skrivama pobegnil z naihrbtni- kom progunjanju in mučenju po nem- ski sodrgi. Tu se pričenja novo po- glavje, naši boji na Konoskem. 0 tern mogori» kodaj drugir. Domače vesti. (1 Dr. Joža Gorimr na zadnji poti. Pogreba, kakrson se je vršil v saboto, dne 23. t. m. dopoldne v Mozirju, ta trg menda še ni videl. Splošno pri- ljubljenega okrožnega zdravnika in bivsega mozirskega žu]iana je sprem- ljala navzlic deževju na zadnji poti no- preglwlna mnozioa občinstva iz Sa- vinjske doline, ^oštamja, Celja, Mari- bora in drugih krajev. Pokojnikovo truplo so prenesli ob 10. dopoldne v zupno cerkov, kjer se je vršila maša- zailušnica. Po maši se je raavil veli- rasten sprevod na pokopailišče. V spre- \odu so korakali med drugimi gasilui s A prapori, Sokolstvo, člani Sloven- skega lo\skega društva in zastopstvo SDS. Ob grobu so govorili v Lmcnu so govorili v imenu SDS narodni po- slanec g. dr. Pivko, v itnenu GMD go- spodicna Ježovnikova. v imenu Soko- la br. Kurnik in v imenu Slovenskega lovskoga drustva g. Rafko Sailmic. — Pevski zbor je na to zapel »Vigred<, lovci pa so se med petjem s streli po- slovili od svojega nepozaibnega tova- riša. Ob pol 1. so se začele množice po- lagoma razhajati. d Radi nezgode v obratu smo mog- li današnjo številko „Nove Dobe" iz- dati le na dveh straneh. d Ljudsko vseučilišče v Celju. Po- novno opozarjamo na današnje preda- vanje gdč. šol. voditeljice Ivanke Zu- pančičeve o potovanju po Nemčiji in o novodobnem šolstvu. Predavanje se vr- §i ob 20. uri v risalnici de5. meSČ. Sole. Vstop dovoljen tudi nečlanom. d V celjskem mestitem gledallšču se vräi slavnostna sokolska akademija na predvečer praznika Ujedinjenja 30. nov t. 1. ob 20. uri. Na programu je nagovor in izbrane telovaci.ie točke. Ce- ne vstopn'cam so znatno nižje od obi- čajnih gledaHSWh cen. V^toprrrce iittijo članice v razprodaji, segajte pridno po njih. Gledališče mora biti do zadnjega kotička zasedeno. d Prvi smučarjl $r\ Celjskl kočl. Pri „Celjski koči'1 je zap^dlo v soboto precej sne?a. Po noči ie pomrznil in včeraj je bil najlepši prštč. Snega je bi- lo 20 cm. Včeraj je bil zelo !ep dan, ki je privabil tudi dva smučarja. Prvi je prise! gledat, koliko je snega; *al mu je bilo, da ie prise! brez „dilc", in jo je ucvrl z največjo naglico nazaj v Celje. Kmalu je pripihal h koči nazaj samo zato, da je bil letos prvi smučar pri Čeljski koči. Popoldne je prišel §e jeden. V bodoče se bodo smučarji ob veščali vsako nedeljo zjutraj o staniu snega. Kje, to bo še javljeno. — Na Pohorju je pa padlo veliko snega. Na Klopnem vrhu, na Roglii ga je do 60 cm na suh h tleh. V nižjih legah, o- krog Areha in Mariborske koče ga je do 35 cm. Tudi tje so včeraj došli iz Maribora prvi smučarji. d Celjskn porota. Za zimsko zase- danje porotnega sodišča v Celju, ki so pridie v pondeljek, dne 10. decemibra, so doslej razpisama sletlece razprave* pondeljek 10. decembra Franc Gaber (tatvina) in Adolf Krajnc (težka te- lesna poškodba), razpravama predse- dujo vdss g. Le\ricnik; torek 11. decem- bra Ana Rajh in Mtttija Vrerko (go- Ijufijaj), razpra^i predseduje vdss g. dr. Bra^ic. Vec porotnih slucajov so ni razpisanih. d Vmrla sta v celjski javni bolnici dne 25. nov. Jože (\'rne, 70-leten ob- cinski revež iz Teharja, 26. novembra pa Julijana Cailiariia. 24-1 etna služ- kinjn iz fikofjevasi. (1 Voroka. Poraeil se je včeraj v Pe- 'trovčaih g. Rudolf Vrerko, skladišenik pri tvrdki Rakusch, z gospodicno Uo- /alijo Piehl, bhugajnicarko pri tvrdki 41 orioar $c Leskovšek. Ciaistitaimo! d Iz celjske policijske kronike. Z a - s i 1 n o z a v o r o jo potegnil v vče- rajšnjeni popoldaneskem vlaku France Orišek, hlapec iz Žalca. Naimera pa se mu ni popolnoma pasrečila in tako vlak ni obstal^V Gelju gä je izročil sprevodni'k radi tega poskusa policiji. - N a. j dona je bila v Gabor ju ročna torbica, pred javno bolnico pa kovčeg s hranilnico knjižico, pofielsko knjiži- co in nakaznico borze dela. Drugače je bil kovčeg prazen. — Novi most zahteva navzlic vsej kislini svoje žrt- ve. V sobato so pobrali v mestu dva do nezavesti jjijana človeka, včeraj pa so prijeli v Gaherj>u več razgrajačev. a J. a. d. „Tilglav" pnredi svoi tra- dicijonalni, obče priljubljeni pies v so- boto 12. januarja 1929 v veliki dvora- ni „Celjskega Doma". Pripravljalni od- bor pod predsedstvom g. ravnatel ja Leop. SeliSka je že začel s svojim delom. d Proslava 1. decembra v Mari- boru. Ukaznice za četrtinsko vožnjo v Maribor ob prireditvi proslave 1. de- cembra se dobijo pri g. Rafku SalmiCu, predsedniku podružnice Jugoslovanske Matice v Celju. d Razplsana je maloprodaja toba- ka v Radečah pri Zidanem mostu St. 143. (na mitnici). Eventuelni prosilci zaSčiteni z inv. zakonom, kateri bi re- flektirali na razpisano maloprodajo to- baka, naj se obrnejo na tajništvo Kra- jevnega odbora U. V. I. v Celju glede nadaljnih informacij. d Poraz Marlborčanov v Gradcu. Včeraj je igrala reprezentanca maribor- skih nogonetnih klubov v Gradcu pro- ti graški reprezentanci. Mariborčani so bili grdo tepeni. Podlegli so s 5 : 0. d Iz prosvetnega dela v Št. Jurju ob J. ž. V soboto 17. in v nedeljo 18. t. m. je uprizorila «Ljudska knjižnica» v šolski telovadnici dramo v 4 dejanjih «Srenja». Že izbira sama je bila zelo posrečena, kajti snov, ki je podana v tej igri, sliči tako šentjurskim razme- ram, da bi človek mislil, da je vzeta prav iz našega kraja. In konec, prav tak, kakišen mora biti \ Režisiral je gosp. HajnŠek in sam vzgledno podal vfoga ideariistB inž. Eržertu. Gospod dr. Svetina je bil v vlogi očeta Poga- čarja poosebljen trmoglavec danaSnjega časa, ki pa seveda podleže visokim ciljem iriž. Eržena. Kmeta Ovseneka je izborno odigral g. Seručar. Vlogo žida Grossa je kar najmarkantnejge podal priznani Sentjurski diletant g. profesor Koprivšek. V vlogi njegovega sina Franceta smo videli g. Rongadorja, ki se je tudi dobro odrezal. In ženske vloge? Gospodični Zdolšekovi, ki je nastopila v vlogi Dane, samo čestitamo in želimo, da jo zopet čimprej vidimo na odru. Nikakor niste ziostajali gdč. Gruden -- teta in gd N 0 V A .1? 0 L A < Si---" '35 jo bilo na nogah. Pozdrav so jo vrsil pred celjskim magistratoin s primer- nimi nagovori z bailkona. Znaoilno jo za tedanje raizmere in splošni. tudi dv~ žavnopravni kaos, da je novi mestni poveljnik Puteami poadr.Tvl.ial s fronto došle vojake v slovcnski republiki! Po 10. novembru smo delo za reor- ganizaicijo polka in za ustvaritev vsaj skrornno obrambne silo nadaljevaili. Začela so jo uveljavljati tudi ze cei;- trala v Ljubljami, nastajailo je nekako prvo ogrodje sedauije dravske divizijo. V tern casu nas jo obiskal poverjonik za narodno brambo pri slovenski na- rodni vladi, danes že ranjki dr. Lovro Pogaenik in generalni podpolkovnik Ulmaaisky. V vseh nas je bilo tedaj so mnogo revoilucijonarnega, za armado niorda predemokratskega duhia. Zato smo navedli ra>zne nedostatkc. pritož- bo itd. kar omenjenima gospodoma v obraz. Marsičemu se je ugodilo. Vsled dopusta majorja Puteanija sem zopet vodil mestno poveljstvo da prihoda ma- jor ja Avg. Kolska, kateremu som bil potem dodeljen kot prvi poboonik do svojega odhoda na mirovno konferen- co v Parizu. To je kratka zgodovina prvega slo- venskega lnestnega povoljstva v Celju. Tudi največji naš nasprotnik nam mo- ra priznati, da nase delo ni bilo za- stonj. Ohranili smo v tedanjem sploS- nem razsulu mir in red in ustvarili smo prve zacetko narodno obra;mbno sile, ki jo na.vzlic svoji sibkosti vemdar igrala znaino ulogo v Marihoru in na Kor ask em. Zdaj pa so nekaj manjših epizocl iz tedanjega. časa. Nokega jutra pride k svojemu gospodarju nadporoeniku »pipec« Andrej s porocilom: »Noooj 8ino ga pa, gospod oberlajtna.nt!« »Ko- ga pa. za boižjo voljo?« »No, tistega ze- leznega Jožefa pred Narodnim do- mom! Vlckli smo ga žo sinoci. pa so jo iitrgala vrv. Nocoj pa smo dobili ple- tono. železno in je šlo. Dvakrat smo dobro potegnili »ho — ruk — Švaba« in -— bum. kakor bi vstrelila »debela Bertai«, je bil Jožef na tleh. Na to smo ae brzo razpršili na vse strani!« An- droj ie,bil energično posvarjen, no pa Jožef je le odpotoval med staro železo in ncrmtrehno prosla/ve germianizator- j;i Jožofa TI. v Oljn jo bilo koner. Pred državljansko vojno v Buigariji ? Kakor vedo povedati beograjska po- ročila, jo došlo v ponddjek zvocer do spopadov mod bulgarskim vojastvoin in komilaškimi četami makedonstvu - jusčih, ki jib vodi itailiianofilski voj- voda Vance Mihajlov. Ker se Mihaj- lov ni hotel pokoriti zahitevi vlado po razoroženju, je ta poslaila nad njega svoje čoto. Nad Sofijo in Petričem, kj.(?r so nahaja glavno taiboriscc make- donstvn.iu.scih, je proglaSeno obsedno slanje. 0 spopadu (kakor sploh o vsob dogodkih v Buigariji) ni radi herme- tično zaprte meje autentičnili poročil, i vendar pa se je slišailo cez našo mejo oelo noč od pondoljka na torek grme- OSRAM nje topov in pokotanje strojnic. V So- i'iji so vse trgovino in banke zaprto, vsa križišča v mostu in vsa vladna po- slopja pa zaisedena z vojaštvom. — - Nokateri poznaivalci bulgarskih raz- mer trde. da je sicer najbrže vlada ukronila, izrodne varnostne koratko. da pa ni napadla Mihaij-lova on.a, tomvoe pristaši ubitega generala Protogoro- \a in da gre torej lo za ogrommo javno raizraOimaAiinjo med ol3oma kriloma makodnnstvujuscib. Da so ])a v Bui- j gariji do skraijnosti nesigurne razmo- re, kaže beg promožnojših ljudi na ^¦so straini v sosedne državo. »Akcija uglednih Sjudi izven politikß.« V Beogradu so govori sodaj u lom, j da bi gotovi ug'lodni Ijudjo, ki »stoje sicer izven politike, a politicno misli- jo«, pričeli akcijo za sporazum s pro- čaini in sicer na ta na:cin, da bi skli- cali »nepolitične politike« iz cele dr- žave in bi skusa'li z njimi najti pra- voc za revizijo usta^o in sploh za po- ' boljšanje cele nase držajvne uprave. Za to pa bi ne bil potreben saono jodou propagandistični zbor. tomveč več so- stankov, konforonc, ki bi pretresle col problem in bi skušalo priti do gotovih zakljuckov. Mod temi koni'erencami pa bi lahiko naistopila neutrailna vla- da, četudi. s katkini sonoralom na celu, ki bi. izvedia volitve in prodložila re- zuliaio sj)Oi\'izii!)KiBko akcije novo iz- voljeiiim politikom v koneeno resitev. Tako bi se tudi izoignili potrchi kralje- vo intorvencijo, ki se je ne smaitra za j oporiuno. — Da bo potrebno delo za s])oraizuni. o torn nikdo ne dvomi. Za- kaj pa se ga ne bi lotili na pravem koncu? 700 milijoncv škode v državnem gozdnem gospodarstvu. Ankotna komisija Narodne skupšči- ne za preiska.vo drža.viiega gozdnoga gospodarstva v Bosni je 'dovrsila svoje i delo in narodna poslamca dr. Džafer J Kulenovic ter inž. Vlada Radivojevio izdolujota konočno poročilo. Komisija jo iinela nalog, da pros'tudira vse eks- ploatacijske pogodbo, katero jo skloniln država z raznimi družbaiini in oseba- mi. ker se je v NaTodni skupsčini po- novno govorilo o volikih zloraibah na skodo državo. Poi'ocilo bode obsegulo oez tisoč pisamib strani in bode, koli- kor se jo dosloj zvodolo. poročalo o ne- verjetnih malverzatcijah in taitvinab. ki znašajo okrog 700 milijonov dinarjev, ne vračunajoč škode na davkih in tak- sah. Komisija bode predlagala obtožbo treh ministrov, velikega števila poslan- vox. uradnikov, posredovalcev in raz- nib privatnikov. Izgleda. da stojimo pred s'kandailozno niforo kakor jib jo bilo mialo na svetu. Spor med muslimani in radikali. Musljiuani in bosanski radikali so so hudo sprli radi bosanskih občin- skih volitev. Dasi. sede muslimani z radikali v vladi in imajo trgovinskega ministra (dr. Spaha), so se vendar v skoraj vseh obcinaih, kjor so dosegli večino, zvozali z radieevci proti radi- kalom, ker se čutijo sorodnejše s Hr- vati. kakor s Srbi. Uplivaio so vedno stara na'S])rotstva iz predvojno dobo. Radika'li ocitaijo dr. Spahu. da igra v Becgradu dvolieno- vlogo, dočim jim očita on. da se ne ozirajo na žoljo mus limanov ]>o gotorih sprcMiiombah na vo-lilnib uradniških mostih v Bosni. na pr. g'lode volikih županov v .Sarn- jovu in Tuzli. Yiharji, pcplave, neurja. Kakor par oca jo iz L on dona, raxsa- „ja.io po subem in na morju v vzhodni in .soverni E.vropi se vedno izredno hu- di viharji z neurjem. V Nemsikem za- livu so jo \- pondoljok p'otopil parnik »Hugo Stinnes«. Posadka je morala naglo zapustiti lad jo in jo je rešil ne- ki ribiški coin. Na višini Dersolinga na.Danskem se je potopil parnik »Da- nia«. Sevorna Belgija in juzna Nizozem- ska pa iinala tožke povodnji. Roki Skalda in Maas ste prestopili bregove in })oplavili colo okolico. Mesto Rotter- chvm 7 vso okolico je pod vodo. istotako veoji utisiih s svojega potovajnja. Prisostvo- vaila je nekaj öasa tecaiju, ki. ga je pri- v(>dil On train i institut za pedaß-o^iko v Hei'linu ter se podala nato v Ham- burg, kjor se je vršil pedaigoški tečaj za inazem-.ee. .Ud-eležencov je bilo 60. med njimi 0 Jugoslovanov. Prodaiva- teljica si je agl-edala ustroj šolstva v llamburgu tor prisostvovala pouku, ki se'vrsi. taim po povsom modernih na- oolih. Pokazaila nam je zelo zanimive nalage za inteligencni izpit, ki odlo-ca o prestopu ueeneev 4. šolskega lota v visjo solo. Ga. Zupanciüeva nam je po- dala v svojem zelo zanimivem preda- vanju na'z'orno sliko modernega šol- stva v Hamhurgu, kjor se živo aani- majo za solo Arsi. sloji, ter žela ob konen zasluženo priznanjo poslušalcev. d Clanski sestanek S'DS se vr.ši da- nes, v sredo, oh 8. uri zvečer v klubovi sobi »Geljskega Doma«. Prosimo za ciin vec'jo udeležbo. d Skupna vaja pevskih zborov »Združenih slov. kulturnih društev v Celju.« z orkostroni se vrši v četrtok ^9. t. m. oib 20. uri v veliki dvorani Celjskega doma. Prosimo vse gg. pev- co in godbenike, da se vaje toeno in polnoštevilno udeložijo, da ne bo zn- müde. d Podporno društvo za renne otroke v (jaberju priredi. v sredo, dne 5. de- cemibra 1928 ob pol 16. uri zvečer v dvorani. Sokolskoga doma v Gaborju svoj vsaikoletni. Mikla^žev vecor. Na- stopijo gojenci otroškega vrtoa v Ga- boi'jii, ki iiaim predstaivijo Miklavža z volikim spremstvom. Med odmoromi igragodba na lok. Ziacetek toeno ob pol 6. uri. Vstopnina za osebo 5 Din. ObdaTOvani otroci z legitimacijaimi v spremstvu so vstopnine prosti. Za pri- vn.tni'ke sprojoma miklavzeva darila iz Pi'ijaznosti gostilničar. d ./. A. D. »Trialav« v Zaarebu in v Ljubljani proslavi s sodelovanjem Sta- rešinske zveze v Celju dne 12. jainuar- ja 1929 10-letnico pronosa svojega sc- de-za iz Gra.dca v domovino. Proslava se vrši v velikom obsegu v vseh prosto- rih Celjskega doma. Ob. 17. uri istoga. dne so zberejo vsi Triglava/ni in dele- gati tovariskih aikadomskib drnštov v rostavracijskih i)rostorib na sestanek. Sejo pripravljainega odbora se vrše odslej vsak torek ob 20. uri v klubovi sobi. Soja damskega komiteja bo v pe- tek 7. dec. t. 1. ob 17. uri istotam. Pro- simo za })olnoštevilno udeležbo. ..-•¦ 135 > NOVA ÜGBA. St rar, 3 d Zveza trgocskih gremijev za Slo- venijo v Ljubljatn ima VI. plerwruo ttejo naeelstva v torek. dne 4. decem- bra 1928 ob 10. uri dopoldne v Celju v kavarniski sobi hotela »Union« z naslednjim dnevnini redorm: 1. Poslov- no poročilo. 2. Nasa trgovina in ob- lastni proračuni. 3. Osnutka novega konkuiznega in izvršilnega zakona. 4. Na«e pokojnin,sko zavarovanje (po- novna razprava na nujen predlog celj- skega gremija)- 5. Odmera zvezne do- klaide. (). Raznoterosti: Predloga zvoz- nega načelstva gledo vršitve občnih zborov posameznih gremijev in prire- ditve strokovnih predatvanj v grerni- jalnih okolisih; samostoini predlogi gremija Maribor glede ukinitve fi- nančnega ravnateljstva v Mariboru. radi prestajika nudonja daril v trgovi- lUih in prodaje slabih knjig po nlieah in tobaikarnah i. dr. d Pri javni borzi dein v Celju je na mzpolago delo: 8 hlapcem, 45 rudar- jcm. 1 pečarju. 1 teraserju, 2 ključav- niearjema. 1 kleparju, 1 električarju, 2 kotlarjema. 1 kolarju. 1 sodarju, 7 mizarjem. 4 gateristoin. 3 tkalnim niojstrom. 1 tkalnemu poslovodju, 1 cevljarju; 2 krojačoma. 1 slikarju. 2"> delavcein-težaikom, 1 knjigovodji, 10 vajencem. dalje 2 deklam, 4 pletiljam. 1 šteparici za perilo, 1 perici, 1 likari- ci, 5 natakaricam, 2 hotelskima kuhn- ricaina. 28 kuhaTicam, sobaricann in služkinjam. d L'radni d/tn Zbnrnice za trgorino obrt in imlustrijn v Ljubljani za Celje in i'eijskn nkolirn. Gromij trgovcev v Celju naznanja vsem gospodarski'n krogom v mestu Gelju in njegovi bli?- nji ler daljši okolici, da uraduje refe- rent Zbornieo v torek, dne 4. decew- bro f. 1. od 8. do 12. ure predpoldne v ravnateljski. sobi. Prevozne družbe »1. d. v Olju. Savinjsko nabrožje št. 7. Strnnko. ki zelo kako pojasnilo ali svet v zadevah. katere zastopa Zbornioa, so vljudno vabijo, da se pri njem v dolo- eenem casu zglase. d Miklavzeva prireditev v telovad- nici deskc akoliške sole v Celju bo v nedolj'ü 2. t. m. ob 3. uri popoldne. Pri- reditelji se na vso moč i)rizadevajo, d i izvrše ^ledališko predstavo. petje in pri hod Mikdavža veličastno in temu pom^nu in priliki dostojno. Vstopnioo se zo prodajajo vnaprej in naj si jo skusa vsakdo preskrboti že v predpro- daji. Starsi. ki žele, da njiliove otroke Miklavž obdaruje, prosimo, da prine- sejo darove z naslovi vsai eno uro prod začetkoni in jih oddajo pri blagajm. Pridite. prijatelji mladine da baste vi- (U11. kako se bodo otroci v-esoli-li in ž iljimi vred se bomo veselili tudi mi. d Sportni klub »Celje« v Celju ima svoj obcni zbor dne 3. decembra 1928 ob 8. uri zvečer v klubovi sobi. Klub prosi za čim večj* ndoležbo. d Mezgoda j)ri mvanju. Služkinja Rožii Trebiftnik v Gatoerju si je po ne- rodnosti azbodla celo ißlo v roko. Mo- rala je v bolnišnico. - d Vmrla sta v jaivni bolnici: obein- ski revež Jože Skolčnik iz Bežine in 66-letna služkinja Ursula Grmadnik iz Gomilskega. d Gospodinjski tecaj na celjski okol. soli pricne 10. deceimbra. Pouk bo tra- jal deset tednov in je brezplačen. üe- kleta se naj prijavijo v dopoldanskih urah v pisarni. d Iz celjske policijske kronike. B o- ž i o n e pečenke brez gosi)odarjev se sprelifljajo po mostu. K hišnemu posestniku g. Kladenšku sta zašla dva !>etelina in k g. Ivanu Cakšu na Kra- ljtt Petra cesti 8 že 25. t. in. dve gosi. — Kostanjarska stojnica g. Maitevža Oafuta pred rudarsko šolo v Gaberju je v soboto ponoči napol po- gorela. Ogenj je najbrže nastal tako, da, so se vnelo treske okrog peči s še živim ogljein. Zgorelo je nekaj desk in kostanja. Ogenj je najbrže sam pogasil kak pasant. — Delomržni po- st o p a č i. Orožništvo je ujelo in za ¦ prlo nekoga Martina Perša iz Zagorja ob 8avi, ki se je vrnil v okraj pastopat, dasi je izgnan, nekega Jožefa Kolenca iz Celja so pa oddali v znam sanatorij v Stari GradiSki. _ z 1 j o n a ie Za erne suknje, obleke ter spo^f ne ptašče dobi^e najcene;e v novi manufakturni in modni trgovini FRANC KOLBEZEN, Celje PreSernova ulica 3 FT Velika izbira primernih daril za Miklavza HUMANIK Celje, Aleksandrova ul. 1. Maribor, Gospoika uüca 17. 9PtUf. SlovensR! trg, „Pelovla" bila siva konjöka odeja, v Gaberju pa je zgubil nek prijatelj dobrega mošta rj,av površnik in plišast klobuk. d Vlom v telmrsko cerkev. V noei od pondeljka na torek je bil izvršen v far- no cerkev na Teliarjih predrzen vlom. VIomilec se je splazil v cerkev pri od- klenjenih zvonikovih vratih. ki vodijo oben em tudi na prižnico. Ropar se jo na.to spustil s prižnice kake 4 m glo- boko v cerkev s pomočjo zastave, ki je bila prislonjena ob prižnici. Zastava je ostala v cerkvi še od prejšnjega dne. ko se je vivšilo na Teliarjih svečano vmeščenje novega župnika. Tat je od- šel k velikennu oltarju hi vlomil v ta- bernakelj na ta način, da je s silo iz- d-i'l tailwrnakljeva vrartioa s tečaji vrearu iskrene častitke! d Vinska razstava v Ptuju se na- merava prirediti tokrat še le meseca mairca 1929. d Lep lov. Na prvem letasnjem »ve- likein lovu« ])ri Št. Janžu na Dr. p. je padlo 125 zajcev in 3 fazani. d »Tek ujedinjenja«. A. 8. K. Pri- morje v Ljiubljani prirodi dne 1. de- cembra ob 10.30 propaigandni tek sko- zi Ljubljano in preko ljubljanskega grada. Teče se na dveh različnih pro- gah, jedna 5.000, druga 2,300 m. Tek- muje se po pravilih Jugasl. lahkoatl. saveza v Zagrobu, udeležo se lahko te- ka vojaki, nevorificirani atleti, nogo- lnetaöi, smučajrji, verificirani atleti. i Prijave s prijavnino po 5 Din treba I poslati do 1. dec. do 12. ure opoldne na geom. Miroslava Cerneja v Mest- nem stavbnem uradu v Ljubljani. d Držnvna pleturska sola v Pluju. Prvi letnik se otvori 1. iaiuiarja 1929, vpisovainje od 1. do 15. decembra v pi- sairni npravitelja, Ptuj, Na skriteni st. 1. d Avtomobilska neareča. V ponde- ljek zjutmij sta se blizu Guštanja pone- sreciia usnjar Stefan Savec in njegova žena Marija iz Slovenjigradca. Peljala sta se z avtomobilom na sejm v Gu- štanj. Seboj sta imela mnogo usnja. Blizu Guštanja je zavotzil avto, ki ga je vodil Savec sam, iz neznanegia raz- loga v cestni jarek, se je provrnil in pokopal ptxl seboj g. Sa.vca in sopro- go. Nesreco je opazil zelezniski čuvaj v bližini in je poklical poimoč. Ko so avto obrnili, so videli, da je dobila go- spa Savec take poškodbe, da je bila vsaka pomoč izključena in je tudi kmalu na to na mestu umrla, docim ima mož težke poškodbe in so ga od- ])eljali v slovon|graško botlnico. d Vinski try v Slovemkih gorirah obeta biti letas živahnejši, ker so vina \'endar nekaj slajša in močnejša kot na Dolenjskem in na Bizeljskem. Pri producentih stane vino sedaj od štiri in pol do sedem in pol, postavljeno na kolodvor, sortimenti in pozno brani ljutomereani do 10 dinarjev. d Novi tovorni kolodvor v Zagrebu, v bližini Maksimira. je bil včerpj otvorjen. Ima že pet tirov. upajo pa. da ])redajo prometu do 5. deceimbra še 4 tire. Na novem kolodvoru se lahko : dnevno iztovori 112 vagonov, kar po- j menja precojšnjo^olajšavo. Na novem kolodvoru se sedaj iztovarjajo pred- vsem drva in premog. Dovozna casta pa je še v slalom sta.ii.iu. d Velik sneg v Bosni. V Sa.raje\ru je počelo v soboto snežiti in je snežilo ne- prestano še v pondeljek. Istotako sneži po celi Bosni, v višje ležečih krajih itnajo hud snežni metež. Mnoge ceste in poti so zasnežene. d Samomor v Ijubckovi sobi. V Spli- tu se je ustrelila 23-letna Anka Budi(: v sobi svojo-ga ljulx-ka, nadporočnika Pranja Kranja. Bila je poročena, a imela je stalno razmerje s tern oficir- jem. Ker je bila zelo Ijubosumna, jo došlo v nedeljo zveoer pri njem do spo- ra, tekom kateroga se je vstrelila z nje- govim revolverjem v usta. Oblasti ]>re- iskujejo. ali uro v resnici /,a samomor ali no. d iJesetniesemi, odnosno celoletni mlekarsko-sircM'ski tečaj prične n-i specijalni kmetijski soli za mlekarstvo v Škofjiloki dne 10. jam. 1929. Vzdrže- vailnina mesečno 750 Din, celoletna šolnina 1.000 Din. Podrobnosti pri ravnateljstvu zavoda. d Drugi tir na proyi Zidanimost— Zagreb. Ouje se, da bode želozniška uprava pričela po Novem letu z grad- njo drugega tira na progi Zidanimost —Zagreb. Ker je teren za drugi tir že večjidel pripravljen, je upati, da bodo dela v kakem. pol lotu zgotovljena. Štu- dira se tudi vprašanje drugega mostu pri Zidanemmostu, ki bi olajšal pro- met med Zagrebom in Ljubljano. d Gospodinje — prepricajte se o izborni kvaliteti pražene kave — fino aromatičnih mešanic tvrrdke A. Fazii- rinc, Celje. Lastna, najmodernyje urejena pražarna. 37 d lzvoz jabolk. S postal St. FIj, Pesnica, Maribor in Ptuj je bilo od- poslanih letos v severne države do 1. novembra 876 vsgonov. d Slovensko obrtnlško društvo v Marfboru si ie ustanovilo lastni pev- ski zbor pod vodstvorn g. Laha. Zbor šteje ?e 40 članov. d Nova planinska koca na Pesku pod Roglo. Pisejo nara: Južni del Po- horja je bil doslej planincem malo znan, kajti nikjer v bližini ni bilo no- bene postojanke, ki bi siužila za iz- hodišče v ta del Pohorja. Deloma tudi neugodne prometne zveze niso dopu- ščale Mariborčanom ali Geljanom do- stopa. Temu je odpomogla Dravinjska podružnica SPD v Konjicali, ki je ku- pila cd dedicev Josipa Winterja iz Zreč njegovo kočo na Pesku. Že letos jo je začela povecavati in preurejati za prenocevanje. Letošnjo zimo se bo že moglo za silo v njej prenočevati, kar je tern večje važnosti. ker se vršijo pozimi tek me za smučarsko državno pTvenstvo na Klopnem vrhu in bo do- tok posetnikov gotovo velik. Koča. leži v višini 1382 m na ra^dvoju Oplotni- ce in Planinscice, pritoka Radoljne. Takoj blizu koče je dober neusahljiv studenec. Krog in krog je obdatna od smrekovcsga go^'i <'V> d:i ;,o .' <--vro- ODEJE šivane in flanelaste, posteljne garniture, zavese, dobite najceneje pri Franc Kolbezen, Celje, Prešernova ulica 3. Stran 4. »NOVA DOB A« Stev. 135. Na pHstno domačo hrano se sprejmejo abonenti. Kosilo in večerja s kruhom 15 Din. lstotam se točijo prvovrstna dalmatinska in štajerska vin«i« Za obilen obisk se priporočata Albiin in Franjo Berget*, gostilničarja Celj|es GosposttÄ u°ic<*. vaaia od vseh nIrani pred vetrovi iu ima ves dam solnce. To bo važna posto- janka za zimiski sport. Tako.i na Rogli, ki je oddaljena pol ure od tod, se od- pre smučarjem ogr/omno snežno po- lje proti Šiklarici in .narprej v smeri proti Veliki Kopi. Dostop do kioce je od vseh straini ug'oden. Iz Konjic se pride do koče v dobrih 3 urah po s cerkvicami posejanih obronkih južne- ga Pohorja. Iz Vitanja popelje pla- ninca lepa cesta do drvarskega, nek- daj steklairskega naselja Rakavec. Od- tod je se dobro uro preko Ragle na Pesek. Iz Sv. Lovrenca na Polnorju prides v dobrih 2 urah ob šumeči Ra- dolni do koče. Vsa pota so dobno mar- kirana. — Vsem ljubiteljem Pohorja se obisk tega dela toplo priporoča. (1 Druyi tir na proyi Novska—Beo- (jrcid doyrajen. Na drugem inestu po- ročamo o naiineri železniške uprave, da pricne z gradnjo drugega tira na progi Zidani most—Zagreb. Do Nov- .ske je namreč že drugi tir zgrajen; kor pa ima Novska dvajno pnotirno zvezo z Zagrebom. (jedno preko Siska in jed- no preko Dugog selaO, bi bila na ta narin daina dvotirna zveza Slovenije z Beogradonx Odseka Beoigrad—Vi?i- kovei in Vinkavei—Brod sta bila goto- va že prej, odsek Brod—Novska pa te dni. Za ta 86 km dolgi odsek je bilo porabljenih za natsip 900.000 kubikov zemlje. Traoiice so vlite po pruskem sistenui S - 45 - a in so naj.iačje v dr- žavi. Vse postaje so dobile po dva no- va tira, Novska oelo tri. Delano je v tern odseku 20.000 ljudi od 1. mare;! do sedaj. Kljub dvojni zvezi Novske z Zagreboni pa se vseeno misli položiti drugi tir še na progi Novska—Dngo selo—Zagreb. Drugi tir na progi Za- greb—Beograd. poimenja ogromno ola.jsa.nje prometa. Vidovdanska ustava. Poljudno-poucna razprava. (Sestavil dr. Ervin Mejak.) (Dali«.) Sodišča in teh pristojnost se usta- na.vlja samo z zakonoin in ustava no d'O'pusca ustamavljanja kaikih izred- nih sodisc kot so bila v Avstriji n. pr. tkzv. preki" ali nagli sod (Standge- richt), ki je del oval v slučajih vecje pobune v državi ali oe so umori. ropi, požigi aili najpadi na tujo lastn in o za- vzeli večji obsetg. Sodisc imamo v različnih pokraji- nah naše držaive več vrst. z razdičnim ck'lokrogom in sc tudi različno ime- nujejo. Pri nas v Sloveniji delimo sodisea po važnosti ziadev, s katerimi se ba- vijo: v 1. 'oikrajna sodišča v raznih krajih, 2. okrožna sodišča v Maribo- ru, Gelju, Novem niestu in v Ljub- ljani, kjer se pa imenuje deželno so- disce, 3. višje deželno sodišče v Ljub ljani in 4. Vrhovni sodni dv'or, ime- novani Stol sedmorice, odelenje B v Zagrebu, ki je obeneni tudi najvišjo sodišče za Dalmacijo. Na Hrvatskem imamo kotarske su- dove, sudbene stolove, ban ski stol v Zagrebu in. Stol sedm*.orice istotani: v Srbiji gradske in sreske sudove, pr- vostepene sudove, aipelacioni sudovi v Beogradu in v Skoplju in kasacioni sud v Beogradu. Slicni so tudi na'zivi sodišc v ostalih pokrajinah naße dr- žave. Okrajna sodišca so v splošnem pri- stojna za kazensko sodstvo glede pre- stopkov, to so naijmanjši delikti, za vecino izvršihiih, nespornih in zem- ljiškoknjižnih zadev, v kolikor niso ta preodkazana okroznim sotlišičean ter v splošnem za civilne sporne zadeve flo znoska 6250 Din. Okrožna sodisča oziroma deželno so- dišče v Ljublja.ni so pristojna za ka- zensko sodstvo glede pregreškov in. hu- dodelstev ter 2. inštanca za pritožbe (vzklice) zoper kazenske sodbe okra;- nih sodisc, v splošnem za vse civilne spore preko zneska 6250 Din, za' vse menie-ne in za gotove trgovske zadeve, za, spore glede zakonskeR.a rojstva oti'ok in glede nespora,zuinnih loeitev zakonov in neveljavnosti zaikonov ter 2. instanca za pritožbe (prizive in re- kurze) zoper civilne sodbe in sklepe okraijiiih sodisc. (Dalje prih.) Mestni kino v Celju. Damies. 28. no- veinbra zadnjič »Ljubica Njegove Vi- j sokosti«. — Od četrtka do inkluzivno | sobote pa tece'zelo zanimiv film »Vera | Mirzeva«, v katerean nastopi pod ime- ! nom Na.talije Rosenel žena znanega ' ruskega komisairja za prosveto Luna- čarskega, ki je znana kot natjelegant- i nejsa žena sedanje Rusije. Poleg nje igra najboljši ruski filinski igralec : Hmara. Na nairodni praiznik popoldne ! in zveeer tri predstave. — V nedeljo 2. ! deceanbra velik nemški pamorski film i »'Pomorski kadet ali v senci Skagera- ka« s slikaimi iz te glasovite ponnorske Ijitke. Halo! HaloS Pri tej izbiri telovnikov se nudi vsakemu pristajajoče Telovniki za da- me in gospode iz čiste volne v modnih barvah, eno- in več- barvni od 80 do 350 Din. Pul- verji za dame in gospode v naj- novejših modnih barvah, eno- in večbarvni od 155 do 380 Din. Velika izbira telovnikov z vi- soko zapetim ovratniki, smo« kingbluze, svitri beli in sivi od 930 Din dalje. Sportne noga- vice, rokavice, dokolenice, ka- pe, trikotperilo itd. kupite tiaj- boljc pri L. PUT AN, CELJE Press mo, ogle He si lzložbe! T^KACnnfl! xz vse^ rudnikov in rj PjjjJljj najboljše vrste stavlja najcenejše Fr*anio -lost, Celje, Äieksaudrova ul. 4 Frak in smoking, popolnoma nova, s naj- finejšo svilo podložena, poceni na- prodaj pri Fr. Meško, Celje. 1-2 Sodorshe piočie sprejme pri prosti hrani, stanovanju in perilu v hiši, Fr. Repič, sodarski mojster, Ljubljana, Kolizejska ul. 18 Lepa hišioa, 20 mi nut od Celja 3 sobe, kuhinja in velik vrt, se proda za Din 46.000*—. Stanovanje takoj. — Istotako se proda dobro idoča gostilna pri Celju za Din 175 000'—. K. Breznik, Celje, Dolgo polje. Proda se stroj znamke »ADLER« za šivanje vreč in sedlarsko delo. Za'oga šivalnih strojev in koles ter vseh v to stroko spada- jočih strojnih del. — METOD ŽIŠKA, CELJE, Glavni trg. 3 4 OTVORITEV G0ST1LNE! Cenjenemu občinstvu najvljudneje nazna- njam, da bom otvoril s 1. decembrom v pupolnoma preurejenih prostorih pri Pur.cerju na Spodnji Hudinji --------- GOSTILNO _______iL Potrudil se bom, nuditi svojim gostom vedno najfinejša vina po zmerni ceni ; na razpolago pa bodo vsak čas tudi raznovrstna jedila. Vsak četrtek in nedeljo se bodo do- bile svcže krvave, jetrne in mesene klobase. — Priporočam se za obilni obisk. 4-2 HUDOLF CÄFUTÄ. Štev. IV A 18.885/28. Razpis. Obla.stni odbor niaribor.ske oblasti razpisuje pismeno ol'ertalno licitacijo zu dobavo vseh vrst mesa, mesnih iz- clelkov, niioke in nulevskili izdelkov, specerijskogui in kolonijahieffa blaga, kniha in niloka, drv in pronioga v le- tu 1929. to je za dobo od 1. jaamarja do 31. deceinibra 1929. sledecim zdrav- stvenim zavodom: 1. Javni bolnici v Celju, 2. Oblastni hiralnici i? Vojniku. ronudbe, opremljene s 100 Din ko lekoin, glaseče se na sta'lno ceno, z ua- voclbo eventudiiega popusta v odstot- kill, je izročiti upravi doticnega zavo da, za kaitorega ponudba vedja, najkas- neje do 11. ure predi)oldne due 10. de- cemibra 1928 v zai|ječateneni zwitku. na čegar zunanji strani je oznaciti na- slav poiiudnika, ]jredmot ponudbe in zavod, za katerega se giaisi ponudba. Ponudba, v kateri mora biti izrecno navedeno, da so ponudniku vsi ]^o- drobni dobaivni pogoji znani in da na nje v celoti pristaja, je priložiti spri- revalo sreskega poiglavaii'ia o dražitelj- ski sposobnosti in potrdilo daivOnega urada, da so davki za (roniesecje pla- rani. Vsak ponudnik mora založiti liaj- ka.sneje do 10. ure predpoldne dne 10. decenibra 1928 pri upraivi zajvala, 7a\ katerega. se glasi ponudba, predpisa- no kavi'ijo v vLsini 5% vrodnosti ])o- nudene dobave. O polozeni kavciji prejme ponudnik od mirave za.voda potrdilo. Oba po'gotll>enika si pridrzujeta pra- vico. en mesec i»red i)otekoin 1. pollet- ja 1929 pogodbo polletno odpovedati. ako bi se pogojene cone ta'k'o spremo- nile, da. bi oblaistni odbor ali pa doba- vitelj ne mogel v II. polletju pristati na dogovorjen'o ceno. Ako se nilioe iz- mod obeh pogodbenikov i)ravot-asno ne posluži te odpovedne pravice. teee do- l>a.vna pogodba avtomaticno dalje do :J)1. docombra 1929. Pri zavodih, v kaiterih se peče kruh v lastni režiji in v katerib dobvljajo mleko okoliski i)osestniki v nianjšili količinah, odpadejo zadev ne ponudbe. Podrobna pojasnila in podrobne do- ba\'ne poigojo za vsak po.samezen za.vod daje pomidnikmn uprnvn dolirnega zav-oda, Oblastni odbor si pridržuje pravico. oddati dobavo neglede na ponudeno ceno, in deliti dobavo na več ponudni- kov. Na ponudbe. ki ne odgovarja.io prednjiin doloriloin razpisa in podrob- niin. dobavniin ijogojem. se ne bode oziralo. Oblastni odbor mariborske oblasti v Mariboru, dne 17. novembra 1928. Predsednik: Dr. Josip Leskovnr 1. r. Spomofoni in plošče \i tovarne Edison Bell-Penkala Ltd. kakor tudi plošče «His Master's Voice» in «Columbia» katere vodi imenovana tovarna na zalogi, se dobijo proti gotovini in po zelo ugodnih obrokih pri Mm S Leskovseh ff Gelje k^jaga3»«a in veietii-yovina s papipjem, pisalnimi in Hsalnimi predmeti. aea in Uoiicna Uarila v manufakturni in modni trgovini Nilos Psenicnik, ceiie o o ft 1 c X R & E S K O V Š E K C E L. ] E Knjigarna in veletrgovina s papirjem priporoča: Blasnikove in družinske pratlkc. Bcklamne kolcdarje za novo leto z natisoin finne. — Bo- žičnc_okraske in jaslice. — Božične ia novoletne dopisnicc. — Kreppapir, svileni in barvani papir kakor tudi vse druge šolske in pisarnižke potrcbScine, ki se dobi- vajo v najvcčjj izbiri in po najnižjih ccnah. Inserirajte v ,NOVI DOBI'l Tiska in izdaja Zvezna tiskarna. — Odgovoren za izdajatelja, tiskarno in redaJtcijo Milan Cetina v Celju.