Dopisi.
-         Komentarfi k čianku
,,Ptujska kriza" v naši zadnji šte-vilki so zelo živahm. Izvajanja &o zadeic v živo ne le one, katerih se tičejo, om-pak tudi ostalo javno:t. Omeniti hočt-mo le nekoliko izjav.
1: P'o Sloveniij se kiatijo dunajski agenti, ki prodajajo srajce po ,,zelo nizki" ceni. Zgovorni potniki so pre-pričali ceio vrsto ljudi, med njimi tudi take, ki se štejejo med zelo pametne, da te srajce trpijo — 100 let...Ko je bila naročilnica podpisana in od agenta odr poslana na Dunaj, je brihtni Slovenec cakal na naročene srajce, ki so kinalu prispele. E'na sama je stafa Din 3,12... Pa kaj zato!-Sai ie glavno, da je srajca iz cesarskega D'unaja in da tra-ja — 10 let! O slepota vseh slepot,. ako se čvekamo o neki — krizi! Da, da: Kri-za naše pameti, "naše zavednosti, na.se samozavesti je na — cenitu ... —
2. V podobnem slučaju je olajšal -pretkan nemš!si"žid nefcega sicer zelo pa-•metnega gospoda, ki je plačal za po-'vršnik, kakoršnega tudi v Ptuii do-.biš za 2000 dinarjev in se cenejše za -reci in piši Pin 12.000... Domači kro-jač mu je rekel, da mu dobavi enakega ¦23. najvec Din 1.200, a ,,Tivar" ima 'še •cenejše... Glavno je, — v tej krizi še posebno, — da je ,,dragoceni" povrsnik
iz — Dunaja...
3. Beležimo tretji slučaj. Nekega ze-lo uglednega gospoda, ki* je sprav]jal bolnike v Gradec/čes, da pri nas ,,ni dobrih zdravnikov" je blamiraf profesor graške klinike s tem, da mu je pofožil v možgane nauk: ,,Gosporf, pri nas ne izdelujemo novih gfav... Cemu po-šiljate bolne Ijudi v Gradec — urairat? Dolg, mučen transport pokvari bol-nika in mu posfabša stanje... Sicer pa so jugorlovanski zdravniki študirali pn nas ter bili slusatelji prvih zdrav-niškiii kapacitet, svetovnega glasu..." Pravi;o, da bo pregoreči tranaporter bolnikov v Gracfec se "dofgo čutil nos katerega je prejel od" — avstrijskega — profesorja! — Pri nas imamo fival!abogu dovolj izkušenih zdravnikov, ki se žr-tvuje.io za blagor svojega bližnjega, do stikrat prav v resiii nevarnosti za lastno zdravje m življenje ter nesebično, upo-števajoč težko gospodarfko stanje pre-bivalstva. —
— Ob teh treh žaTostnifi primerih zakf•iičujemo: Grcf naroden grefi je in ostudna gesta, ako kdo zaničuje tekovi-ne Domovihe in daje prednost tujini. ,,Kdor zaničuje se sam, podlaga je tuj-čevi" peti!'7
PTUJ. — (Tako se ne poroča.) — Pred tednom so prinesii vsi vddilni slo-venski dnevnjki, za njimi »tudi hrvaški, nemški in srbsiii Iisti hotentotsko vest o neki cig^anski bitki v Zavrčah. Mi te) fantastični raci nismo prav riič ver]e!i; kljub temu, da so nas nekateri prav po-nosno zafrkavali, zakaj takih senzacij ne prinašamo.' Morda se najde kak hu-domušnež, ki nam bo očital interesno zvezb s cigari. Omenjeni dogodek je bil> povsem običajna praska, med katem-je prišlo do lahke telesne poškodbe samo ene osebe. Vsa druga gorostasnost je plod bujne domišiije prizadetih poroče-valcev/ ki so potegnili radi piškavega honorarja polom svojih uglednih ii-stov celo javnost ter pokazali svetuf kako razbojniško gnezdo je ptujski o-kraj. Pač malo čudna reklama za tujski promet! Na tem Tnestu povdarjamo, da 'obžalujemo taka poročiia, ki razpletajo žalostne dogiodke v rokovnjaške roma-ne, zato tudi vaških pretepov ne objav-ljamo, sicer bi morali imeti posebno pri-logo za take dogodke, o \-zroku katerih bomo v prihodnji številki govorili.
NOVE CENE za kruh. Z veljavnostjo od 1. januarja naprej in do nadaljnjega; s.e določ.ijo za. Dravsko banovino cene kruhu v maloprodaji za lkg: Be!i kruh iz pšenične mo-ke 0 Din' 4.-J0; polbeli kruh (moka št. 4) s T0 odstotno primes-jo moke št % ali iz ržene moke Diti 3.F0; crni kruh iz pšenične m^ke št. 6 s 30' odstotno primesjo ržene moke Din 3.20. Mešanje poedinih vrst pšenične moke nižje čen-e, kakor tudi mesanje z dru'go moko manjše vrednosti (rzeno, ajdovo, koruzno, krumpirjevo itd.), je dovojjeno samo, če se cene takemu k:uhu ustre?no znižajo. (Dopolnitev min. uredbe z dne 23. septembra 1931, odst. 3, stavek 2). Razume se, da mora biti tako mešanie mok pri napravi kruha v prodajalni tako poočiteno, da more kupec tudi ne-opozorjen to videti.
PREGLEDOVANJE in žigosanje sodov pri postaji za konlrolo sodov v Ptuju se bo vršilo naslednje dneve: 22., 23., 26., 27,, in 28.. februarja 1932 ter 22., 23., 42., 25., L6. in 29. marca 1932. Pregledovanje in žigbsanje se vrši v novih lbkalih pri mestni klavnici, kamur se je urad kon-cem preteklega ieta preselil.
'HAJDINA. - Bralno društvo na Hajdini priredi v nedeljo, dne 31. ja-nuarja 1932 ob 3. un popoldan lepo spevoigro ,,S r c e i n d e n a r Vstopni-na bo po 3, 5 m 8 dinarjev. Lepo Vas vabijo hajdinski pevci in odbor bral-nega društva.
PjTUJ. — Tucfi kolesarji so se lo-tili — pro:ve!nega ttela! To ra^umljivo dejstvo lahko pribijemo v Ptuju. Med-tem, ko se druge kolesarske družine za-. dovoljujejo s tekmami in — veselicami orez vsebine, je kolesarsko društvo' ,,Zvonček" v Ptuju ustanovilo svoj dramatičen odsek, ki bo v nedeljo dne 24. t.m. v 15. (3) un v mestnera gfe-dališču dal 4-dejanski narodni igrokazf z godbo in petjem ,,Zaklad". Igro režira g. Roman jagušič, a društvenr orkester, kateri bo izvajal glazbene toč-ke vodi — J. S. najtočneje. Vspored je razviden [z lepakov. — Po prosve-ti strmečim športnikom je iskreno če-stitati in želeti najboljši uspeh in mno-¦go obiskovalcev.
IZJAVA. — Podpisano uredništvo izjavlja, cla pi i kritiziranju stanovarijskih cen v mestnih poslopjih ni imelo di-rektnih informatorjev, ampak se je naš uiednik na podlagi raznifi govoric sam prepričal o dejanskem stanju zadeve, vsledčesar smo obeLodanili tozadevno notico, ki je.imela ta pozitiven uspeh, da bo mestno načelstvo, ki' se trudi vse meščane objektivno zadovo!:;iLi uvedlo tozadevno preiskavo, o katere uspehu bomo poročali. Prepričani smo, da se bodo stari podedovani grehi, ki še od od piizadetih niso odpuščeni, spravili s  sveta   z  v~emi  poskdicami.   Uredn.
Ka| nas nči-Sfahatma Ghandl?
Eden naših naročnikov se je na po-dlagi vestnega zasiedovanja oisopisnih poročil tako razvnet za indskega apo-stola Ghandija, da nam je poslal svoje zaključke, ki sicer v dobi splošne civili-zacije zvene nekoliko naivno, vendar je v njih precej zrna resničnega spoznan-« ]a. Cujmo! Kaj nam je treba tujega mi-la? Vojna nani je dala recept, po ka-terem si" lahko vsaka. gospodinja sama1 skuha dobro milo ^a. domačo porabo. —
Istotako enostavna je izdelava neka-ke z o b n e p a s t e, ki učinkuje zelo prijeino. — Čevljarji — domatini bi ne tarnali o krizi, da ni ošabnih tvornicar-jev, ki dostikrat §e pravega pojma riima-jo — o konstrukiji obutve. ZasužnjiH so brezposelne. pomočmke in stalirane mojstre, a najslabše ]e, da nam vsilju-jejo tujezemsko, robo. Zakaj smo spod-rinili zdravo domace p la tn o , za ka-terega se ljudje na sejmih kar trgajo? — Ali je domači sir slabši od — italjanske-ga? - I td. -
Podpisujemo ljudsko mnenje, ker je znak svitajoče se zarje spoznanja Ka-koslepe so tedaj domače tvrdkf] ki ne oglašujejo v svojerri časopisju ter se 'omejujejo le zgolj na — jezo proti ttijcem.
PRVO ZAJCJEREJSKO DRUST-^ VO v Ptuju je lmclo prošlo nedeljo svoj redni ofcčni zbor, ne katerem se je izvo-lil sledeči odbor: Peteršek Josip, pred-r-sednik; podpredsednik: Stafcer Alojz, pos. v Orešju; tajnik: Milošič Jafcob v Ptiiju; blagajnik: Ign. Vauda; odbor-niki: Fiirtner Josip, Stožer Jakob in Erlač Rudolf. — Dmštvo lma 52 zajč-jerejcev ter gjbjr? pfemenitih pasem ter ter narnerava pnrediii poleti zanimivo razstavo zajcev, plemenske perutnine1 in golobov. — H častnim članom društ-va "sta bila obenem imenovana gg. H. \esteiUK lu Jo.ip Pletersek, bi>/^ taj-nik društva, sedajni predsednik.