0IIII H®®®®®®® ®®@ SLOVENSKI LEBELRR € ®a® ®®@®®a®@®®® Glasilo „5louenskega osrednjega čebelarskega društua za Kranjsko, Koroško in Primorsko" s sedežem u [sjubljani ter „5lo-UEnskEga čebelarskega društua :::: za Spodnje Štajersko" :::: Urejuje Frančišek Rojina, nadučitelj u Šmartnem pri Kranju. teto XVI. 1913. Šteu. Z. : Izhaja 15. dan usakega meseca ter se pošilja članom zastonj. - Članarina znaša letno 3 K. Naznanila osrednjega društva. 100 stotov neobdačenega sladkorja za 45 K 100 kg razdeli okrog 10. marca „^rensko osrednje čebelarsko društvo v Ljubljani" svojim dosedanjim članom. Naročila sprejema: »Slovensko osrednje čebelarsko društvo v Ljubljani" do vštetega 2. marca 1.1. Na poznejša naročila se ne bo oziralo. Razpošiljal se bo neobdačeni sladkor brez izjeme edino le v vrečah po 50 in 100 kg. V manjših množinah se pod nobenim pogojem ne razpošilja, ker povzroča društvu preveč dela in stroškov. Le čebelarji, ki bi se zglasili, da osebno pridejo po sladkor, dobe tudi manjšo množino pri društvenem tajniku in blagajniku Zirkelbachu v Ljubljani, Mala čolnarska ulica 9, ako s seboj prineso vrečo. Pri naročilu naj bo natančno in razločno zapisano ime in priimek, stan, kraj, pošta, davčni okraj, železniška postaja, število panjev in dostavek, ali se pošlje sladkor po pošti ali po železnici. Pri skupnem naročilu podružnice ali več čebelarjev mora biti naveden vsak čebelar posebej, kje stanuje, davčni okraj, koliko panjev ima in koliko sladkorja želi. Spodaj pa skupno število panjev, množino sladkorja in podpis prejemnika in plačnika. Opozarjamo naročnike v njih lastno korist, da pravilno navedejo pri naročilu število panjev, da si ne nakopljejo sitnosti in kazni. Vsled ukaza c. kr. finančnega ministrstva ne sme sedaj dobiti osimljen panj več kot 5 kg neobdačenega sladkorja skupno s tistim sladkorjem, kar ga je morda dobil v jeseni. Neobdačeni sladkor je pod strogo finančno kontrolo, zato mora društvo vsakega čebelarja naznaniti finančni oblasti, ki se potem po svojih organih prepriča o istinitosti napovedi. Tudi je v ukazu navedeno, da je neobdačeni sladkor namenjen le za nepre-možne čebelarje. Pri razdelitvi se bo odbor oziral predvsem na one naročnike, ki pripomnijo, da v jeseni niso dobili neobdačenega sladkorja. Kdor bi ne dobil do 20. marca sladkorja, naj oprosti, da mu odbor ni mogel ustreči, ker je imel premalo blaga. Oziralo se bode nanj predvsem pri prihodnji razdelitvi. Cenjene dosedanje člane opozarjamo, da se 3. štev. „Slov. Čebelarja" ustavi brez izjeme vsem, ki do 15. marca ne poravnajo udnine 3 K, ali če jih ne naznani podružnica. Kdor ne misli biti član, prosimo, da 1. in 2. številko vrne. Pomislijo naj, da tisk lista in drugo društvo precej stane. _ Opozarjamo tudi še enkrat cenj. člane, da je članarina zvišana od 2 na 3 K, kar je bilo priobčeno na drugi strani ovitka „Slov. Čebelarja" št. 1. Zato prosimo člane, ki so poslali samo 2 K, da pošljejo še 1 K. List je zato obsežnejši in lepši. > SLOVENSKI « LEBELRR Q --■■■■■■■■■■a Leto XVI. ■■■■■■■■■■■■■■■•■■a ................................................................mil V Ljubljani, meseca februarja 1913. .....iiiiiii........................................................ j Štev. 2. i ■ ■■■■■■■■i mesečnh nflvodilr. SPISU JE: JAN. STRGAR. Februar. avodila, ki so veljala za januar, veljajo povsem tudi za ta mesec. Letos nismo bili do sedaj še preveč obdarovani s snegom, toda tembolj lahko pričakujemo, da se to še izpolni. Zatorej je mir ____ tisto, za kar moramo skrbeti pri čebelah. Kolikor dalj ohranimo čebele pri miru, tem bolje je zanje. Vendar pa v močnejših panjih, za-vetnejših legah in milejšem podnebju prične že začetkom mesca matica staviti zalego. Ako so čebele dobro vzimljene, t. j. na dobrem medu aH sladkorju, tedaj še ne potrebujejo vode od zunaj. Vse drugače pa je, ako prezimujejo na slabem, kristaliziranem medu. Pri takih ljudstvih nastane žeja, kar pomenja glasno šumenje v panju. Takim panjem je treba dati vode, kar pa je bolj težavno v tem času ali radi mraza celo nemogoče. Ako je gorkejše vreme, se pač zamore dati skoz žrelo, bodisi s pomočjo pitalne priprave, ki se vtakne skoz žrelo, in se natakne steklenica, napolnjena z nekoliko oslajeno gorko vodo. Tudi na vrhu pri vehi se z uspehom daje vode s pitalnim balonom, oziroma s pripravo, katera služi za balon; sicer pa se lahko uporabljajo namesto balona kar navadne steklenice, ki jih je dobiti poceni povsod. Omenjeni dve pripravi bode, upam, mogoče že dobiti pri gosp. M. Humeku v Ljubljani, in nista dragi. Priporočal bi, da si vsak čebelar nabavi posebno prvo, ki je pripravna za pitanje pri vseh panjih; tudi za kranjiče dobro služi. Pri kranjičih pa lahko damo vodo tudi v koritcih ali drugih plitvih posodah, ako so panji pravilno narejeni, da se da sprednja končnica z lahkoto odpreti. V gorkih dneh damo čebelam lahko tudi na jako enostaven način vode. K žrelom naložimo snega, ki se prične tajati, in čebele se prav pridno poslužujejo vode. To se posebno pri kranjičih lahko uporablja, ker čebele rade izletavajo. Ta mesec pa je mogoče, da nastane lepo, toplo vreme vsaj za nekaj dni. Ako kaže toplomer v senci 8—12° C, in je mirno solnčno 2a vreme, je čas, da čebele vzdramimo k prvemu izletu, da se očistijo. Potrebno je, da vse priprave, ki so nam služile za obsenčenje panjev, take dni odstranimo. Žrela odpremo in jih pregledamo, ako ni kaj mrtvih čebel. Te iztrebimo za enkrat kar skoz žrelo. V to nam služi preprosta grebljica, ki si jo čebelar lahko sam naredi. Vzemi kakih 50 cm dolgo ter kake 4 mm debelo žico, ki jo na koncu kakih 5 cm nadolgo raztolci, da postane ploščnata, in raztolčeni konec zavij v pravokot, in priprava, s katero skoz žrelo otrebimo mrtve čebele, je gotova. Iz kranjičev izletavajo čebele same rade, še prezgodaj. Drugače pa je pri panjih z gorkim delom in visokimi okvirji. Pri takih pa moramo večkrat ljudstva siliti k izletu, da se očistijo, in sicer na ta način, da vbrizgnemo med čebele gorke medene vode in da trkamo na panji; s tem čebele vzdramimo, da prično izletavati in se očistijo. Skrbeti je treba, da se čebele v par dneh očistijo. Ako bi katero ljudstvo izostalo ter bi utegnilo nastati dolgotrajajoče neugodno vreme, in bi se utegnilo ljudstvo na kakšen način vznemiriti, tedaj bi se čebele tudi deloma v panju očistile; s tem bi notranjščino panju onesnažile, lahko pa iz tega nastane tudi griža, ki ima največkrat slabe nasledke. Sploh potrebuje ljudstvo, ki se pred prvim izletom vznemirja, dosti več časa, preden se očisti, kakor pa ono, ki se ni vznemirjalo. V dnevih prvega izleta moraš panji natančno opazovati, posebno proti večeru, ko so čebele že ponehale leteti. Popolni mir pomeni, da je v panju vse v redu. Ako pa čebele nemirno tekajo iz panju in nazaj ter se nikakor nečejo umiriti, je skoraj gotovo znamenje, da je panj brez matice. Takih panjev sedaj še ne kaže natančneje preiskovati, ampak zaznamovati jih je treba. Ob prvem spomladanskem izletu nikakor ni dobro panjev odpirati in jih preiskovati znotraj ; to delo odložimo za poznejši čas, ko čebele že redno izletavajo. Le v slučaju napajanja ali ako domnevamo, da gre v panju zaloga živil h koncu, tedaj je panj previdno odpreti in mu dodati medu v satju; kdor pa tega nima, pomaga si za silo tudi s „kandis" sladkorjem. Tega pomočimo v vodo in ga naložimo tik čebelnega gnezda, najbolje skoz veho. Od prvega spomadanskega izleta dalje potrebujejo čebele več medu, vode in gorkote; za poslednjo, ako nismo še dosti preskrbeli, moramo sedaj. Ko so se čebele do dobra očistile, sprašile, in smo vse potrebno opravili, je najbolje čebele pripraviti zopet v popolen mir; to storimo najbolje, da žrela zopet zavarujemo proti solnčnim žarkom. Nikakor pa se ne sme čebelam zabraniti izleta na ta način, da bi se žrelo popolnoma zaprlo, ker bi se čebele zadušile, akoprav bi jim na drugi strani dali zraka. Na omenjeni način uničijo začetniki marsikakšen panj. Ako zapade nov sneg, ga odkidaj vsaj za par metrov od čebelnjaka in ga potresi s senenim drobom ali s kako drugo primerno stvarjo, potresanja s pepelom pa iz lastne izkušnje ne priporočam, ker se po razmočenem pepelu čebele onesnažijo in sprijemljejo. Ako opaziš, da je kakšen panj grižav, tedaj je najbolje, da mu daš gorkega, razredčenega medu; s tem ga prisiliš, da se še bolj očisti. Potem ga oprezno in pri zadostni gorkoti preseli v drug snažen panj; okvirjev vzemi le toliko, kolikor jih čebele obsedajo, druge pa nadomesti s snažnimi. Samoobsebi je umevno, da mu daš tudi dobrega medu. Pitanje s tekočim ali celo z vodo razredčenim medom je ob tem času škodljivo; le v milejšem podnebju se je možno tega posluževati, vendar pa le sam med ali gosto vkuhani sladkor; poslednji je še skoraj boljši, ker manj sili k zaleganju in manj čebele vznemirja. Sladkor kuhaj v razmerju na dva kilograma sladkorja en liter vode. Končno še par opominov.' Delaj in pripravljaj si potrebne čebelarske potrebščine! Pri izdelovanju panjev in okvirjev se drži predvsem natančnih mer! Kaj pa zaloga satovja, si jo že zažvepljal? Izpopolnuj si teorijo! Čebelarske podružnice naj vsaj ta mesec imajo občne zbore; prirejale naj bi tudi redne mesečne sestanke, na katerih bi obravnavale razne čebelarske zadeve svojega okolišča. žnidersičev panj. m humek (Dalje.) 5. Najvažnejše opravilo pri čebelarskem obratu v Žnideršičevem panju je pač prevešanje. To je v tesni zvezi z uspehom ali neuspehom tega sistema, ker ravno vsled prevešanja se Znideršičev panj bistveno razločuje od drugih evropskih in amerikanskih panjev. Iz-večine vsi drugi sistemi so prirejeni tako, da se medišče, ki ima drugačne okvirje kakor plodišče, odpre ali nastavi, ko je ljudstvo dovolj razvito, in je pričakovati izdatne paše. Čebele potem prostovoljno zasedejo medišče: to pa le tedaj, ako imajo prav izdatno pašo, kakor je bila n. pr. 1. 1911. ponekod na hoji. Pri naši navadni, skromni paši ne dosežemo na ta način nič, ker čebele medišča niti ne zasedejo, ampak ostanejo raje v plodišču in — rojijo. S pravilnim in pravočasnim prevešanjem v Žnideršičevem panju pa čebele prisilimo, da opuste misel na rojenje, s čimer dosežemo, da ostane vsa moč skupaj in izkoristi poletno pašo. Iz nekoliko poročil je razvidno, da nekateri čebelarji še nimajo popolnoma jasnih pojmov o bistvu prevešanja. Vsem tem in vsem začetnikom nujno priporočam, da večkrat prebero Znideršičev spis »Moj panj in način mojega čebelarjenja« v »Slov. Čebelarju« iz leta 1910. str. 22. in 46. Pri prevešanju se vsi okvirji iz plodišča prestavijo v medišče v istem redu kakor so bili spodaj. Samo matica in tistisat, kijona njem najdemo, pustimo v sredi plodišča. Na vsaki strani tega sata pa takoj nato vložimo po štiri prazne okvir j e z izdelanim delavčnim satjem, ali celimi umet- 2a* nimi medstenami. Samo začetki ali celo prazni okvirji s povoščenim robom niso za to rabo. Prevešanje se izvršuje, ko so čebele na višku svojega razvoja, in ko se bliža glavna paša. Iz poročil je razvidno, da so naši čebelarji prevešali v času od 24, aprila noter do konca julija, pretežna večina pa od srede maja da srede junija, to je v času, ko imamo pri nas poletno pašo. Precej čebelarjev prevešanja še ni izvrševalo, ker čebele še razmnožujejo (pustijo rojiti) ali pa kot začetniki še niso imeli prilike za to opravilo. 6. Uspeh prevešanja je bil pri veliki večini izvrsten, prav dober, dober, povoljen, v par slučajih manj povoljen in pri enem samem čebelarju zelo slab, »nič drugega kot čebele in zalega«. Uspehi prevešanja bodo razvidni iz poznejših odgovorov zlasti na vprašanja 7., 8., 9. in 10. Splošno se uspehi nanašajo na preprečenje rojenja, izdelavo satja in posebno na donos medu. Povsod, kjer so označeni slabši uspehi ali neuspehi, je opaziti, da dotičnik prevešanja ni prav izvršil, ali pa so bile druge izredno neugodne razmere krive, da se to ni obneslo. 7. Odgovori na vprašanje glede rojenj a prevešenih ljudstev niso sicer popolnoma točni. Vendar sem po natančnem preudarku prišel do precej zanesljivega zaključka, ki popolnoma odgovarja mnogoletnim izkušnjam našega čebelarskega mojstra g. Znideršiča. Kljub prevešanju je namreč rojilo izmed okroglo 450 panjev samo 46, to je približnolO°/o. Iz različnih opazk je razvidno, da provzroča rojenje slaba paša, nepravilno postopanje pri prevešanju in pa nepazljivost pri oskrbovanju med glavno pašo. Ob dobri paši in normalnih razmerah so roji iz prevešenih Žnideršičevih panjev redka prikazen, in kdor pravilno in ob pravem času preveša, čez nekaj dni potem panji pregleda, izrezuje matičnjake in skrbno odstranjuje trotovino iz plodišča, mu roji ne bodo delali velike preglavice. Vsekako bo pa kljub vsej previdnosti tu in tam rojil kak panj, kar pa ni nikaka škoda, ker dober roj že pride prav vsakemu čebelarju. 8. Poročila pod to točko kažejo jako zanimivo dejstvo, da je matica pri 450 prevešenih panjih nekako v 40 slučajih (okrog 9%) prodrla v medišče in tako onemogočila pravi uspeh prevešanja. Za vzroke tej nepriliki navajajo poročevalci različno. Najpogosteje se splazi skoz rešetko mlada, vitka, slabo razvita matica, zlasti tedaj, ako je v me-dišču veliko trotovine. Drugi vzroki so slaba, pokvarjena rešetka, slabo izdelani panji in nepazljivost pri pregledovanju. Nekemu poročevalcu je matica v kratkem času trikrat ušla v medišče. 9. Izmed vseh poročevalcev je čebele prevažal v pašo samo g. Znideršič, ki je izkazal v tem oziru jako lep uspeh. Pač pa več drugih čebelarjev sodi, da mora biti ta panj posebno pripraven za prevažanje. čebelarstvo nh kranjskem. FR. ŠTUPAR. L Kranjska čebela uživa staro slavo, in Slovenci so bili že v davnih časih cenjeni čebelarji. Dobra snov in sposobna sila, to je dvoje sredstev, ki omogoča, da bi naše čebelarstvo moglo biti na vrhuncu, če bi mi imeli dosti trdnje volje in vztrajnosti v delu, izkratka: primeren delež podvzetnosti. Skrbeti bi morali, da ta vrhunec tudi dosežemo. Ker je najboljša učiteljica preteklost, da se v sedanjosti uspešno pripravljamo za prihodnost, zato najprej poglejmo, kako je bilo z našim čebelarstvom nekdaj. Za umevanje preteklosti nam morejo služiti zanesljivi pisani viri, ki jih pa, žal, večkrat zastonj iščemo; če jih ni, se kolikor toliko moremo ozirati na ustno izročilo, a sklepati moremo tudi iz splošnih dejanskih razmer. Najboljše sredstvo, da bi izvedeli, ali naše čebelarstvo po koli-kosti napreduje ali nazaduje, bi nam morala biti čebelna statistika. Od 1. 1869. dalje se ob ljudskem štetju štejejo tudi čebelni panji. Od tedaj smo imeli pet ljudskih štetij, ki se redno ponavljajo na 10 let. Uspeh teh štetij je razviden iz nastopnega pregleda kranjskega čebelarstva, ki nam kaže število panjev ob vsakem štetju v vsakem sodnem okraju, v vsakem okrajnem glavarstvu in v vsej deželi (glej pregled na 26. strani). Ti podatki so samiposebi zanimivi; ker je pa razpredelnica pregledno sestavljena, mi ni treba dalje govoriti o njej. Opozoriti moram le na zadnje tri podolžne predele, kjer je iz čebelne štetve 1. 1910. navedeno število panjev z nepremičnim, s premičnim in z mešanim sa-tovjem. V teh številih je torej nekako pojasnilo o sedanjem kakovostnem razvoju našega čebelarstva. Splošno številno naraščanje panjev pa še ni dokaz, da so se čebele pomnožile v razmerju s številom prebivalcev. To se nam pokaže šele tedaj, če proračunimo, koliko panjev je v raznih dobah prišlo na gotovo število prebivalcev, n. pr. na 1000. Tak pregled nam kaže razpredelnica na 27. strani. Leva stran te razpredelnice nam kaže število prebivalcev ob vsakem ljudskem štetju posebej1, desna stran pa število panjev na 1000 prebivalcev v vsakem sodnem okraju, okrajnem glavarstvu in v vsej deželi. Ta pregled nam pravi, da je 1. 1869. prišlo na Kranjskem na 1000 prebivalcev 58 panjev, 1. 1910. pa sto, torej je čebelarstvo zelo napredovalo, ker je v tej dobi število panjev veliko bolj naraslo, kakor pa število prebivalcev. — AH je pa ta statistika zanesljiva? Ni treba, da bi bil človek zelo star, da bi se mogel spominjati razmer izza leta 1869., saj je od tedaj preteklo komaj dobrih 40 let. 1 Ta števila sem dobil iz raznih virov, zato se morda ne bodo popolnoma ujemala z vsakim statističnim izkazom o ljudskem štetju; vendar razlike ne morejo biti tolike, da bi bile za naše namene pomembne. Število panjev na Kranjskem ob ljudskem štetju Leta 1910 je panjev bilo v sodnih okrajih in okrajnih glavarstvih 31. decembra z nepremičnim s premičnim z mešanim 1869 1880 1890 1900 1910 satovjem Ljubljana, mesto...... 233 93 246 207 375 200 150 25 Črnomelj.......... . Metlika .......... 904 605 333 951 1047 1205 995 492 1277 684 633 610 589 30 55 44 Okr. glav. Črnomelj..... 1509 1284 2252 1487 1961 1243 619 99 Brdo............ Kamnik .......... 1205 943 1532 970 1641 1244 1331 1066 1698 1508 1320 1003 368 465 10 40 Okr, glav. Kamnik...... 2148 2502 2885 2397 32i 6 2323 833 50 Kočevje.......... Ribnica........... Velike Lašče........ 1215 659 685 1114 870 459 1595 1310 977 1374 857 667 2040 1475 1332 921 4C9 762 1111 830 275 8 236 295 Okr. glav. Kočevje..... 2559 2443 3882 2898 4847 2092 2216 539 Kranj ........... Škofja Loka........ Tržič............ 868 683 380 1104 1318 494 1395 1727 785 1544 1636 734 1774 2244 726 1504 1S02 710 184 414 86 28 16 Okr. glav. Kranj....... 1931 2916 3907 3914 4744 4016 598 130 Kostanjevica........ Krško........... Mokronog......... Radeče........... 1155 386 782 684 1329 1492 961 72 f 1358 1625 1109 887 1360 1390 1269 852 1549 1682 1501 885 990 626 1168 739 505 865 239 51 54 191 94 95 Okr. glav. Krško...... 3007 4503 5049 4871 5617 3523 1660 434 Litija............ Višnja gora......... 1270 765 1253 1519 2038 2872 1976 1871 2392 3268 772 1327 808 1340 812 601 Okr. glav. Litija....... 2035 2802 t910 3847 5660 2099 2148 1413 Ljubljana, okolica...... Vrhnika.......... 1814 1214 2672 1693 3825 1024 3442 1600 3723 1433 2327 829 1296 370 100 234 Okr. glav. Ljubljana, okolica . 3028 4365 4849 5042 5156 3156 1666 334 Idrija............ Cerknica.......... Logatec .......... Lož............ 463 J 976 755 571 757 538 785 986 749 756 620 799 832 817 420 821 902 603 262 433 440 212 54 368 462 2 104 20 Okr. glav. Logatec..... 2194 1866 2520 3007 2960 1738 1096 126 Novo mesto ........ Trebnje .......... Žužemberk........ 899 677 125 1243 1292 309 i 365 2130 716 2036 1135 481 3249 1789 1157 1687 920 360 1502 180 607 60 689 190 Okr. glav. Novo mesto . . . 1701 2844 5211 3652 6195 2967 2289 939 Ilirska Bistrica....... Postojna.......... Senožeče .......... Vipava........... 263 792 449 501 244 723 211 797 478 957 447 1421 719 727 466 890 862 900 i 467 995 168 343 314 523 694 510 153 207 47 265 Okr. glav. Postojna..... 2005 1975 3303 2802 3224 1318 1564 312 Kranjska gora....... Radovljica......... 86 2767 1513 3019 3380 6901 1897 5678 2197 6552 1603 5114 324 1236 270 202 Okr. glav. Radovljica .... 2853 4532 10281 7575 8749 6717 lr.60 472 Skupaj na Kranjskem . . 25203 32125 49295 41699 52694 31422 16399 4873 Število prebivalcev na Kranjskem ob ljudskem štetju Na 1000 preb. je prišlo panjev v sodnih okrajih in okrajnih 31. decembra glavarstvih 1869 j 1880 1890 1900 1910 1869 1880 1890 1900 1910 Ljubljana, mesto....... 22593 26284 30505 36547 41727| 10 4 8 6 9 Črnomelj........... 17744 17817 16946 15548 140941 51 19 62 64 91 Metlika ........... 11902 12071 11514 10752 10660 51 79 105 46 64 Okrajno glavarstvo Črnomelj 29646 29888 1 28460 26300 24754| 51 43 79 67 79 Brdo............. 16188 16320 16772 16024 15547 1 74 94 98 83 109 Kamnik ........... 22016 22759 23438 23996 23999 43 43 53 44 63 Okrajno glavarstvo Kamnik . . ?8204 39079 40211 40020 39546| 56 64 72 60 81 Kočevje........... 18432 20331 19861 19409 19203 1 66 55 80 71 106 Ribnica............ 11399 12508 13431 13336 13062 58 70 98 64 113 Velike Lašče......... 8275 8955 9514 9561 9W 83 51 103 70 141 Okrajno glavarstvo Kočevje . . 38106 41794 42806 42306 41708 1 67 58 91 69 117 Kranj ............ 23866 22776 22231 22512 22342 1 36 48 63 69 79 Škofja Loka......... 24032 23607 23913 23414 23090 28 £6 72 70 97 Tržič............. 5906 5911 6481 7147 7433 64 84 121 103 98 Okrajno glavarstvo Kranj . . . 53804 52294 52625 53073 52865 | 36 56 74 74 90 Kostanjevica......... 10895 11652 12490 12887 137881106 114 109 106 112 Krško............ 15424 15915 16952 16868 17199 25 94 96 82 98 Mokronog.......... 14205 14457 14607 14Č.03 14911 55 66 81 87 101 Radeče............ 9504 89S9 9188 9035 96C6 I 72 80 97 94 92 Okrajno glavarstvo Krško . . . 50028 51023 53237 5339^ 55504| 60 88 95 91 101 Litija............. 20776 22428 23724 23157 24255 61 56 81 85 9-, Višnja gora.......... 11866 12518 13127 12812 12324 64 124 219 146 265 Okrajno glavarstvo Litija . . . 32642 34946 36851 35969 36579 62 80 133 107 155 Ljubljana, okolica....... 36272 392.8 42232 44708 52057 50 68 91 77 72 Vrhnika.......... 14247 14829 15437 15120 15346 85 114 66 106 93 Okr. glavarstvo Ljubljana, okol. 50519 54057 57669 59828 67403 60 81 84 84 76 Idrija............. 13620 14410 15483 16232 16876 34 40 51 47 48 Cerknica........... Logatec ........... j12738 14045 14831 8606 7233 8289) 7448 / 54 66 72 110 51 110 Lož............. 8794 9247 9959 8313 8395 86 58 75 100 107 Okrajno glavarstvo Logatec . . 35152 37702 40273 40384 41008 62 49 63 75 72 Novo mesto......... 25241 26040 27248 28289 27996 36 48 87 72 116 Trebnje ........... 9635 10084 9876 10115 10145 70 128 216 112 176 Žužemberk.......... 9683 10369 11222 10566 9381 13 30 64 46 123 Okrajno glavarstvo Novo mesto 44559 46493 48^46 48970 47522 38 61 108 75 130 Ilirska Bistrica........ 9893 10502 10791 11228 12037 27 23 44 64 72 Postojna........... 11852 12277 12359 13069 13479 67 59 77 56 67 Senožeče ........... 6-95 6674 6360 f530 5296 64 32 70 84 88 Vipava............ 12485 12050 11969 12085 12388 40 66 119 74 80 Okrajno glavarstvo Postojna . . 41225 41503 41479 41912 43200 49 48 80 67 75 Kranjska gora........ 6720 6615 7170 9621 12791 13 229 471 197 172 Radovljica.......... 20075 19565 19327 19827 21236 138 154 357 286 309 Okrajno glavarstvo Radovljica . 26795 26180 26327 29448 34027 106 173 388 257 257 Skupaj na Kranjskem . . 163273 481243 498958 508150 525843 58 68 99 82 100 Tisti čas je bilo po naših vaseh še vse polno uljnjakov, ki so pa že deloma bili prazni; vsekako je bilo tedaj več uljnjakov kakor jih je' sedaj, in tudi več čebel. Ker smo imeli že tedaj prazne uljnjake, je to znamenje, da je že tedaj pri nas čebelarstvo pojemalo, a pozneje je pojemalo še bolj, kajti uljnjaki so se vedno bolj praznili in polagoma tudi izginjali. Statistika o čebelarstvu torej ni zanesljiva. Nezaupnost ljudi in neupravičen strah pred večjimi davki sta bila vzrok, da ljudje ob štetju niso vestno napovedovali števila panjev, ampak so jih nekaj zamolčali, kar seveda nikakor ni prav. Isti statistični izkaz nam pa tudi pravi, da ta strah, ta nezaupnost vedno bolj gineva, da se števila v izkazu vedno bolj bližajo resničnim številom, in to je dobra stran teh izkazov, ker imamo v zadnjih podatkih vsaj nekoliko opore. Ker so statistični izkazi najboljša podlaga za primerne odredbe v prid prihodnjemu zboljšanju, upajmo, da bodo naši čebelarji v prihodnje opustili vse pomisleke ter bodo po resnici povedali, koliko panjev imajo. Vse kaže, da je bilo pri nas čebelarstvo nekdaj splošno razširjeno. Urednik F. Rojina pravi v Janševem življenjepisu, priobčenem v Janševem »Popolnem nauku o čebelarstvu«1: »Odkar so se pojavili Slovenci v zgodovini, jim je bilo čebelarstvo posebno priljubljen opravek. Stari zgodovinski viri nam večkrat omenjajo, da so že v prvih stoletjih srednjega veka Slovenci oddajali tudi strd kot davek, in v marsikakih starih graščinskih davčnih knjigah najdemo zapisano lepo število panjev in omenjeno, koliko je kaka hiša na Slovenskem dajala dohodka od čebel. Iz teh kratkih, po vsej naši domovini se nahajajočih zapiskov o čebelnem davku se nam jasno zrcali dejstvo, kako pridno in z ljubeznijo so gojili naši pradedje čebelo.« Jasno je, da je moralo naše čebelarstvo biti nekdaj vse bolj razvito kakor danes, in da so morah posebni vzroki vplivati na njegovo pojemanje; kajti čebelarjenje samonasebi je zelo zanimivo, plemenito opravilo, ki ga ne opusti rad, kdor se ga je lotil z ljubeznijo. Zanimivo in obenem poučno bi bilo poizvedovati po vzrokih, ki so nam tako omejili »sladko« opravilo. n. Čebelni izdelki so imeli včasih vse drugačen pomen, kakor ga imajo danes, kajti nekdaj ljudje niso imeli toliko sladil, kakor jih imamo sedaj, in tudi za vosek ne nadomestil. To je bilo povod, da je bilo čebelarstvo bolj potrebno in bolj r&zširjeno, kakor je dandanes. Čebelarstvo je pa tudi prijetno opravilo, je čebelarju v zabavo in mu bistri um, ker ga navaja k opazovanju. Vsledtega so čebelarji boljši opazovalci in boljši poznavalci prirode. 1 Izdalo Slovensko osrednje čebelarsko društvo v Ljubljani. Založil J. N. Babnik. Tisk J. Blaznika naslednikov. 1906. Poleg ljubezni do prirode in skrbi za čebelne pridelke so čebelarstvo pospeševale tudi socialne razmere, ki so bile nekdaj vse drugačne, kakor so danes. Gospodar prejšnje čase ni mogel dobiti boljšega razvedrila, kakor če je sedel k uljnjaku in je tamkaj opazoval pridne čebelice. Sicer bi se pa tudi še dandanes marsikomu bolj priporočalo opazovati čebele, kakor pa da poseda po gostilnah. Neprestano bavljenje s čebelami je Slovence naredilo za izborne in čislane čebelarje. Dr. J. Gruden pripoveduje v »Zgodovini slovenskega naroda« (str. 164)1 da so še v 12. stoletju živeli po Nižjem Avstrijskem Slovenci, ki so jih samostani in škofije zlasti zato radi imeli po svojih posestvih, ker so bili priznani čebelorejci in so jim pridelovali potrebni vosek za cerkveno rabo, poleg tega pa še sladko medico. Slovenstvo je v tamošnjih krajih uničila ostra severna sapa, slovenske čebelarje so pa tudi še pozneje čislali. Ko je 1, 1769. na ukaz cesarice Marije Terezije avstrijska gospodarska družba za pospeševanje čebelarstva nastavila na Dunaju učitelja čebelarstva, je za to službo izbrala Slovenca Antona Janša z Breznice na Gorenjskem, ki jo je opravljal do svoje smrti 1. 1773. Janšev učenec Martin Kuralt iz Žabnice pri Škofji Loki je v Levovu na Poljskem ustanovil 1. 1806. praktično čebelarsko šolo ter je v letih 1807. in 1808. tudi na levovskem vseučilišču predaval o čebelarstvu.2 Slovenci smo torej dali Avstriji prve učitelje, ki so pouk o čebelarstvu vršili na strokovnih in visokih šolah. (Dalje.) medarji — rrzširjevrlci gnilobe! AVGUST BUKOVIC. O vseh mogočih stvareh lahko bereš v Čebelarju, marsikaj zelo važnega pa vendarle pogrešaš. Na primer: meni ne gre v glavo, da se medarji — pijavke naših čebelarjev — v miru puste, dasi so največji škodljivci čebelarstva. Mnogo let že razširjajo gnilobo, vede in nevede, napravili so čebelarjem ogromno škodo, in vendar se nihče ne oglasi, da bi opozoril čebelarski svet na te ljudi in njih kvarno početje, Kot prodajalci medu - pitanca pa zaslužijo, da se z njimi nekoliko obširneje pečamo, kajti ravno sedaj je čas za to najprimernejši. Vsled lanske slabe letine je namreč domalega vsa posoda za med prazna, in v skrbeh si, kje boš kupil pitanec za tiste panji, ki si jih jeseni za silo založil s sladkorjem. Navidez je rešitev te skrbi enostavna, v resnici pa ni. Res je sladkor nekako nadomestilo medu, toda le za zimski čas. Spomladi pa potrebuje čebela medu, in ni ga nadomestila, ki bi imelo v sebi tiste čudodelne snovi, kakor jih ima med. Naj čebela 1 Izdaja Družba sv, Mohorja v Celovcu. 2 Dr. Remeš: Abbe Martin Kuralt —v >Zborniku« Slov. Matice, XIV, zvezek, 1912. 2b sladkor nevemkolikokrat predela : spomladi ne bo nikdar primerna hrana zanjo, oziroma za njen zarod. Ne tlači ga torej v panj, vsaj od sušca naprej ne! Našemu kmetskemu čebelarju, zlasti iz ljubljanske okolice, ne na-pravlja skrb za pitanec nobene zadrege. Svoj piskrc stisne pod pazduho in se zateče k medarju, ki mu seveda z veseljem postreže s svojo godlo. Zadovoljna sta oba, ali čebelar ne dolgo, kajti kmalu opazi, da so tisti panji, ki jim je pokladal med od medarja, postali gnilobni. Kmet-čebelar si zaradi bolezni ne beli glave, saj mu je stara znanka izza prejšnjih let! Usmrajeni panji ostanejo v uljnjaku do jeseni, po paši jih pa dobi — medar. Ker podirajo panji pri medarjih ljudje, ki nimajo pojma o čebelarstvu, kaj šele o gnilobi, se med iz usmrajenih panjev stiska skupaj z medom iz zdravih panjev ter prodaja potem kot pitanec. Garancija, ki ti jo nudi medar pri nakupu pitanca, potemtakem ni vredna počenega groša, kajti ni še dovolj, da je pitanec čist, brez primesi (ajdove moke), biti mora tudi od zdravih čebel. Povsem naravno je, da gnilobe v ljubljanski okolici neče biti konec, saj skrbe zanjo prav po očetovsko čebelarji in medarji. Leto za letom prodajajo medarji pitanec, ki je v njem kal te bolezni, in vsako jesen romajo vsi usmrajeni panji pod medar j ev nož. Da so pri nas take razmere mogoče, smo v prvi vrsti krivi sami, ker se nismo za početje medarjev dovolj brigali, kriva je pa tudi gosposka, in sicer v večji meri, ker se ji ni zdelo vredno napraviti zakona v obrambo čebel pred gnilobo. Šele sedaj se nam tak zakon obeta, toda kdo ve, kdaj bo iz te moke kruh . . . Kaj nam je storiti spričo teh razmer? Odgovor je lahek: na vseh podružničnih zborih in predavanjih naj se svare čebelarji pred nakupom medu pri medarjih. Tudi posamezni člani naj pojasnjujejo nevednim čebelarjem, kakšen je medarski pitanec, in gotovo bo ta pouk pri marsikomu zalegel. Za Ljubljano in okolico bo pa treba ustanoviti posebno čebelarsko podružnico, ki bo imela posla črez glavo že z medarji samimi, poleg tega pa še s čebelarji, ker je ravno v ljubljanski okolici čebelarstvo najbolj zanemarjeno. Po par letih preudarnega, premišljenega dela se morajo pokazati uspehi, in s kmetov ne bodo več kazali na nas s prstom . , . * * Ti, Janez Neroda, ki kupuješ pitanec pri medarjih, pa stopi pred ogledalo! Videl boš v njem čebelarja, ki je toliko moder, da prodaja jeseni za slepo ceno svoje pošteno blago, spomladi pa lazi okoli medarjev in kupuje za drag denar šmir, oha! čem reči garantirani pitanec. Janez, pomiluj tega čebelarja in zapomni si ga, da boš vedel, kakšen je nespametnež na pogled. Če te je pa volja, se lahko pomeniš ž njim po stari kranjski navadi, morda mu ostane potem za vedno v spominu, da je medarski pitanec strup za čebele. murskim poljancem v spomin. IV. JURANČIČ. Dunajski »Bienenvater« prinaša v 1. štev. 1.1. poročilo, kako so v preteklem letu člani »Čebelarske podružnice v Brucku ob Muri« na Zgornjem Štajerskem čebele na pašo vozili na divno Mursko polje. PoizKusnje z 20 panji so baje vršili že prejšnji dve leti; ker jim je pa ugajalo, so prišli zadnje leto s 180 panji. Dotična občina je pri c. kr, okr. glavarstvu vložila pritožbo, pa seveda — brez uspeha. Nekdo je bil še celo tako ljubezniv, da je takoj Nemce v Bruck obvestil o protestu. Take vrle rojake torej imamo Slovenci med seboj! Tujec jim je ljubši nego rodni brat! Ko so Nemci čebele pripeljali, so že na kolodvor dobili orožniško asistenco, ter se je pozneje okoli njihovih čebelnjakov pridno patroliralo. — Končno omenjajo v poročilu, da so kljub nastalemu deževnemu vremenu panji pridobili na teži 10 — 16 Ag", kar znese okroglo 2340 kg. To jim je tako ugajalo, da že zdaj obljubljajo, da prihodnjič zanesljivo zopet pridejo. Menda bo šlo to, kakor pri ropajočih čebelah: vsak povrat v večjem številu! K temu bi se dalo marsikaj govoriti, a omejimo se le na to: tukaj jim hitro zadiši, kjer bi se dalo Slovenca izrabljati, drugače smo jim »tolovaji«, — »psi«! Proti temu se ne da veliko storiti; ko bi se vsi zedinili, da bi jim nikdo ne dovolil prostora, a kje smo še glede slož-nosti! Da bi ondotni domači čebelarji v prihodnje nastopali vsaj proti morebitnim sirovostim in nerednostim, naj sledi tukaj nekoliko tozadevnih odlomkov iz najnovejše čebelarske postave za Nižje Avstrijsko. Ta postava sicer za nas ni povsem merodajna, vendar se je nadejati, da bi se več ali manj upoštevala, ker za Štajersko sploh nobene take postave ni. § 3. Le zdrave čebele, ne pa take iz okuženih čebelnjakov se smejo na pašo prevažati . . . Župan dotične občine, kamor se čebele na pašo pripeljejo, mora postavljanje čebelnjakov urediti po tem redu, kakor se prijavijo. Pri tem se ima ravnati po izjavah in nasvetih enega občana-čebelarja kot izvedenca. (Izvedenec bi mogel gotovo biti le kak član čebelarskega društva, oziroma podružnice ter od iste izvoljen, ne pa tak, ki bi se županu zljubilo.) V smeri izleta morajo posamezni čebelnjaki biti najmanj 150 m vsaksebi ter 100 m oddaljeni od javnih cest in potov. Kdor pripelje čebele na pašo, se mora pri županu izkazati z dovoljenjem dotičnega posestnika, kateri mu je dovolil na svojem posestvu čebele postaviti. . . Lastnik pripeljanih čebel mora pritrditi na panji vidno svoje ime in bivališče ter število ljudstev, § 4. Čebele na tujem posestvu se sme le s privoljenjem posestnika (najemnika) postaviti. Posestnik sosednega zemljišča more ugovarjati, ako se panji postavijo manj kakor 25 m od meje. § 5. Za vsako škodo, ki jo provzročijo na pašo pripeljane čebele, ako ni iste zakrivil poškodovanec sam, in ako se ne more naravnost dokazati, katere čebele so škodo storile, jamčijo lastniki vseh na pašo pripeljanih čebel v okolišu 1 km v premeru, in sicer nerazdeljeno (vsi skupaj). Domači čebelarji se pri tem ne vštevajo, četudi so njih čebele v označenem okolišu. § 6. Od vsakega na pašo postavljenega panju je posestniku zemljišča plačati pašnine 20 vinarjev za vsakokratno pašno dobo, ako se ni drugače dogovorilo (torej se sme tudi več — poljubno). pospeševanje prodaje medu po podružnicah. iv jurančič. Preprostim čebelarjem na deželi provzroča prodaja medu včasih težave, posebno ob boljših letinah. Sicer je to nekaka »prijetna nadloga«, kakršne bi si marsikdo še želel. Vsekako pa v takih krajih, ki so od mest, železnic in še morebiti od ugodnih cest oddaljeni, prodaja po pošteni ceni ni tako lahka reč. K temu še pripomore dejstvo, da za to ni vsak enako spreten ter s trgovskimi talenti obdarovan. Po nekaterih krajih so se že izrazile želje po ustanovitvi »Čebelarskih zadrug«, ki bi naj izvrševale prodajo čebelnih pridelkov. Vsakdanja izkušnja nas pa uči, da je zadružništvo, izvzemši denarne zavode, še danes na Slovenskem kočljiva reč; zlasti take specialne zadruge, ki niso splošnega pomena, nimajo še trdnih tal. Podružnice »Slov, čebelarskega društva za Sp, Štajersko« na podlagi obstoječih pravil ne morejo prodaje pridelkov vzeti popolnoma v svoje roke, da bi namreč podružnice prodajale na svoje ime, pač pa zamorejo na podlagi § 3. b) podružničnih pravil prodajo pospeševati, podpirati, članom pomagati ter jim iti na roko. Pri tem je seveda vsakemu prosto, da lahko prodaja sam, ali se poslužuje podružnične pomoči in njenega posredovanja. Taka prodaja bi se uredila nekako sledeče: Vsak član, ki hoče tem potom med prodajati, naznani množino in kakovost medu podružničnemu vodstvu, katero vodi črez to posebno knjigo. Podružnica naznani blago v časnikih, in sicer ne na svoje ime, temveč: Udje Čebelarske podružnice \ ... . imajo ... kg medu (kakega, spomladnega, lipovega, kostanjevega, poletnega, travniškega, pla- ninskega, ajdovega itd.) na prodaj. Cena ... (v kakih posodah), cena posode (od katere pošte, železniške postaje). Blago zajamčeno pristno. Oglasiti se je pri J. J,, načelniku »Čeb. podružnice v . . . .«, pošta . . . Ko so člani naznanili, koliko je medu za prodajo, se naročijo posode, seveda skupno, da se prihrani nekaj voznine. Vsak član pove, koliko posode rabi. V nekaterih krajih se proda več medu v steklenicah, n. pr. pri večjih mestih, kopališčih, letoviščih itd., v drugih pa imajo rajši ploščevinaste posode, ker so ceneje. Za nakup steklenic se priporoča znana tvrdka Fr. Strupi, Celje. Ploščevinaste posode 4 ll2 kg, ki so posebno pripravne za poštne pošiljatve, pa se dobijo pri Hein-rich Deseife, Oberhollabrunn, N. O. Poslednje bo gotovo v kratkem imel v zalogi tudi P. Majdič v Celju. Posode se naj napolnijo, dokler je med še tekoč. Na vsako posodo se prilepi etiketa, na katero se zapiše ime dotičnega čebelarja, kakovost, množina in cena medu. Seveda se mora na tehtnici določiti vsebina vsake posode. Kdor hoče med prodati v večjih množinah, torej »na debelo«, si nabavi večje posode; sicer pa se »na drobno« dražje proda. Za pripravljanje poštnih pošiljatev, izvrševanje naročil, oziroma razpošiljanje medu se izvoli eden izmed članov, ki ima za to nekoliko spretnosti ter stanuje v bližini pošte. Temu »razpošiljatelju« izroči vsak član gotovo množino medu, n. pr, 10—15 kg v posodah prirejenega in stehtanega, da ga ima vedno pri rokah za takojšnjo odpošiljatev. Ko je tega zmanjkalo, prinesejo zopet toliko. Vsaka pošiljatev se izvrši pod imenom lastnika, katerega ime je zapisano na posodi. Zato se ne moreta dve posodi različnih lastnikov enemu naročniku oddati, temveč, kadar zmanjka blaga, člani zopet prinesejo. Pri tej uredbi dobi vsak član svoj denar od kupca naravnost na svoj naslov, ker se pošiljatev glasi na njegovo ime, Pošiljatve se vršijo vse po povzetju, razen dobro znanim odjemalcem. Pošiljatelju se za izvrševanje in odpravljanje na pošto prisodi primerna odškodnina, Ako je v podružnici n. pr, 1000 kg medu na prodaj ter se mu da od 1^5 v., ima od vsega vkup 50 K. Sicer je pa to stvar podružničnih članov, da se tozadevno dogovorijo, kakor okoliščine zahtevajo. Ves med se pa seveda mora pred odpošiljanjem natančno pregledati in preiskati, da je snažen, zrel, sploh brez vse napake. Zato se izvoli izmed članov par (2—3) zanesljivih in sposobnih mož, ki pri vsakem čebelarju na domu pregledajo med, preden se je spravljal v manjše posode. Razen tega pa zadene jamstvo in odgovornost itak vsakega lastnika samega, ne pa podružnice. Ta komisija povsod zapiše množino, kakovost in barvo medu ; slabega in za prodajo nesposobnega pa izključi. Vsak čebelar mora sploh skrbeti, da je njegov med dober, pristen, nepomanjkljiv. Pošteno blago je vredno poštene cene ter privabi vedno več odjemalcev. Nasprotno pa, kdor enkrat kupi slabo blago, po do-tičnem prodajalcu ne bo več vprašal. Čebelarji morajo biti torej pošteni, zvesti, zanesljivi, sicer na skupno delo ni misliti. Da se doseže dovolj odjemalcev, mora biti tudi reklama povoljna. Naznanjati se mora torej večkrat, najmanj vsak četrt leta po dvakrat zapored in v več časnikih. Pri tem se ne gre za stranko ne za narodnost, vsak bolj razširjen časopis je poraben, tudi nemški. Stroški za inserate, voznino, posode itd. se na posamezne člane razdelijo, menda razmeroma na množino medu slehernega. Pri tem skupnem postopanju pride na posameznika veliko manj stroškov, kakor če bi to storil vsak zase. Ako bi n. pr. reklama znesla 35 K in drugi stroški 10 K, pride pri 15 članih na vsakega le 5 K, za kar bi se komaj v enem časniku objavilo. Končno se moramo še pogovoriti o tem, kar je pri vsaki prodaji najvažnejše, t. j. cena. Ravno glede cene medu smo slovenski čebelarji še najbolj needini; mnogi ne znajo svojega blaga ceniti. Previsoko ni prav, per-nizko pa je pravzaprav smešno, ter vsak sam sebi škoduje. Ta nedo-statek se je ravno v Celju na razstavi pokazal; bilo je dovolj prav finega medu po 1 K. Vsak, celo slabši med mora biti vedno dražji, kakor sladkor; kar pa je lepega, svetlega, poletnega blaga, pa po 2 K, planinski celo po 3 K. V mnogih krajih, blizu kopališč, velikih mest, letovišč itd. se še dražje proda. Pametni ljudje vedo, koliko dober med stane, ter ga tudi po pošteni ceni radi kupijo, saj morajo mnogokrat po mestnih trgovinah pravo »brozgo« po K 1'50 in še dražje plačevati. Želeti je, da bi se v naših društvih potrebno storilo glede ureditve cen čebelnih pridelkov. Ko bi se zagotovili zanesljivi viri, ki bi poročali cene mesečno n. pr. iz Trsta, Ljubljane, Gradca in Dunaja »Čebelarskemu društvu v Ljubljano«, ki bi jih redno objavljalo v »Čebelarju« ; to pa seveda za slabši, boljši in najfinejši med. Izkušal sem tukaj orisati nekako skupno prodajo, kolikor jo namreč podružnična pravila dovoljujejo. Pri tem pravzaprav ni druge skupnosti, kakor reklama, naročevanje potrebščin in odpošiljanje. A tudi nevarnosti ni nobene, ker vsak član jamči le za se in svoje dobro ime, denar pa dobi potom pošte sam v roke. Cenjenim čitateljem izročam te vrstice v pretres; kdor je v tej zadevi bolj izkušen in duhovit ter ima kaj dodati ali izpopolniti, bo storil to dobri stvari v korist. Čebelarska razstava v celju od 15. do 19. septembra 1912. (Konec.) Zaključila se je razstava dne 19. septembra ob 3. uri popoldne z deljenjem daril. Razsodniki so bili: šolski svetnik Koprivnik v Mariboru (pred kratkim umrl), urednik »Čebelarja« Rojina iz Šmartna pri Kranju in Likozar z Rakovnika, Belle, ravnatelj kmetijske šole v St. Jurju, vla-stelin Wittman iz Varaždina in društveni predsednik Kurbus. Na razpolago so bile: 3 srebrne državne kolajne, 4 bronaste državne kolajne, 5 srebrnih kolajn kmetijske družbe štajarske, 50 srebrnih društvenih kolajn, 560 K v denarjih in vrhutegu 6 daril zasebnikov (2 servisa, 1 točilo, 1 srebrna ura, 1 cekin in smodke). Dobili so: sodnik Anton Zdolšek na Laškem in učitelj Miloš Levstik v Celju srebrno državno in društveno kolajno, Ivan Strgar, čebelar v Bitnju pri Boh. Bistrici srebrno državno kolajno, Peter Majdič, trgovec v Celju in Ferdo Paar, trgovec v Varaždinu bronasto državno kolajno, Franc Vuga, trgovec na Grobelnem in Jožef Stampfl, krčmar v Strasgojnicah pri Pragarskem bronasto in društveno kolajno, Jožef Kosi, c. kr. poštni nadoficijal v Celju ter Ludovik Černej, nadučitelj v Grižah srebrno kolajno kmetijske družbe in društveno kolajno, (Kosi še razen tega denarno darilo), Anton Mirnik, c. kr. poštni nadoficijal v Celju in Anton Jošt, profesor v Celju srebrno kolajno kmetijske družbe in društveno kolajno, Alfonz Jurše, orožniški stražmojster na Planini srebrno kolajno kmetijske družbe (in servis). Društveno kolajno in denarno darilo so dobili: Janko Časi, nadučitelj v Špitaliču pri Konjicah, Andrej Piki, čebelar na Ložnici pri Žalcu, Ivan Lukman, učitelj v Šoštanju, Jožef Armič, učitelj v Velenju, Blaž Urbanič, posestnik pri Sv. Ani na Krembergu, Valentin Pulko, nadučitelj na Gorici pri Mozirju, Frančišek Zupančič, nadučitelj v Št. Ru-pertu nad Laškim. Društveno kolajno so dobili: Anton Herle, čebelar v Solčavi, Frančišek Samec, posestnik na Ložnici pri Celju, Janez Šer-vicelj, čebelar v Podravljah na Koroškem (pred kratkim umrl), Srečko Pečar, učitelj v Št. Pavlu pri Preboldu, Josip Klopčič, nadučitelj v Št. Petru v Savinski dolini, Peter Šlegel, postaj enačelnik v Vižmarjih na Gorenjskem, Anton Sivka, nadučitelj v Št. Jurju ob južni železnici, Ivan Jurančič, potovalni učitelj v Andrencih v Slov. gor., Matija Černe in Frančišek Žerjav, orožniška stražmojstra v Št. Jurju ob juž. železnici, Alojzij Arlič, čebelar v Soteski pri Vojniku, Frančišek Vadnal, učitelj v Dobo vi pri Brežicah, Anton Kupčič, ekonom na Ptujski gori, Frančišek Roškar, nadučitelj v Loki pri Zusmu, Robert Grasselli, trgovec pri Sv. Jakobu, Simon Sekirnik, nadučitelj pri Sv. Jurju pri Rogatcu, Jožef Kranjc, kaplan v Žetalah pri Rogatcu, Radoslav Nemec, čebelar v Dragotincih ob Ščavnici, Josip Terčak, nadučitelj pri Sv. Ksaveriju v Savinski dol., tvrdka Ambrožič v Mojstrani na Gorenjskem, Josip Topolovšek, nadučitelj pri Sv. Jurju nad Dolom, Martin Kolar, čebelar v Logarovcih, Frančišek Kumar, kmet v Slatinah nad Rečiško vasjo, Janez Kozinc, župnik na Slivnici pri Celju, Alojzij Trink, mizar v Ljubljani, Tomaž Kurbus, nadučitelj na Slivnici pri Celju, Jakob Preindl, učitelj pri Vel. Nedelji, Milutin Barač, tovarnar v Reki, Martin Pere, uradnik na Bab-nem pri Celju, Andrej Haladea, žel. uradnik v Rogoznici pri Ptuju, Frančišek Dunaj, posestnik v Cezanjevcih in dr. Njegovan Vladimir v Križevcu na Hrvaškem. — Denarna darila so dobili: Avgust Waingerl, vrtnar na Sp. Hudinji pri Celju, Jakob Verbič, občinski tajnik v Št. Jurju ob juž. žel, Ivan Kodela, posestnik na Ostrožnem pri Celju, Frančišek Ajdič, kmetski sin na Rečici ob Paki, Frančišek Srebrnič, nadučitelj v Zabukovju pri Sevnici, Jožef Žnidarič, kmet v Drakovcih pri Mali Nedelji, Jožef Ogorek, krojač v Dobovi pri Brežicah, Alojz Bratina, stu-denčni mojster v Križevcih, Alojzij Črepinšek, kmetski sin v Ljubečnem, Frančišek Dražnik, kmetski sin v Št. Ilju pri Velenju, Štefan Kočnik, čebelar v Tinjah pri Slov. Bistrici, Jožef Jurančič, posestnik pri Sv. Andražu v Slov. goricah, Ivana Soršak, posestnica na Pragarskem, Anton Pepel, čebelar v Št. Jurju ob Taboru, Ivan Zaje, kmetski sin v Vel. Obrežu, Janez Čretnik, župan na Slivnici pri Celju, Gregor Železnik, posestnik pri Sv. Duhu (Lučane), Martin Rantaša, čebelar v Oroslavcih, Jakob Ferenc, čebelar v Radincih, Martin Tratnik, čebelar v Št. Ru-pertu nad Laškim, Ignacij Ofentavšek, kmetski sin pri Sv. Tomažu pri Vojniku, Anton Šut, črevljar v Boračevi pri Radincih, Matija Mli-narič, kmetski sin v Radincih, Jakob Lubec, kmet v Forminu pri Možganjcih, Valentin Veber, delavec na Frankolovem, Josip Horvat, kmet na Podvincih pri Ptujski gori, Franc Ačko, cerkovnik na Tinjah pri Slov. Bistrici, Jernej Mikolič, čebelar v Žetalah pri Rogatcu, Josip Lešnik, mizar v Framu pri Racah, Josip Poljšak, železniški čuvaj na Rečici pri Bledu, Pavel Krevl, delavec v Trbovljah. — Ostali razstavljalci so ti-le: Andrej Merhar, posestnik pri Sv. Vidu nad Ljubljano, Anton Rižner, mizar v Gaberniku, Florjan Pušnik, župan v Golobinjeku, Ivan Kvac, nadučitelj v Šmartnem v Rožni dolini, Frančišek Vavken, čebelar v Šmartnem pri Slov. Gradcu, Franc Vasle, posestnik na Gornji Ponikvi, Jožef Deržič, črevljar v Vel. Obrežu pri Brežicah, Peter Stepišnik, kmet v Gorišnici, Frančišek Hrnja (ura), čebelar v Središču, Janez Matjašič, kmet pri Sv. Andražu v Slov. goricah, Janez Pintar, posestnik v Orehovivasi (točilo), Franc Cvetko, nadučitelj v Vučjivasi pri Križevcih, Matevž Ploj, kmet v Gornji Senarski pri Možganjcih (smodke), Alojzij Skuhala, kmet v Ključarovcih, Ivan Sajevic, kmet v Starivasi pri Postojni, Ivan Mlinarič, posestnik v Gornji Senarski, Frančišek Šavrič, šolski sluga v Dobovi pri Brežicah, Jakob Puk-meister, nadučitelj pri Sv. Jedrti nad Laškim, Ivan Melanšek, kmetski sin v Lokovici pri Ptuju, Jakob Gradišnik, posestnik pri Sv. Duhu na Ostrem vrhu, Lovrenc Blažin, čebelar v Gorjušah na Gorenjskem, Tomaž Plohi, čebelar v Koračicah, Kari Sibanc, kmetski sin na Frankolovem, Miha Hrastnik, kmet na Brstniku pri Laškem, Frančišek Ferlinc, župan v Šmarju pri Jelšah, Marko Slavič, posestnik v Ključarovcih, Jožef Skoliber, mlinar pri Sv, Urbanu, Anton Vrečer, kmet v Košnici, Miha Zagode, kmet na Ostrožnem, Janez Sovre, kmet v Studencih pri Hrastniku. — Vsak razstavljalec dobi diplomo in vrhutega še razsodniki in gospodje Juro Detiček, notarski kandidat v Celju, Ivan Kramar, učitelj v Celju ter Avgust Sušnik, graščak na Lanofu pri Celju za svoje sodelovanje. Tudi gmoten uspeh razstave je povoljen: primanjkljaj znaša namreč samo 314 K 09 h, ki pri tako velikem moralnem uspehu ne pride v po- štev. Med postavkami dohodkov znaša: podpora ministrstva 2000 K, vstopnina 646 K 20 h, okrajni zastopi: Laško 200 K, Šmarje 50 K, Ormož 30 K, Jurančič in štajarska hranilnica v Gradcu po 50 K, posojilnica vMariboru, ljudska posojilnica v Celju, dr. Božič v Celju, dr. Kukovec v Celju (že med vstopnino vračunjeno), posojilnica v Dolu po 20 K, Cernej, tvrdka Goričar-Leskošek v Celju, dr. Srebre v Celju in posojilnica pri Sv, Benediktu v Slov. goricah po 10 K. Razstava je podala krasno podobo o spodnještajarskem čebelarstvu, pokazala je, kako lepo taisto napreduje, posebno pa tudi, da se oni sloji, od katerih je odvisen duševen in gospodarski napredek vsakega naroda, prav živo zanimajo zanj. Po socijalnem stanju imajo učitelji med razstavljale! veliko večino in to je najboljša podlaga spodnještajarskemu čebelarskemu društvu ter poroštvo za njega uspešno bodočnost. Čast jim! Kdo bi si bil mislil, da se bode pri tako skrajno neugodni letini razstavilo toliko in takih predmetov, posebno pa toliko medu! In ta med je samo malenkosten odlomek letnega pridelka, ki se v primernih letih potroji! Kako močen gospodarski vir, kako bogat zaklad je po takem čebelarstvo za spodnještajarske Slovence! Ta zaklad mora društvo svojemu narodu izkopati; v to mu pomagaj delavnost članov in dobra volja pristojnih oblasti! Onim pa, ki so na kakršenkoli način pripomogli do tega uspeha: srčna hvala! Z. Iz Podstrmca (podružnica Rob). Že mnogo je poročal »Slovenski Čebelar« o pretekli čebelarski letini; ta je nas čebelarje prav pošteno »potegnila«. Kakor smo se pri nas predlansko leto bahali, tako smo lansko leto moledovali. Zadnji up je bila ajda, zato smo odpeljali čebele v Radohovovas; šele iz paše grede sem jo »pogruntal«, da so muhe tja grede godrnjale, češ, kaj nas vlačijo naši gospodarji semtertja; doma je bilo suho, v Radohovi vasi bode pa mokro — pa ne od medu, ampak od dežja. — Vzimil sem 33 panjev, med temi več panjev s premakljivim delom. Seveda je bilo treba v jeseni dobro nakrmiti. Moral sem poseči po sladkorju. Pustil sem ljudstva počivati do 5. februarja. Ker je bil ta dan lep in brez vetra, sem se v strahu približal čebelnjaku, da se prepričam, če ni kaka družina zaspala za večno. Pregledal sem vse panji in našel vse v redu. To je prvi up za prihodnje čebelarsko leto. Nekaj dni preje pa me je razveselil sam »Slovenski Čebelar« (1, štev.). V prvem hipu ga nisem spoznal. Ko sem mu dobro pogledal v »obraz« sem se mu nasmejal, ker je res čedno, prav lepo opravljen. Gospod urednik mu ni zastonj obetal v zadnji številki lanskega letnika »novo suknjico«. — Nisem zadnjič »Čebelarju« zastonj stisnil še eno kronico v roko, bodem vsaj svojega starega znanca vnaprej še bolj vesel. Kar vrteti se je moral pred menoj, da sem ga vsega ogledal. Še celo v njegovo »drobovje« sem hotel videti in našel sem marsikaj novega in poučnega. Le prihajaj, dragi »Čebelar«, tak med nas, sveti Ambrož, ti pa nam izprosi boljšo čebelarsko letino kakor lani. Rozman F r., odbornik. naše opazovalnice. POROČEVALEC AVG. BUKOVIC. Mesečni pregled za december 1912 in januar 1913. Kraj Panj je na teži Prebitekl Poraba 1 Panj nane- 1 sel največ 1 01 C Q Temperatura Izletnih dni 1 Dnevi pridobil dkg | izgubil dkg najvišja najnižja srednja mesečna z dežjem s snegom s s olnc em E o t* a > N Mesečna tretjin a 0 V, "a o 1 2 3 1 2 1 3 dkg Ljubljana Kranj I" + 8 - 9 0 - 1 5 20 8 3 9 Podgorje pri _ _ __ 25 40 25 _ 90 _ _ +12 - 8 + 2-8 5 6 _ 12 9 10 6 Kamniku — — 20 25 35 — 80 — — + 9 - 9 + 0-6 — 2 4 20 8 3 13 _ _ 10 10 _ 50 _ _ +10 - 5 + 4-2 2 4 9 12 10 17 — — - 10 20 30 — 60 — — + 8 - 7 + 2 3 5 5 i 13 13 5 6 Brojnica pri _ _ — 30 30 10 _ 70 _ +15 + 4 + 9-2 17 9 _ 15 3 13 11 Nabrežini — — — 25 20 20 — 65 — — + 14 - 2 +13-9 8 6 2 18 2 11 16 Struge pri _ _ _ 30 15 40 85 _ _ + 10 —11 + 4 4 7 1 17 7 7 19 Dobrepoljah —. 30 35 50 - 115 — — + 7 -13 — 12 1 3 7 25 2 21 Strlac pri _ _ 30 45 25 _ 100 _ _ +14 - 5 + 3-7 6 7 1 14 7 10 10 Šmarjeti — - 30 30 60 — 120 — — +11 - 7 + 1-2 C 5 6 15 6 10 13 Mptlilca _ _ 30 60 45 _ 135 _ _ + 15 - 5 + 1-2 5 7 1 15 16 _ 18 — — - 25 30 55 — 110 — — +11 - 7 + 0-5 2 3 7 19 11 1 17 Sv. Duh na _ _ _ 25 40 20 85 + 7 — 6 + 1-6 3 1 ? 4 13 14 ? Ostrem vrhu Opomba. Pri vseh opazovalnicah zadeva prva vrsta številk mesec december, druga pa januar. December in januar sta bila za čebele še dosti ugodna. Ni bilo niti posebnega mraza, niti preveč gorkote. V temperaturi ni bilo nikjer stalnosti. Čebele vsled tega niso imele pravega zimskega miru. Povsod so se trebile koncem decembra (27. do 29.), večinoma pa tudi koncem januarja. Dežja in snega je bilo dovolj. Vsled razmeroma ugodnih toplotnih razmer so čebele porabile precej zaloge. Mrtvic je bilo dosti, kajti vsled neugodnega vremena in slabe paše v septembru so matice zgodaj prenehale staviti zalego in panji so se vzimili pičli na živali, skoraj brez mladic, stara žival je pa kmalu padla. Ljubljana. Opazovalnica se je začasno opustila. Nanovo se bo pričelo opazovati s 1. aprilom letos. Bukovic. Kranj. Poročila za december ni. Januar je bil še dosti mil, dasi vedno oblačen in meglen. Čebele so se koncem decembra trebile, pozneje ne več. Panj na tehtnici je umrl. (Oho! — Opomba poročevalca.) Pri pregledovanju tega panja sta se našli dve matici. Konjedič. Podgorje pri Kamniku. Prva in druga polovica decembra je bila mrzla, toplomer je kazal 8° mraza, bilo je pa tudi par gorkih izletnih dni. To je provzročilo, da so čebele porabile precej živeža. V splošnem je bilo navidez vse v redu. Januarja so bile čebele mirne. Snega malo, temperatura po noči 5—7° pod ničlo, 31. januarja — 9°. Druga leta je bilo v tem času 16-18° mraza. Čebele so razmeroma dosti porabile; mogoče je res, da použijejo čebele, ki prezimujejo na sladkorju, več, nego tiste, ki sede na čistem medu. Ilirska Bistrica. Temperatura je bila za december jako mila, nebo oblačno, vreme deževno, brez snega in burje. Čebele so dva dni nekoliko izletavale. Stanje panjev je povoljno. Posebnih pojavov ni. — Januarja je padel prvi sneg, ležal je pa le par dni, ker sta ga vzela dež in jug. Temperatura je bila večinoma nizka, burje malo. Nekateri panji so izletavali 3. in 26. dan pri 8° gorkote. Posebno pridno so se čebele posluževale napajališča. — Prezimujem na prostem enostenskega in dvo-stenskega amerikanca dvojčka. Dvojček (2 ljudstvi) je porabil 100 dkg, dvostenski 70, enostenski pa 80 dkg. Žnideršič. Struge pri Dobrepoljah. Vzimil sem panji na gozdnem medu, dodal pa IV2 kg sladkorja, mešanega z ajdovim medom, tako da je vsak panj dobil 2 kg. Dokler so imeli panji to hrano, so se dobro počutili, sedaj je pa tako stikanje za vodo, da silijo čebele pri zelo nizki temperaturi iz panjev. Dne 26. januarja so leteli panji, obrnjeni proti severovzhodu pri 7°. Panji bodo na živali zelo oslabeli in, kakor kaže, bo padlo precej matic. Tudi sosed-čebelar se pritožuje nad maticami. Kaj je temu vzrok ? Ali morda uši, ki jih je bilo jeseni polovico matic polnih? Meglen. Strlac pri Šmarjeti. December je bil še dosti povoljen; imeli smo 6 izletnih dni, toda žalostno je, da je vsakokrat mnogo čebel odrevenelo, to pa vsled močnega mrzlega vetra. V primeri z novembrom je bila poraba živeža manjša za 40 dkg. — Januarja čebele niso letele, kar se že dve leti ni pripetilo. Vreme dosti ugodno, snega je padlo 12 cm, ki pa ni obležal. Poraba živeža je bila normalna, zadnjo mesečno tretjino je panj tudi vsled burje izgubil na teži. Gregorič. od osrednjega čebelarskega društva. XVII. odborova seja, dne 20. januarja 1913. Sestava in odobritev čebelarskega zakona. XVIII. odborova seja, dne 15. februarja 1913. Tajniku se naroči, da preskrbi do prihodnje odborove seje vzorce steklenic za med. Razdelitev sladkorja se poveri tajniku in blagajniku H. Zirkelbachu. Gg. Humek in Bukovic se naprošata, da sestavita načrt predavanj po deželi. Ustanovi se opazovalnica v Ortneku. G. Babnika naproša odbor, da aranžira veselico v korist društvu. Neka prošnja za državno podporo, poslana v presojo, se priporoča. — Raznoterosti. iz spodnještajerskegh društva. NAZNANILO. Slovensko čebelarsko društvo za Spod. Štajersko javi svojim članom, da nam je c. kr. finančno ministrstvo dovolilo 4 stote brez-davčnega sladkorja za spomladansko pitanje. — Sladkor stane 40—45 h kg v Pragi. Vsak član lahko dobi 5 kg za ljudstvo. Izključeni so pa oni, ki so ga že jeseni dobili. Kdor želi sladkor, naj javi množino v kg do dne 22. februarja; navede naj tudi železniško postajo. Na pozneje došle prijave se ne bom mogel ozirati, ker moram do 24. februarja poslati naslove v Prago. Tomo Kurbus, t. č. predsednik. Slivnica, dne 6. februarja 1913. Odbor Spodnještajerskega čebelarskega društva je imel svojo sejo dne 6. januarja t. 1. v Narodnem domu v Celju. 1. Gospod predsednik naznanja, da so diplomi sedaj podpisani ter se bodo začeli razpošiljati. Tudi kolajne in denarna darila se pošljejo še ostalim skupno z diplomi. 2. Gospod podpredsednik poroča o denarnem uspehu razstave. Ker še vsi računi niso poravnani ter dovoljene subvencije še tudi ne izplačane, se bodo računi šele pri prihodnji seji definitivno odobrili. 3. Prošnji neke podružnice za denarno podporo se sedaj ne ugodi. 4. Prečita se dopis Slov. čeb. društva v Ljubljani, ki naznanja, da je vsled sklepa z dne 31. decembra 1912 zvišalo članarino na 3 K. Ker moramo radi tega za Čebelarja plačati v Ljubljano 2-50 K, je tudi naše društvo pri-morano zvišati članarino na 3 K. Gospodje predsedniki podružnic se prosijo, da ta slučaj blagovolijo tolmačiti svojim udom in pobrati udnino v znesku 3 K. 5. Razgovarja se o eventualni vpeljavi Žnideršičevega panju tudi pri nas na Spodnjem Štajerskem ter se naroča tajniku, da se obrne v imenu društva do gospoda Humeka za potrebna pojasnila. 6. Ker Kmetijska družba za Štajersko plačuje le svoje potovalne učitelje » in se na naše ne ozira, se sklene, da se bodo, počenši z novim letom, hono- rirali le tisti predavatelji, ki jih delegira naše društvo, oziroma predsednik. Vse podružnice tedaj, ki žele pri svojih zborovanjih kakšno poučno predavanje, morajo to pravočasno naznaniti predsedniku društva, ki potem odpošlje enega izmed čebelarskih potovalnih učiteljev. Tajnik. KRANJSKE PODRUŽNICE. Čebelarska podružnica na Robu pri Vel. Laščah naznanja s tem, da se vrši občni zbor z navadnim sporedom v nedeljo 23. februarja po sv. maši (t. j. ob 11. uri) dopoludne v šoli na Robu. K obilni udeležbi vabi vse člane — posebno tudi oddaljene — odbor. škofjeloška čebelarska podružnica naznanja svojim članom, da ima svoj redni občni zbor dne 9. marca ob 3. uri popoldne v prostorih gospe Marije Jelovčan v Stari Loki z običajnim sporedom. Vabijo se čebelarji in prijatelji čebelarstva, da se ga udeleže v obilnem številu. Odbor. Kamniška čebelarska podružnica naznanja svojim udom, da obsega podružnica sledeče poštne okraje: Domžale, Dol pri Ljubljani, Kamnik, Komenda, Lukovica, Mengeš, Radomlje, Trzin in Vodice. Vsi v teh poštnih okrajih bivajoči člani »Slovenskega osrednjega čebelarskega društva« so obenem člani podružnice Kamnik, kateri so priklopljeni ter uživajo enake dolžnosti in pravice te podružnice. Kdor še ni v posesti pravil in društvenega znaka, naj to javi podpisanemu, to pa le, ako more dokazati, da je plačana udnina za leto 1913. Niko Sallath, t. č. predsednik. Selška čebelarska podružnica naznanja svojim članom, da ima svoj redni občni zbor \6. marca, t. j. na Cvetno nedeljo ob 3. uri popoldne v gostilni na Frtici v Selcih. Na zboru bo morebiti tudi eden izmed gospodov od osrednjega društva predaval o čabeioreji. Obenem se bo pobirala članarina za tekoče leto. Člane podružnice vabim k obilni udeležbi in prosim, da tudi svojim prijateljem, posebno mladim čebelarjem svetujete, naj pristopijo k podružnicam. Fr. Lotrič, t. č. predsednik. Čebelarska podružnica na Bohinjski Beli ima svoj občni zbor z običajnim dnevnim redom v nedeljo dne 2. marca popoldne v stari šoli. Zunanji člani naj do takrat pošljejo'članarino blagajniku podružnice na Boh. Beli. Čebelarska podružnica na Krki ima dne 2. marca ob 3. uri popoldne občni zbor v gostilni Frančiška Magovec na Krki. Obenem se bo pobirala udnina za to leto. Prosimo polnoštevilne udeležbe. Alojzij Globokar, predsednik. ŠTAJERSKE PODRUŽNICE. Čebelarska podružnica za Ormož in okolico vabi svoje člane na redni občni zbor, ki se vrši v nedeljo dne 9. marca ob 3. uri popoldne v društveni sobi kletarske gostilne v Ormožu (na levo) po običajnem sporedu. K obilni udeležbi vabi uljudno odbor. Čebelarska podružnica za Celje in okolico bo sprejemala udnino od svojih članov do 15. marca t. 1. Kdor udnihe do tega časa ne bo plačal in bo še hotel imeti »Čebelarja«, bo moral poslati udnino »Čebelarskemu društvu« v Ljubljano. Blagajnik. šaleška podružnica v Šoštanju ima ima svoj redni občni zbor v nedeljo dne 23. februarja ob 1. uri popoldne v šolskem poslopju. Naj se ga vsi udje zanesljivo udeleže. J. Lukman. PRIMORSKE PODRUŽNICE. Podružnica Grahovo ob Bači. Pri občnem zboru dne 2. t. m. so bili izvoljeni v odbor grahovske podružnice naslednji: Rakovšček Josip, nadučitelj pri Sv. Luciji, predsednikom; Kašca Frančišek, nadučitelj v Tolminu, podpredsednikom in tajnikom; Vales Josip, prožni mojster v Kanalu, blagajnikom; Kranjec Anton, posestnik na Ponikvah; Šorli Ivan, knjigovez na Koritnici, odbornikom. Tajnik. Čebelarska podružnica v Rihenberku je morala vsled slabega vremena dne 2. februarja 1913 preložiti občni zbor na dne 4. marca, ki se bo ravnotam in z istim sporedom vršil, kakor je bil naznanjen v »Slovenskem Čebelarju« št. 1. Ako bi ne bilo ob določeni uri zadostno število udov, se občni zbor vrši pol ure pozneje ob vsaki udeležbi udov. Okameneni med. Ameriški rudokopni veščak Ferry je v svoje strokovne svrhe potoval po Mehiki. 90 milj južno od mesta Chihuahua je prišel v dolinsko kotlino, ki so jo od vseh strani obrobljale tropične rastline. Obdajajoče jo skale so očividno apnenčeve formacije; vsaka skala pa je imela streho iz umazanobele, svetlikajoče se snovi. »Dal sem Indijancu, ki me je spremljal,« tako piše Ferry, »svoj nož, da odseka nekaj te snovi. Ko sem zgornjo rumenkasto plast obrisal, se je pokazala bela tvarina, ki se je ob straneh, kjer je bila odsekana, svetlikala v solncu. Vzel sem košček v usta in okus je bil tako sladak, da še nikdar kaj tako sladkega nisem okusil. Bil je med, okamenen med! Stvari si ne morem drugače razlagati, kakor da so čebele v pradavnem času nosile svoj med v razpokline skal, ki se je kasneje pod vplivom plinov strdil kakor kamen, ali pa na drevesa, ki so kasneje okamenela. Nisem strokovnjak v tej znanosti, toda po mojem mnenju je bilo treba mnogo tisoč let, da se je napravil ta naravni »kandisov sladkor«. Ferry je stvar predložil strokovnjakom, da jo preiščejo. Sredstvo proti inlluenci in nahodu. Ko zboliš za influenco, pij vsak dan zjutraj in zvečer skodelico čaja iz rmana in žlice medu. Tudi nahod odpraviš, če spiješ skodelico zgoraj opisanega čaja. Slabotni, bolehni in bledi otroci kakor odrasli naj pijo tak čaj vsak dan. Sveži zrak pozimi. Kako Amerikanci skrbijo v zimi čebelam za čisti zrak, je razvidno iz naslednjega. Panjem, ki jih postavijo črez zimo v klet, odvzamejo dno, da je spodnja stran cela odprta. Postavijo, oziroma naložijo pa panji tako, da je pod njimi prazen prostor, kamor se baje čebele obesijo liki roj na veji ter se tako na spodnjem delu satovja viseče prav dobro počutijo. Ako se pa dno ne odvzame, imajo panji v prednji strani 5 cm visoko, po celi panjevi širokosti segajočo odprtino, takoimenovano zimsko žrelo. Panji, ki prezimujejo na prostem, imajo 12—20 mm visoko žrelo, ki istotako sega črez celo prednjo stran. Pred žrelom je še seveda pritrjena deska, ki brani vetrovom naravnost v panj pihati. Pri nas pa, ko imajo panji v primeri k temu tako majhna žrela, jih še nekateri zamašijo tako, da bi komaj svinčnik skoz potisnil. C. Schachinger tudi strogo zahteva žrelo v zimi popolnoma odprto; niti mreže proti mišim ne odobrava; za te so pasti, strup itd. Jurančič. Zoper čebelni pik. Beli mak je dobro sredstvo proti čebelnemu piku. Če čebela piči, se vzame glavico belega maka, zareže ter stisne par kapljic mlečnega makovega soka na pičeno mesto. Bolečina odneha in oteklina poneha takoj. Marljiva čebela. Čebela nabere pri vsakem izletu 5/l0 g. Za sto gramov potrebuje 20.000 izletov. 600j0 tega medu je voda. Torej mora čebela nič manj nego 25.000krat izleteti, da nabere 1 kg čistega medu. Za 100 kg je treba 2,500.000 izletov. Ropanje se odpravi s tem, da se namočijo gobice v karbolno kislino in salmijak z vodo in postavijo pred žrela. Namočene gobice se obesijo okrog čebelnjaka. Zoper grižo je najboljše zdravilo solicil-špirit, ter se par kapljic primeša med gorak pitanec. Vprašanje: Večina mojih plemenjakov prezimuje na spodnjih satih. Predlansko jesen sem pri vseh takih panjih zamenjal vrste: prevesil sem spodnje sate v zgornjo vrsto in obratno. Pretekla jesen pa me je prehitela, zato vprašam, če prevesim lahko takoj zdaj, ko so čebele začele že nekoliko iz- Odgovor: Iz vprašanja je sklepati, da čebelarite v dunajskem društvenem stojaku, obenem pa tudi, da ima večina Vaših panjev obilno zimske zaloge, zakaj v dunajčanu se vsedajo navadno samo ljudstva z malo živežem v zgornjo etažo. Naravna lega medu v pokončnem panju je vedno zgoraj, in to poleti kakor tudi pozimi, oziroma poleti tudi nekoliko okoli zalege, pozimi nekoliko okoli klopčiča prezimujočih čebel. Ker pa čebele ne prezimujejo rade na polnih, zadelanih satih, kakršni so v dunajčanu po naravni legi v zgornji vrsti, zato se pomaknejo na zimo na spodnjo vrsto, kjer so sati povečjem ali vsaj deloma prazni, zakaj ti sati so gorkejši, ne le ker se je valila čez poletje v njih zalega, ki je pustila v celicah prenežne, svilnate srajčke, ampak tudi zato, ker je v celicah zrak, ki vzdržuje v gnezdu enakomerno toploto, in ko mraz bolj pritisne, zleze še v sleherno prazno celico — seveda kolikor jih pač ljudstvo obseda — po ena čebela. Kadar porabijo čebele med v spodnji etaži, se pomikajo za njim v zgornjo. Blagor pa čebelam, kakor tudi Vam, ako ga niso porabile do toliko izdatne paše, da jim stare zaloge ni več treba. Tedaj jim preostanek odvzemite, ga ali dajte potrebnim panjem, ali ga shranite za roje. Če ga pa ne rabite ne zato, ne za ono, in če je med v satju postai že zrnat, tedaj ga odprite ali ga vsaj z nožem ali vilicami na gosto prekrižajte, odprite medišče, in čebele Vam ga bodo same raztopile ter ga znosile v medišče — za prihodnjo rezervo. Tako bi bilo pravilno in dobro, zato naj imajo Vaše čebele glede prve ali druge etaže svojo voljo. VPRAŠANJA IN ODGOVORI. letavati ? (Fr. J. pri Sv. J. ob Ščavnici.) LISTNICA UREDNIŠTVA. Urednik prosi c. gospode sotrudnike, naj blagovolijo pisati samo na eno stran papirja in naj pustijo nekoliko praznega roba za morebitne poprave ali dostavke. Večina sicer že itak tako dela, urednik pa želi, naj vsi, da mu ne bo treba nekaterih stvari popolnoma prepisavati. — Za to številko je bilo še nekaj težkoč, zato je zopet za par dni zakasnela, prihodnja pa izide točno 15. marca, in takrat priobčimo še zaostalo. MALA NAZNANILA. Pod tem naslovom objavljamo ponudbe članov brezplačno, to pa le dvakrat v letu. Prodam več dobro vzgojenih orehov 3 — 5 let starih in cepljene vrtnice 1 — 2 letne lepih vrst z imeni. Po naročilu izdelujem vsakovrstne pletarske potrebščine. Andrej Jemec, Petelinje 16, p. Dol pri Ljubljani. 2 i Precejšno množino točenega gozdnega medu lastnega pridelka imam naprodaj v dežah po 50—60 kg a 1 K 40 h. Posodo, če se ne vrne, posebej zaračunam. Pločevinasta dežica 5 kg 7 K 50 h. I. Meglen, čebelar v Potiskavcu 3, p. Videm pri Dobrepoljah, Kranjsko. 2—i Prodam več sodcev finega medu-pitanca od akacije in od travnih in gozdnih cvetlic kg po 1 K 20 h. Ivan Uršič, vele-čebelarstvo v Iderskem, p. Kobarid, Goriško. 2—1 Kupim 100 panjev nemške normalne mede s čebelami. Cena po dogovoru. Jakob Prešern, čebelarstvo, Vrba, p. Žirovnica, Gorenjsko. £—1 Kupci čebel, pozor! Člani čebelarske podružnice na Robu pri Vel. Laščah imajo skupno 247 panjev čebel naprodaj, in sicer: Krampelj J. Cejtež, pošta Turjak, 7 p.; Škulj J., Srnjak, 10 p., Podlogar J., Srnjak, 12 p., Koprivec, Rob, 20 p., Zakrajšek J., Gradišče, 10 p., Hiti J., Vel. Osolnik, 8 p., Peček J., Ambrože, 30 p., Zakrajšek A., Škamevec, 8 p., Zakrajšek J., Neredje, 42 p., Žnidaršič J., Neredje, 12 p., (za te pošta: Vel. Lašče-Rob). — Rozman Fr., Podstrmec, 10 p., Ogrinc A., Lužarje, 8 p., Zaje J., Podžaga, 20 p., Marolt J., Črni potok, 10 p., (za te pošta: Vel. Lašče-Karlovical. Oblak Fr., Sv. Gregor, 20 p., Pirnat Fr„ Gošpinovo, 20 p., (za te pošta: Ortnek-Sv. Gregor). •— Vsa ljudstva so zdrava in močna v navadnih kranjskih panjih. Vsakemu kupcu je na prosto voljo dano, da lahko kupi od posameznika po dogovorni ceni. 2—1 Garantiran pristni ajdov med, zanesljiv pitanec, 6 kg v pločevinasti posodi 10 K 80 h. Nadalje prodam 10 panjev čebel nemške normalne mere na 7 celih okvirjih po 16 K. In 10 panjev na polokvirjih po 14 K s panji vred. Črez celo leto prodajam tudi čebele. J. N. Lubec, posestnik in čebelar, Formin, p. Možganci niže Ptuja. _ 2-1 Naprodaj je pristna domača slivovka, v vsaki množini, kakor tudi tropinovec liter po K 1'50. Velika množina visokodebelnih, cepljenih vrtnic v raznih bojah, komad po KI'- do 1-20. Točen med K 1'20 kg, vse loco pri Fr. Gregorčiču, Strlec 13, p. Šmarjeta, Dolenjsko. 2—1 Garantiran ajdov med, zanesljiv pitanec, prodaja po 5 kg s posodo in poštnino po 7 kron, 50 kg za 65 kron, od 100 kg višje kilogram po 1 K 20 vin. Sreš Ivan, čebelar v Bratonci, pošta Belatinc, Zala, Ogrsko. 2—2 Proda se nad 50 kg jamčeno pristnega točenega medu in nad 10 kg čistega voska. Cena po dogovoru. Martin Podlipnik, posestnik in čebelar na Lipoglavu, pošta Radna pri Sevnici. 2—2 Radi odpotovanja v tujino prodam 12 Alberti - Žnideršičevih panjev s čebelami. Panji so popolnoma novi in natančno izdelani. Cena po dogovoru. M. Miklav-čič, Volaka, p. Gorenja vas nad Škofjo Loko. 2—2 Udnina (3 K) in reklamacije naj se pošiljajo upravništvu »Slovenskega Čebelarja" v Ljubljani, dopisi in članki za list pa uredniku »Slovenskega Čebelarja" Fr. Rojinu, nad- učltelju V Šmartnem pri Kranju. oonnmonDoncoDiranimuooDaimnonoon oood JUDl.□□□□□□□C □□□□□□□□□□□□□□□□ Odgovorni urednik Hinko Zirkelbach. nonnonno Lastnik »Slovensko čebelarsko društvo". jDdddddcoodddddldcdd Tiska „Katoliška Tiskarna" V Ljubljani. □□□□□□nnciaacannoDaan.joncioaoo Najpotrebnejša čebelarska orodja I zlasti za Žnideršičev panj, ima v zalogi osrednje čebelarsko društvo v Ljubljani. Natančni zaznamek potrebščin se priobči v marčevi številki. Naročila je pošiljati gospodu M. Humeku v Ljubljani, Linhartova ulica številka 12. Pošilja se le proti povzetju. Znideršičeve panji, izdelane po Žnideršičevem originalu, opremljene z 18 okviri racionalnemere, matično rešetko in drugimi pritiklinami, dalje remeljce v vseh dimenzijah, blazine in druge potrebščine izdeluje . a . .. _ . . Alojzu Trink mizarstvo s stroji. Ljubljana. Linhartova ulica 8 Cena kompl. panju 16 K, pri večjem naročilu primeren popust. Izdelovalnica čebelarskega orodja »Kranjsko tržno f> . čebelarstvo" Keter Majdic preje baron Rothschiitz, Smrek, poŠta Višnja gora (Dolenjsko), priporoča vsakovrstno čebelarsko orodje lastnega izdelka, posebno panji vseh sistemov, vso pripravo za izdelovanje Alb. Žnideršičevih in drugih panjev, stiskalnice za umetno satovje, rokavice, avbe, kadilnice „Smoker" in razne druge pipe za kajenje, točila za med kakor tudi vse druge, v to stroko spadajoče predmete, vse skrbnega in dovršenega dela, po primerno nizkih cenah, na debelo in drobno. Prodajalna v trgovini Qeter MajdiČ, Celje ..MERKUR" ^ r Graška cesta St. 12. se zanima za Čebelarstvo in hoče kupiti najpotrebnejše stvari, naj zahteva ilustrovan in z mesečnimi navodili o-premljen cenik, katerega pošlje zastonj FR. SIMMICH zaloga čebelarskega orodja v JRUERNIGCJ, avstrijski Sleziji (osterr. Schlesien) Posebno se_priporoCa: umetno salje iz čistega voska, razstojišča za okvirje, priprave zairoje, matične kletke, kadilnike, čebelarske kape, pitalnike, klešče za okvirje, trčalnice, sita za čiščenje medu, vilice za odkrivanje medu, matične rešetke, zapahe za izletnice itd. (12)_ kDOR Povsod odlikovano! Postrežba točna in poceni. » , Prvi in največji A/f Ambrožiča gorenjski lil. v Mojstrani = čebelnjak - pošilja: Umetno satovje iz čistega, jamčeno pristnega voska 1 kg 5 K, [3V2 kg poštnine prosto. Jamčeno čisti, pravi med za pitanje čebel itd. 5 kg v ploščevinastih škatljah 8 K. Ambrožičev panj s 17 okvirji nemške normalne mere ali dunajske društvene mere in z okvirjem za okno, posebno pripraven in solidno izdelan — 6 K. Lovilniki za roje, posebno praktični 6 K. Za spomladansko Pr°dajam v mno-pitanje čebel imam I lrl||r|H| II žinah nad 5 kg po na prodaj večjo W1M1 JI K150 1 kg. Posoda množino pristnega a*gktmf)M 1 se kg računi točenega medu — II11XII| | po lastni ceni, nad pitanca. Jr* ■ 50 kg se pošlje s posodo vred franko. Čebelarji, preskrbite se pravočasno s potrebnim dobrim pitancem! - los. Hovak, čebelar, Notranje Gorice pri Liubljani.