glasilo delovnega kolektiva zf iskra - INDU. SIRIJE ZA ELEKTROMEHANIKO, TELEKOMUNIKACIJ^ ELEKTRONIKO, AVTOMATIKO IN ELEMENTE, KRANJ Spremembe | v ustavi SFRJ ?' Ž® v zadnji številki .na^ga;'glasila-¡smo seznanili-naše, feraice, .da.se ; pripravljajo: spremembe nekaterih določb Ustave SFRJ. Bifevso tudi že dahe v razpravi) osnove za spremembo nekaterih- določb te Ustave. Ze-iointeresantne in zanimive.so osnove za spremembe, ki se nanašajo na organe upravljanja v delovnih organizacijah. V sedanji zvezni Ustavi so -V poglavju Družbeno-političnega sistema v delovnih . organizacijah :točno določeni organi; upravljanja, njihove temeljne. pristojnosti, prav tako pa trajanje’ mandatov članov delavskih svetov in upravnih odborov, način njihovih volitev oziroma imenovanje In razrešitev .direktorjev. Takšne določbe so bile neposredno ob izdaji Ustave potrebne, ker je biio treba postaviti osnove za samoupravljanje v delovnih' organizacijah. Zadnje čase pa’ se že ugotavlja, da te natančne določbe, ki jih. je smatrati kot ustavne kategorije že na sedanji stopnji razvoja objektivno 'motijo nadaljnji razvoj samoupravljanja v združenem delu. V osnovah za spremembo določb Ustave SFRJ se med. drugim navaja, da se ¡je samoupravljanje afirmiralo do take stopnje, da ni več ustrezno vse te odnose regulirati v zvezni Ustavi,-temveč je trelba omogočiti, da jih urejajo sami delovni ljudje po delovnih organizacijah, s svojimi samoupravnimi akti glede na naravo dejavnosti delovnih organizacij ih na različne pogoje ter potrebe|posameznih delovnih organizacij v skladu z Zakonom. Ž ozirom na la načelna Stališča bi bilo treba določbe Ustave omejiti le na temeljna načela, ki bi bila zadostno prožna in ki hi dopuščala več prostora delovnim organizacijam za samoupravno urejanje odnosov v Združenem delu. Z oairom na to se predlaga, da bi kot osnova'Za organizacijo upravljanja ,v delovnih organizacijah služilo predvsem sledeče načelno stališče: »Uresničujoč neposredno samoupravljanje v združenem delu poverjajo delovni ljudje v skladu z zakonom določene funkcije upravljanja delavskemu svetu in poslovodnim organom (kolegialhemu organu in direktorju) delovne organizacije . in organizacijskih oblik združenega dela v.njeni sestavi oziroma po naravi dejavnosti delovne organizacije drugim ustreznim organom, določajo čas, za katerega se ti organi volijo, ter pogoje in način njihove volitve oziroma imenovanja in razrešitve. Zakon lahko določi poseben način imenovanja in razrešitve direktorjev delovnih .organizacij, 'ki opravljajo dejavnosti posebnega družbenega pomena.« Iz tega osnovnega stališča sledi, da bi poleg neposrednih nosilcev samoupravljanja delovnih ljudi, ki v skladu z zakonom poverjajo dol-očene funkcije delavskemu svetu v delovni organizaciji, obstajali tudi poslovni organi (upravni.odbor oziroma drug kolegijalhi ®rgan) in direktor; Pri tem se je izhajalo iz stališča,' “a je direktor oziroma drug organ z ustrezno funkcijo rotegralni del samoupravnega mehanizma in se na ta *acin popolneje vključuje v ta mehanizem; Prav tako se ugotavlja načelo, da se s statutom delovne organiza-. |j®i-.v skladu z zakonom, določa trajanje mandata planov delavskega sveta in drugih kolektivnih organov °t tudi čas, za katerega se imenuje- direktor. ■ v.ftališču je izraženo tudi načelo, da delovni ljudje t delovni organizaciji samostojno ustanavljajo oblike ^uuženega dela in določajo pravice samoupravljanja . lovnih ljudi na vseh stopnjah in vseh oblikah zdru-. enega dela v delovnih organizacijah; V skladu s tem' Je tudi določeno, da delovni: ljudje poverjajo določene upKcije, ne le centralnim 'organom delovne orgariiža-sfig temveč tudi organom upravljanja na vseh stop-' in oblikah združenega dela v delovni organizaciji. (Nadaljevanje na 6. strani) n ■ n B a B a G m Majhen parkirni prostor pred našo tovarno avtoelektričnih izdelkov v Šempetru pri Novi Gorici je precejšnja ovira naraščajočemu avtomobilskemu prometu, kar izpričuje tudi današnji posnetek K ČLANKU: »KOLEKTIV ŽELI DELATI« V »LJUBLJANSKEM DNEVNIKU« Sanacijski kredit in medsebojno poslovanje tovarn ZP na ekonomskih osnovah - rešitev za delovni kolektiv tovarne AVTOMATIKA »Ljubljanski dnevnik« z dne 3. avgusta 1.1. je na svoji 5. strani objavil članek (M. Verdonik); »Kolektiv želi delati«, v zvezi z julijskim sestankom delovnega kolektiva tovarne Avtomatike na Pržanu. V članku so znova navedene težave in problemi (o čemer smo že večkrat podrobneje pisali v. našem tedniku v prejšnjih obdobjih) tega delovnega kolektiva, ki spričo takega stanja v tovarni že precej mesecev prejema 80 in 85 % osebne dohodke. Razumljivo je, da je delovni kolektiv terjal pojasnila marsikaterega perečega vprašanja. Ni naš namen podrobneje povzemati ugotovitve v omenjenem članku, saj so ti problemi dovolj poznani znotraj, pa tudi zunaj ZF Iskra, pač pa smo se v zvezi s tem namenili povprašati programsko-tehnično področje, PSO in Nabavno organizacijo, prav tako pa tudi direktorja tovarne Avtomatike, ing. Andreja Pardub-skega, kako gledajo na težko premostljive probleme tovarne za elektroniko in avtomatiko na Pržanu in v čem vidijo rešilni izhod iz sedanjih težav. Iz omenjenega članka je jasno razvidno, da je tovarni na Pržanu za premostitev sedanjega kritičnega položaja nujno potreben sanacijski kredit, s katerim bj poravnali vse obveznosti, izvirajoče iz slabosti v poslovanju v prejšnjih letih, s tem pa tudi-' prišli do ugodnejših pogojev za riadal j n ji razvoj in eko-ndmičnejše poslovanje. Že pred; .letom, ali .dvema 'je bil ' sanacijski kredit obljubljen, vendar obljuba pa ni bila izpolnjena in- tako se iz dne-: Va v dan'stan j e še poslabšuje.-7 Razumljivo je, da pa tudi. sam sanacijski kredit ne bi bil dovolj za trajnejšo,rešitev tovarne, če ne- bi hkrati s tem bi-Ie bistveno spre- menjene tudi nekatere organizacijske in druge zadeve, tako v tovarni, kot tudi' v samem združenem podjetju. Najprej mnenje program-ško-tehničnega področja ZP k težavnemu položaju tovarne za elektroniko in avtomatiko na Pržanu. Programsko-tehnično področje ZP se v celoti jasno zaveda, da je Avtomatika razen še tovarne sprejemnikov v Sežani, v naj večjih programskih težavah, pač zato, ker dobršen del njene proizvodnje predstavljajo izdelki za široko porabo, katerih plasman je iz dneva v dan bolj problematičen. K temu še - dodatne težave-povzroča močna uvozna kon- kurenca, pa tudi ugotovitev* da je problem plasmana izdelkov za široko rabo zaradi nestabilne orientacije pereč v vseh naših, pa tudi jugoslovanskih tovarnah, ki proizvajajo za široko rabo. Na tem področju pa je hkrati treba upoštevati tudi značilne sezonske oscilacije, ki oherpogočajo neko stabilnejšo, nemoteno proizvodnjo skozi vse leto. Programske težave tovarne na Pržanu izvirajo v precejšnji meri iz tega, ker nima dovolj močnega osnovnega programa (n. pr.: TV). Na področju TV je bila, oz. je tovarna še udeležena v jugoslovanski televizijski proiz-vodnji, saj dela TV enote za tovarno televizorjev »Rudi Cajavec«. V začetku letošnjega leta je ta proizvodnja tekla, le delno, medtem ko je sedaj v polnem teku in so njene zmogljivosti docela izkoriščene, vendar pa lahko računamo, da bo glede na nedavno integracijo tovarne »Rudi Cajavec« z Elektronsko industrijo Niš v prihodnjem letu Odpadla. Glede na integracijo Iškra-RIZ seveda obstajajo možnosti za nadaljnje sodelovanje .tovarne.. na Pržanu, če že ne pri finali-zaciji televizorjev, pa vsaj •pri priboru, ki ga zahteva proizvodnja TV. O ' lem (Dalje o« 6. strani) Nabavna dejavnost v juliju _ Riz-ZAGREB Vedno hujše težave glede dobave železnih polizdelkov Vsi pogoji za uspešno sodelovanje Objavljamo razgovor z direktorjem RIZ — Zagreb, objavljen v »Radničkim novinama« podjetja BORJA v Te-sliču za časa njegovega poslovnega obiska v tem prijateljskem kolektivu. Takole piše časopis »Radničke no-vine«: Po poročilu Nabavne orga-zacije za minuli mesec so nastale pri panogi železne metalurgije rgsne težave. Jeseniška Železarna je za avgust odklonila dobavo dela planirane količine hladno valjanih trakov navadne in dinamo kvalitete. Izdelala bo za naše tovarne le 180 ton tega materiala, preostali delež pa je NO naročila v Italiji, vendar z dobavnim rokom konec septembra. V NO sicer zatrjujejo, da bodo v jeseniški železarni ponovno intervenirali glede manjkajoče količine, vendar morajo tovarne upoštevati težave, ki bodo minile šele takrat, ko bo prispelo dovolj tega materiala iz tujine. Železarna v Smederevu je po pogodbi že dobavila 180 ton deikapirane pločevine za tretje trimesečje. Manjka le pločevina debeline 1;5 mm, ki ni prispela v naša skladi- Tovariša Albina Jensterla je DS v tovarni električnih merilnih instrumentov v Oto-čah ob reelekciji ponovno izvolil za direktorja omenjene tovarne. Uredništvo mu je ob tem izreklo iskrene čestit-k, hkrati pa mu stavilo nekaj vprašanj o proizvodnji in problemih. Odgovor objavljamo v celoti. Direktor tovarne merilnih instrumentov tov. Albin Jensterle »če vprašujete, kako je s proizvodnjo v naši tovarni, moram reči, da je v redu oz. da se razvija proti pričakovanju — ugodno. Tudi dru- šča niti iz tujine niti iz Smedereva. Dobava hladno valjanih trakov za tretje trimesečje iž železarne v Nikšiču potekajo v redu. Pri dobavah neželezne metalurgije so nastale zakasnitve zlasti pri Valjaonici bakra v Sevojnu in Novosadski fab-riki kablov. Obe tovarni navajata kot vzrok za zakasnitve običajne letne dopuste. Neroden položaj je nastal tudi po krivdi Barskih rudnikov. Le-ti dobavljajo svojim predelovalcem celotne količine bakra naenikrat. Tak spremenjen način dobav pa ima zelo neugodne posledice za naše tovarne, ker v končni fazi dotekajo tudi polizdelki vsi 'naenkrat, ne pa kot prej več ali manj enakomerno prek celega meseca. Panoga elektroindustrije je zabeležila tudi zastoje pri. dobavah tovarne ELKA iz Zagreba. Na urgenco NO je tovarna odgovorila, da ji pii- go polletje kaže podobno sliko. Zaloge smo znižali za več kot polovico, proizvodnjo pa preusmerjamo. Moram reči, da naš strokovni kader močno vpliva na hitrejše prilagajanje tržišču. Prodajne cene, vsaj tako menim, so zaenkrat v redu. .Problem, ki je stalno pričujoč, pa je denar, kajti le-ta od kupcev prihaja prepočasi,-hkrati pa imamo z ozirom na • večjo proizvodnjo tudi premalo obratovalnih sredstev. Premostitveni krediti se redko dobijo in so dragi oz. za nas skoraj predragi. Kritični problemi nastajajo prav zaradi kratkoročnih kreditov, ki jih ni moč vselej ob pravem času dobiti oz. tudi vrniti; obresti so previsoke. Kar se tiče kooperacije lahko rečem, da se je stanje znatno izboljšalo. Tudi s PSO imamo dobre odnose, le poravnave računov ne moremo .spraviti na zeleno vejo, kar nam povzroča vrsto težav in problemov. Za našo proizvodnjo bi rabili tudi večji poslovni prostor. Treba bo dograjevati. Sedaj imamo računovodstvo izven tovarniških prostorov. Potrebujemo prostor za razvoj, pripravo dela, poskusno proizvodnjo in računovodstvo. DS je o tem že sklepal, kdo bo dal investicijski kredit pa zaenkrat ni moč nič določenega povedati.« Ado . manjkuje bakra, oziroma, da uvoženi baker ni dovolj dober za izdelavo tankih lakiranih žic. Da ne bi prišlo prav zaradi tega do zastojev proizvodnje v naših tovarnah je NO naročila te žice pri tovarni FKS Svetozarevo. Tovarna je v minulem obdobju že dobavljala večje količine tankih žic, ki pa niso bile dovolj kvalitetne. V julijski dobavi pa se je kvaliteta zboljšala in zadovoljuje z izjemo profilnih lakiranih žic. Dobave drugega elektroizo-lacij skega- materiala potekajo v redu in zanje ni čutiti pomanjkanja. Pri dobavah drugih materialov ni bilo v juliju zastojev. Do napovedanega sestanka s podjetjem PETROL mi prišlo, ker so naše tovarne prepozno poslale specifikacije. Sestanek bo predvidoma še ta mesec. Pri uivozu reprodukcijskega materiala in surovin je NO realizirala julijski plan s komaj 43,52 odstotka. Dinamika obračunske vrednosti čistega uvoza po posameznih mesecih pa je takale: mesec 7 jan 68 = 108 == 100 januar 100 5,29 februar 314 16,60 marec 280 14,81 april 319 16,85 maj 351 ■ 18,57 junij 396 20,92 julij 132 .6,96 Kumulativni plan uvoza je NO izpolnila s 49,87 odstotka. Pri uvoznih poravnavah je zelo razveseljivo, da je ZP v celoti poravnala dolgove v tujini za nabavo v letu 1967. Poleg tega so se močno znižale obveznosti iz preteklih let za kooperacijske dobave. Plačila dobav tujih dobaviteljev so tako skoraj v celoti urejena. Vzlic temu pa povpraševanje po uvoznih materialih stalno narašča in tudi težave so vedno večje, ker so skoraj vse naše tovarne glede režima GDK (globalne devizne kvote) z izjemo APARATOV ELEKTRONIKE IN USMERNIKOV devizno pasivne. Pregled gibanja zalog v mesecu juniju prikazuje na razredu 3 za celotno ZP ponovno znižanje vendar samo ‘za malenkostno vrednost. Dosežena vrednost je še vedno visoko nad finančnimi normativi sanacijskega programa. Marjan Kralj DOPISUJTE V ISKRO V poslovnih prostorih DIŠ »Borja Teslič« je te dni bival ugleden in drag gost. To je bil Krešimir Piškulic, diplomirani ekonomist, direktor zagrebške RIZ, ki se je pred kratkim integriral z ISKRO Kranj. Tovariš Piškulic je prispel v Teslič s ciljem da vodi razgovore s predstavniki DIŠ »Borja«, podjetja ki ustvarja uspešno -poslovno sodelovanje z . RIZ. Direktor omenjene tovarne, ki uživa izreden ugled tako pri, nas kot tudi v inozemstvu, je rade volje pristal, da odgovori na nekaj vprašanj našega sodelavca. »Predvsem«, je dejal v uvo-. du tov. Piškulic, »želim da izrazim veliko zahvalo čla.-oom kolektiva DIŠ »Borja« na izredni pomoči, ki so jb nam nudili ob priliki požara, ki je svoječasno zajel neke objekte našega podjetja. Ta pomoč nam je bila dragocena, in ob tej priliki ne morem drugače, kot da se naj-šskreneje zahvalim vsem članom kolektiva DIŠ »Borja«. Včasih je stolidaroost Več vredna kot vsaka druga sredstva in poslovni aranžmani. Kaj morete reči o poslovnem sodelovanju DIŠ Borja hi Riža? Slišal sem, da se tukaj pri vas dogaja proces, ki je daljši, kot sem si ga predstavljal, a to je specializacija. To me veseli, ker je to za nas, kot partnerja, eden najvažnejših aktorjev. To bo omogočilo dolgoročnejšo sodelovanje naših kolektivov. Mišljenja; sem, da bo le-to uspešno in dolgoročno. RIZ v sklopu ISKRE,« je nadaljeval tov. Piškulic, »ki je doživljal dovolj težke faze, je sedaj v taki situaciji, da se lahko pojavi v vlogi st gurnega partnerja za »Bor-jo.« Za obojestransko sodelovanje so zainteresirani člani obeh kolektivov, zato sem prepričan, da se bodo njihova optimistična predvidevanja izpolnila.« Ni se lahko izogniti tisku da z mnogo hvale in zado voljstvom govorite o s(vo. jem partnerju — »Borji«! »Imam razloge za to. Jaz v resnici ne poznam preveč te branže in vaše podjetje, toda kar sem videl kaže, da se je tukaj stvarno dovolj naredilo. Poleg ostalega je važno, da v vašem podjetju" delajo rntadli, spfosbbnd fn ambiciozni strokovnjaki, inženirji in tehniki. To je’ dobro in daje najboljše garancijo, da bo podjetje uspešno delovalo,'da se bo hitro razvijalo. To je edina pot do visoke tehnologije, dobre organizacije dela in visoke produktivnosti. Kar se tiče nas, naše delovne organizacije, naših dosedanjih ocen vašega dela, ste vi v resnici na dobri potu Sredstva, ki ste jih dosedaj vložili v razvoj vašega podjetja, nudijo pol no možnosti da greste hitro naprej. Kaj mislite o naših TV ohišjih? — Je glasilo naše poslednje, malce provokativno vprašanje. »Mislim vse najboljše da so zares kvalitetna. Prepri čan sem, da bo v redu, vsaj kar se.tiče nas, kot vašega kupca, ker hkrati vidimo tudi kompleten program dolgoročne proizvodnje vaših proizvodov, ki so za nas interesantni.« imuiiiiiiiiHifiiitmiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiHiiiiiiiiiuiiiiiiimimmiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiinii^ Srn g I ZP ISKRA KRANJ I | NABAVNA ORGANIZACIJA §5 objavlja prosto delovno mesto 1 CARINSKO-ŠPEDITERSKEGA | I REFERENTA ES # g S Kandidat mora izpolnjevati naslednje pogoje: 3 — srednja ekonomska ali carinska šola *— 1 leto delovnih izkušenj v carinsko-špeditersld g. 3 ali drugi komercialni dejavnosti = — znanje nemškega jezika Prednosti imajo kandidati, ki imajo vozniško do- g H voljenje B kategorije. g 3 V primeru, da prijavljeni kandidati ne izpolnjujejo g 3 gornjih pogojev glede delovne prakse, bo komisija | S na to delovno mesto sprejela tudi pripravnika. S Rok za prijavo je 8 dni od dneva objave v čašo- S 3 pišu »Delo«, S H Pismene prijave z dokazili o strokovnosti naj kan- g. didati pošljejo na naslov: Razpisna komisija pri 0 ZP ISKRA, Nabavna organizacija Kranj, Oldham- g 3 ska 2. | = g iniiiiiHiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiimiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuHiiiiiiiiiimiiiiiiiiiuiiimiiuiiiiiiiiiiiiiiiu1111 ©«© ®©©©©@®®®©®©©@©@®@©©®©®©®®@@©@@@©@©©a IZ TOVARNE MERILNIH INSTRUMENTOV OTOČE »Za našo proizvodnjo bi rabili večji poslovni prostora Julijska proizvodnja v »Elektromehaniki« Po razmeroma nizki proizvodnji v januarju, ki je bil odraz novih težav pri uvozu materiala, se je v naslednjih mesecih proizvodnja razmeroma hitro dvigala, vse do maja, ko je začela ponovno padati, saj je uredba o kliringu povzročila manjši dotok finančnih sredstev, tako da nismo bili v stanju redno plačevati uvoznega materiala. Za julij je bila postavljena že v letnem dinamičnem planu razmeroma nizka vrednost, saj smo za ta mesec predvideli letni odmor za večji del članov kolektiva. Predvidena naloga je bila izpolnjena in celo nekoliko presežena. Zaradi letnih odmorov je bila dosežena znatno nižja proizvodnja kot prejšnje mesece pri električnih števcih in telefoniji. Delavci na števcih so izkoristili skoraj ves letni odmor, dočim v telefoniji večji del. Ostale delovne enote so koristile letni dopust delno in bodo preostali del koristile predvsem v avgustu. V juliju ni bila dosežena predvidena proizvodnja po letnem dinamičnem planu pri stikalih,' telefoniji in merilnih napravah. Pri tem je treba pripomniti, da je DE »Stikala« dosegla predvideno proizvodnjo po znižanem planu za drugo polletje. PROIZVODNJA V JULIJU DE Izvrš. % Rotacijski stroji 117,6 Montaža števcev 141,6 Obrat stikala I 87,9 Kinoakustika 112,7 Telefonija 93,3 Umi mehanizmi 140,7 Merilne naprave 45,9 Orodjarna 322,4 Produkcija delov 62,5 - Vzdrževanje 45,0- Skupaj 104,2 DE »ROTACIJSKI STROJI« so znatno presegli predvideno mesečno proizvodnjo an doprinesli polovico zaostanka iz prejšnjih meseceiv. .Vse kaže, da bo ostali del zaostanka pokrit že v avgustu. ¿E »ŠTEVCI« je delala le E^OTicp inelseba in je zato »rednost prSfžvodnje- precej nižja, kot prejšne mesece. Delavci v montaži so v glavnem izkoristili letni odmor in bo naslednje mesece proizvodnja normalna. Količine stikalnih ur so bile po predvidenem planu. DE »STIKALA« je morala za drugo polletje predvideti nov znižan plan, zato je bilo iz obrata nekaj delavcev premeščenih v druge obrate, poleg tega je pa obrat prevzel montažo nekaterih telefonskih elementov. V zadnjem mesecu se je stanje začelo popravljati in zaloge gotovih izdelkov ne naraščajo več. Poleg tega prejema obrat iz PSO nova dodatna naročila, tako da lahko računamo, da je kriza v glavnem minila. Trenutno sicer ne moremo računati na višjo proizvodnjo, računamo pa, da bo v prihodnjem letu obrat zopet lahko delal normalno. Obirat ima precej težav zaradi nerednih dobav sestavnih delov iz inozemstva, kar večkrat povzroča težave na tržišču. DE »KINOAKUSTIKA« je tudi v juliju presegla postavljeno nalogo, uspeh pa bi bil lahko še precej večji, če ne bi obratu primanjkovalo nekaj pozicij materiala iz uvoza. Poleg tega obrat ni mogel izdelati želene količine projektorjev za film 16 man zaradi pozne dobave nekaterih delov domače proizvodnje. DE »AVTOMATSKE TELEFONSKE NAPRAVE« v juliju prelctvidene mesečne naloge ni dosegla. Težave so bile tako velike, da 'lahko rečemo, da je uspeh, ki je bil dosežen, kljub temu ugoden. V juliju so se še odražale težave zaradi pozno prispelih materialov iz uvoza, saj je ciklus proizvodnje pri telefoniji razmeroma dolg. Nižja proizvodnja je tudi posledica prenizke proizvodnje ploščatih relejev, ki je še vedno nismo uspeli povišati na potrebno količino. V zadnjih tednih je storjeno vse, da se bo v prihodnjih mesecih proizvodnja relejev lahko hitreje povečevala. Seveda pa je vzrok nizki proizvodnji telefonskih naprav v juliju tudi letni odmor članov kolektiva. DE »URNI MEHANIZMI« izpolnjujejo naročila za števec pogovorov, ki ga izdeluje vedno v večjih količinah. Ker predvidevamo vedno večja naročila za izvoz, je ta izdelek postal tudi važen izvozni artikel in sicer izključno za konvertibilno področje. Predvidevamo, da se bodo morale v naslednjih mesecih količine še povečati. DE »MERILNE NAPRAVE« so v juliju dosegle le polovico predvidene proizvodnje. Glavni vzrok je pomanjkanje materiala iz uvoza. Posebno visoko vrednost eksterne proizvodnje je v preteklem mesecu dosegla »Orodjarna«, dočim je »Produkcija« znatno pod predvideno vrednostjo po letnem planu. V juliju so bili namreč člani tovarne avtoelektrike v Novi Gorici na kolektivnem dopustu; zato smo v tem obdobju izdelovali »dlitke v glavnem za domače potrebe. Kljub temu, da je bil plan za mesec julij razmeroma nizek, pa je morala tovarna za izvršitev postavljene naloge vložiti znatno več napora, predvsem zato, ker je bil in dopolnitvah temeljnega zakona o podjetjih. Ta predlog pa v glavnem vsebuje določila, ki so vsebovana tudi v predlogu za spremembe in dopolnitve Temeljnega zakona ; o podjetjih, podanega s strani ZP ISKRA Kranj. Ker gre za zelo važne spremembe in dopolnitve Temeljnega zakona o podjetjih, smo dostavili vsaki organizaciji, vodilnim osebam ZP in predstavnikom družbenopolitičnih organizacij ta predlog z zaprosilom, da ga obravnavajo in dajo svoje pripombe ZP do 24. 8. 1968. Stališče ZP ISKRA bomo posredovali Sekretariatu za zakonodajo in organizacijo pri velik del članov kolektiva na letnem odmoru. če pogledamo uspeh ob koncu 7. meseca vidimo, da se je popravilo stanje pri električnih števcih, ki so predvideno nalogo za 7 mesecev že dosegli. Rotacijski stroji imajo le še malenkostni zaostanek, ki bo verjert.no pokrit, že v mesecu avgustu. Zveznem izvršnem svetu. Osnovne novosti predlaganih sprememb in dopolnitev Temeljnega zakona o podjetjih pa so predvsem naslednje: 1) V sedanjem Temeljnem zakonu .o podjetjih so točno določene oblike združenega dela v podjetju z določenimi samoupravnimi. pravicami. Tako je določen status delovne enote, obrata in tovarne. Ker se pa po predlogu Temeljnega zakona o ugotavljanju in delitvi dohodka na temelju statuta in pogodb utrjujejo oblike združenega dela, urejajo medsebojni odnosi v pridobitvi in razdelitvi dohodka ter v uporabi in razpolaganju s sredstvi, se tudi v teh spremembah Temeljnega zakona o podjetjih predlaga, da-se notranje organizacijske oblike združenega dela in njihove samoupravne pravice prepustijo Nizka proizvodnja merilnih naprav v juliju je povzročila, da je obrat ob koncu 7. meseca nekoliko pod planom, vendar računamo, da bo razlika pokrita že. v avgustu. Kakor znano je bil za obrat stikal za II. polletje letni plan nekoliko znižan, dočim spremlja statistika delo ob-(Dalje na 7. strani) delovnim ljudem v podjetju) da to oni sami določijo s statutom odnosno na osnovi pogodbe v sklada s statutom in pogoji posameznega podjetja. g 2) Največja sprememba pa se, predlaga na področju- statusa delovnih enot in drugih oblik združenega dela. 'Predvideva se namreč, možnost, da ti deli združenega dela lahko na’ osnovi statuta pridobijo svojstvo pravne osebe in s tem tudi pravico -samostojnega nastopanja v poslovnih odnosih s tretjimi', osebami. Lastnosti pravne' osebe pa imajo lahko seveda le tisti deli združenega dela, kateri sami samostojno ugotavljajo celotni dohodek in odločajo o delitvi dohodka. Razumljivo je, da se s tem v zvezi predvideva tudi ustrezen način reguliranja vprašanja odgovornosti takih delov v podjetju; Pred- ",nilllltllllllllllllllllllllllllllllllimilllillllll!ll!!l!!llimillllllllllllllllll!llllll!!llll!lllllll!llllllll!!l RAZPIS 3 Šolski center združenega podjetja Iskra Kranj bo spre- 1 S jel za šolsko leto 1968/69 v I. letnik S 5 i POKLICNE SOLE ELEKTROTEHNIŠKE IN i = KOVINARSKE STROKE V KRANJU § 3 naknadno še 12 učencev za poklice: strugar, rezka-lec 3 3 in strojni ključavničar. 3 H Vpišejo se lahko kandidati ,ki so uspešno končali 8-let- 3 3 ko, ki niso starejši od 18 let in ki imajo stalno biva- 3 3 lišče v Kranju ali bližnji okolici. 3 H Kandidati za sprejem morajo predložiti osebno na- 3 = slednje listine: = 3 — prijavo na obr. 1,20, kolkovano z drž. kolekom za = 3 0,50 N din 3 H — izpisek iz rojstne matične knjige , = H — spričevalo o končani osemletki in 3 3 — zdravniško potrdilo, ki ga izstavi obratna ambulan- H 3 ta Iskre. 3 3 Prijave sprejema tajništvo Šolskega centra združenega 3 3 podjetja’ Iskra Kranj v Kranju, Savska laka 2, do 31. 3 3 avgusta 1968.' 3 H Izbiro kandidatov bo opravila komisija za sprejem na 3 3 osnovi uspehov piri sprejemnem izpitu, -ki bo 2. sep- 3 3 tembra 1968. "Sprejemni izpit obsega: 3 = — izpit, iz slovenskega jezika 3 3 — izpit iz matematike in - = 3 . — psihotehnični pregled. 3 3 Šolski center združenega podjetja Iskra bo vpisal za = j!j šolsko leto 1968/69 v i. letnik; {= 5 ODDELKA ZA ODRASLE TEHNIŠKE ŠOLE ELEK- I § TROTEHNIŠKE IN STROJNE STROKE V KRANJU | 3 30 učencev v elektrotehniški oddelek — šibki tok in 3 •3 30 učencev v strojni-oddelek, , . _ 3 3 Ce bo vpisanih manj kot 25 kandidatov v vsakem od- 3 3 delku, -le-tega ne bo odprl. = 3 Vpišejo se'lahko kandidati, ki so končali osemletko'in = 3 ki s-o v delovnem razmerju za nedoločen čas. j= .3 . Za vpis morajo predložiti kandidati osebno tajništvu 3 = Šolskega centra združenega podjetja Iskra Kranj, Sav- 3 = ska loka 2, do 31. avgusta 1968 naslednje listine: = [| — prijavo na olbr. 1,20, kolkovano z drž. kolekom za 5 s 0,50 N din 3 j| — izpisek iz rojstne matične knjige 5 5. — spričevalo o-končani osemletki in S — potrdilo o zaposlitvi. 3 miimiiiiMiiiiiHiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiif Predlog za spremembe in dopolnitve Temeljnega zakona o podjetjih Delavski svet ZP je že predčasno dne 28. 12. 1966 sprejel sklep, da se ustreznim zveznim organom predloži v obravnava predlog za spremembe in dopolnitve Temeljnega zakona o podjetjih, o čemer so bili tudi člani kolektiva že takrat obveščeni. Predlagali smo, da se spremeni način jamčevanja za obveznosti posamezne organizacije, pokrivanje izgub, ugotovi možnost uvedbe stečaja nad organizacijo v sestavu ZP in da imajo odločbe notranje arbitraže, pri reševanju poslovnih sporov med organizacijami v sestavu ZP, izvršilno moč. V okviru zveznih organov pa je bil sestavljen pred kratkim predlog osnovnega Zakona o ugotovitvi in delitvi ’ dohodka v delovnih organizacijah, v katerem so podana določena načela in od katerih je treba izhajati tudi pri spremembah in dopolnitvah Temeljnega zakona o podjetjih. . izhajajoč iz teh načel, da Se uskladijo določbe. Temelj-zakona o podjetjih z določbami Temeljnega zaio-Pa o ugotovitvi in delitvi dohodka v podjetjih in da se tudi posamezne določbe, katere več ne odgovarjajo sedanji stopnji razvoja samo-upravljanja v podjetjih, spremenijo — je bil izdelan načrt zakona o spremembah »ELEKTROMEHANIKA« — KRANJ Poročilo o gibanju OD v I. polletju 1968 Gospodarski načrt tovarne za leto 1968 predvideva 8 % povečanje osebnih dohodkov nasproti doseženim v 1. 1967 Po tem načrtu naj bi znašal povprečni mesečni neto OD na delavca 876.11 N din. Na osnovi poslovnih rezultatov I. polletja letošnjega leta pa smo dosegli povprečje 855.N din, kar je sicer pod letnim planiranim poprečjem in sicer zaradi planiranja 4 % rezervnega sklada. Nasproti letu 1967 smo dosegli povečanje osebnih dohodkov za 5.6%, Ta porast osebnih dohodkov je v skladu z doseženim proizvodnim planom in doseženimi stroški, -ki tvorijo osnovo za ugotavljanje višine osebnih dohodkov. Ob priliki korekcije nekaterih osnov osebnega dohodka za 1. 1968 smo si postavili tudi nalogo, da bomo pri normalnih pogojih odpravili zaslužke pod 500. N din neto. Če naredimo primerjavo s preteklim letom ugotovimo: zaslužki do - 500.—N din - > v letu 1967 192 vi. poli. 1968 65 Iz primerjave je razvidno, da smo v tem cilju dosegli le velik napredek, kljub temu pa ne uspemo problema v celoti odpraviti. Iz analiz, ki jih redno ■ mesečno opravljamo, ugotavljamo, da se najnižji zaslužki pojavljajo pri mladih delavcih. .Največje število se pojavlja v obratu ATN in sicer v primerih grupnih sprejemov justerk ter delavk na žičnih oblikah. Več kot 50%, teh delavk je sicer vestnih in discipliniranih, vendar ne Zadovoljuje niti kvaliteta niti kvantiteta dela. V nekaterih primerih nizkih zaslužkov pa se pojavljajo tudi delavci z nezrelim odnosom do dela, so pa tudi primeri, delavcev z osebnimi motnjami. Analogno z znižanjem števila oseb v najnižjiii razpo- nih beležimo porast v najvišjih razponih. Medtem ko smo v 1. 1967 imeli le 13 delavcev z zaslužki nad 2.000 N din, jih je v I. polletju 1968 že 31. Na ta porast je delno vplival povečan razpon obračunskih osnov, v precejšnji meri pa tudi dosežene individualne-stJimulacije predvsem pri znižanju zalog materialov razreda 3 in. 5. V interni delitvi osebnih dohodkov smo poleg dosedanjih oblik uvedli nagrajevanje po učinku v konstrukciji orodij. Prvi rezultati te" uvedbe kažejo zelo ugodne rezultate, saj je v razmeroma kratkem času (2 mesecev) uspelo naloge ažurirati. Ña osnovi dosedanjih izkušenj bo sistem razširjen na celotno osebje konstrukcije orodij. Ostale stimulacije se gibljejo v okviru postavljenih normativov. S kumulativnim obračunom osebnih dohodkov za I. polletje 1968 so vse delovne enote imele izplačane najmanj 100%,OD. Skoraj vse enote so na osnovi svojih rezultatov déla ustvarjale tudi 4% rezervni OD, razen delovnih enot »Rotacijski stroji« in »Stikala«. DELO V PODALJŠANEM DELOVNEM ČASU (NADURE) ■ Nadurno delo, ki je v 1. 1967 zavzelo zelo širok obseg, se je v I. polletju 1968'močno znižalo. Medtem ko je bilo v 1. 1967 opravljenih poprečno mesečno na zaposlenega 3,4 nadure, smo jih v I. polletji! opravili;, le 2,3. To poinemij da smo jih znižali za 32 %. Doseženo znižanje je predvsem rezultat spremenjene politike do nadurnega dela, ki jo je začrtal DS tovarne □a svojem Zasedanju dne 28. XII. 1967. Tovarna kot celota je v tem obdobju opravila 60.000 nadur.. Od opravljenih 8.754 nadur preko limitov, jih je bilo po posebni odobritvi direktorja oz. njegovega pomočnika obračunanih 6.775 s 50% dodatkom za nadurno delo, po obračunski postavki pa brez dodatkov 1.979 nadur. Nad limitom 15 je bilo največ nadur odobrenih v Merilnih napravah (Razvoj, GPP, normirci), Prevozu (šoferji) in Kadrovski službi (vratarji, čuvaji, gasilci). Nad limitom 30 pa je bilo največ nadur odobrenih v ATN (ploščati rele) in v , Orodjarni. Medtem ko je bilo v 1. 1967 opravljenih 65% nadur na |režijskih delovnih mestih, pa je v I. polletju 1968 slika obratna. Na produktivnih delih in, pri vzdrževanju je bilo opravljanih 69% nadur in le 31 % na neproduktivnih delovnih mestih. V skladu z ostrejšo politiko do nadurnega dela je bil (Dalje na 6. strani) m ■ lil Počitniški dom na Bledu je sedaj v sezoni polno zaseden. Prevladujejo predvsem tuji gostje, od domači! pa je največ članov kolektiva KIZ, poleg nekaterih iz naših organizacij, ki so že nekaj let redni gostje. Dom ima tudi svoj bazen in zelo primerne prostore za sončenje okrog zgradbe. . Gostje se počutijo zelo dobro, za kar poskrbi tudi dobra kuhinja. Bližnja in daljna okoliea Bleda je primerna za prijetne — koristne — izlete; tisti, ki si hočejo odpočiti živce, naj si izberejo Bled. Počitniška skupnost priporoča dom na Bledu izven sezone vsem delovnim organizacijam ZP Iskra, samoupravnim organom in političnim organizacijam, naj prirejajo svoje seminarje, sestanke v domu na Bleda. Kolektiv doma sd prizadeva po svojih močeh, da bi se gostje počutili tu kar najbolj prijetno. 11IIB ÍjÉ¡fe| H '' a#-*' \ ^ lliil ■ lili Ü I g i mmirnmm ■ i;. * y S ' — ÜÜ > # ‘ maimm m lil ¡.sprl mmm ■ M ti ■ Ü1 ill jlžifl a«# Iz televizijske montaže RlZ v obratu v Slunju diši» T 'jr J*r * J—BT jT M* * JOT jr jr. log izhaja iz stališča, da bi tiste enote, ki imajo lastnost pravne osebe, same odgovarjale do višine vrednosti sredstev s katerimi razpolagajo. Če to uporabimo za ZP, kar predlog zakona tudi potem navaja, pomeni, da bi organizacije v sestavu ZP same, do višine vrednosti sredstev, s katerimi razpolagajo, odgovarjale za svoje obveznosti. Predlog pa tudi predvideva, da bi se ta odgovornost lahko razširila tudi na ostale organizacije v okviru ZP, če bi se to določilo v statutu. V kolikor se ne bi mogle obveze enote-organi-zacdje . pjoravnati iz njenih lastnih sredstev, bi se lahko poravnale iz skupnih fondov ZP ali pa tudi iz sredstev drugih enot-organizacij. Obstojala bi torej še takoime-novana subsidiarna (prosto- voljna odgovornost, vendar le pod pogojem, če bi bila ta določena v statutu, kar bi predstavljalo akt prostovoljne solidarnosti. Ta prostovoljna solidarnost bi se ■morala registrirati pri pristojnem sodišču. To bi moralo biti tudi vsebovano v nazivu enote — organizacije ZP kot v firmi ZP, to pa z namenom, da bi lahko poslovni partnerji vedeli s kakšnimi poslovnimi strankami nameravajo skleniti posle. V kolikor se seveda s statutom ne konstituira subsidiarna odgovornost na sredstva skupnih fondov in drugih enot v sestavu podjetja odnosno organizacije v sestavu ZP bi, kar smo tudi predlagali z našim takratnim predlogom, bila možna uvedba stečaja nad delom takega podjetja, v ZP pa v konkretnem primeru nad organizaci- jo. Dosledno izvajanje odgovornosti enot s svojstvom pravne osebe za obveze je razumljivo, da mora tudi enota samostojno odgovarjati za vse obveze proti družbi. V 'kolikor ne bi obstajala s statutom določana subsidiarna in solidarna odgovornost v okviru ZP, bi potem seveda logično odpadla tudi odgovornost ZP in organizacij sa izgube, ki nastanejo v poslovanju ene organizacije. Morebitna sanacija bi se lahko izvršila sporazumno z ostalimi organizacijami, kar bi bilo možno itak po splošnih obstoječih predpisih. S tem bi se torej konkretno za ZP opustila sedanja zakonska rešitev, s katero se obvezno uzakonja subsidiarna in solidarna odgovornost ter bi ta obstajala le v primeru, če bi se to uredilo s statutom. Načrt sicer tudi predvideva ¡kot variantno rešitev, da se obdrži sedanje stanje, t.- j. obvezen .zakonski Obstoj subsidiarne, in solidarne odgovornosti. 3) Po predlogu bi se odločbi notranje' arbitraže, ki odloča o sporih iz odnosov med deli podjetja ali med podjetjem in., deli podjetja v zvezi z medsebojnimi dobavami in opravljanjem storitev, dala moč izvršilnega naslova. Če bi se organizacije v ZP s statutom sporazumele za notranjo arbitražo, bi bile njene odločbe izvršne, drugače pa bi spore reševalo pristojno sodišče. Končni predlog predvideva tudi določbo, da bi se obveze, ki so nastale pred veljavnostjo -sprememb in dopolnitev •Temeljnega zakona' o 'podjetjih, kar je. razumljivo, morale regulirati po predpi- sih, ki so veljali ob nastanku obvez. Kakor je že v uvodu navedeno, so v bistvu spremembe in dopolnitve Temeljnega zakona o podjetjih take, kot jih-;je že ZP ISKRA predlagalo, Ker pa gre za .;važne spremembe, naj organizacije dajo svoji stališča na te predloge in spremembe. Prehaja; mo torej po obrazložitvi predlagateljev, v kolikor bi se sprejele predlagane spremembe, v možnost, da bi delovni ljudje imeli mnogo, vet čje pravice pri avtonomnem urejevanju notranjih odnosov v ZP, statut pa bi se v večji meri afirmiral kot splošni akt, ker bi se 'prepustilo podjetjem , odnosno ZP, da oni sami. urejajo s 'statutom vprašanja, ki s° bila sedaj regulirana ž zakonom'. _ DELO MONTAŽNEGA SEKTORJA PRODAJNO-SERVISNE ORGANIZACIJE Poleg številnih manjših letos kopica obsežnih montažnih del na vseh področjih telefonije • Dosedanji delovni rezultati kažejo, da bodo letni plan presegli ® Predvideni še večji obseg nalog v prihodnj em letu bodo izpolnili le z minimalnim po-povečanjem števila zaposlenih, sicer pa z boljšim izkoristkom notranjih rezerv boljšim planiranjem in z boljšo usposobljenostjo zaposlenih ® Pravzaprav smo krivični, da se našega montažnega 'sektorja PSO »lotiirio« po -navadi samo | enkrat na leto (čeprav tedaj morda -raaip-bo!j obsežno), saj je to ena ■ izmed: tistih ' redkih enot v. • ZP, ki se nikdar ne pritožuje, da ji primanjkuje dela in naročil, pač pa vselej in povsod skuša s solidnim delom in nastopom prispevati k reševanju zahtevnih in odgovornih nalog, a nenazadnje tudi k dobremu imenu ZP Iskra. No, ker letos o montažnem sektorju nismo rekli še nobene; danes nekaj več, saj to njegova letošnja dela vsekakor zaslužijo. Eden izmed dokazov za to; da imajo v inon-tažnem sektorju PSO- dela na pretek, naj bo, že to, da sem,; kot navadno, šele po nekaj; neuspelih poiskusih, i ujel; prrložnd^ za.. izčrpen razgovor ž direktorjem montažnega sektorja, Živojinom Abramovičem, čeprav se je komajda vrnil s službenega potovanja in še niti ni uteg- nil odpreti svoje pisalne mize, ko sem ga že zasul s kopico, vprašanj. j .»Bogamu,. novinarji' ste pa res. .; nalno politiko ‘ na osnovi objektivnih meril, kjer so r® zultati dela bistveni elementi za napredovanje, za usposaib« Ijanje, ali za odpoklic ali zamenjavo manj sposobnih. Upoštevajoč razvoj družbenih odnosov, novo strukturo družbe in potrebe pri .#** janju gospodarske in dražbe; ns reforme je treba hitreje izmenjavati tudi vodilni kader v sestavu organov družbenopolitičnih organizacij, predstavniških organih in samoupravnih telesih od del«# nih skupnosti pa do federatj je in prek tega uveljavlja« sprejeta načela kadrovsk politike. To so le nekatere misliti* dokaj obširne resolucije " ZKJ. o kadrovski politiki, » naj se uveljavi tudi v kadra ski politiki našega ZP. Poleg številnih manjših.;: Z obiska pri sindikatih v Zahodni Nemčiji Izobraževanje sindikalnih kadrov (Nadaljevanje s 5. strani) ki bo imela 1.000 priključkov. (Tu je »rej delovala centrala zagrebške tovarne »Nikola JTesla«!). Nadalje je montažni sektor že sklenil pogodbo za dobavo in montažo 10 končnih serijskih ATC. Na področju AP Vojvodine bodo razširili že montirane ATC v Sremski Mitroviči, Zrenj aninu in Subotici, ki bodo imele skupno 5.000 priključkov. Pomembne pa so naloge tudi na dveh rajonskih ATC v Novem Sadu s po 2.000 priključki, kar hi sicer morali dokončati do konca letošnjega leta, vendar zaradi zakasnitve pri gradnji ustreznih prostorov za ti dve centrali, dela ne bodo mogli končati prej kot v začetku prihodnjega leta. Na področju Novega Sada pa razen tega stalno dela na raznih razširitvah im pri montži končnih central za posamezne mrežne skupine ekipa 8 strokovnjakov montažnega sektorja že dve leti. Posegli pa so končno tudi na področje Užic. kjer morajo do konca leta spraviti v promet pred 3 leti montirane ATC Priboj, Pii-jepolje in Nova Varoš. Na območju PTT (razen pri delih na RATC) Skopje že dve leti dela tričlanska ekipa monterjev montažnega sektorja in sicer na montažah 21 končnih ATC, ki jih postopno vključujejo v avto-■ jnatski mrežni promet. Delno , so pa tudi zaključena dela, pz. bodo do konca leta opravljena pri razširitvi ATC Oh-!rid za novih 500 priključkov. Stavim, da mi tov. Abramovič ni povedal še vseiga S gMročja jaVne telefonije, najmanj pa kar je gotovo je to, da sem sam marsikaj spregledal ali pozabil navesti, ko pa je bilo toliko naštevanja. IPrav tako pcmembha pa je lffioš dejavnost montažnega s®torja pso tudi na področju železniške, hišne in flh^e telefonije. Naj omenjal Tsaj glavine akdje naših- monterjev. Med prvimi je prav gotovo na profi. Zagreb—Ri-jeka, kjer opravljajo montažo telefonije .in, ostalih teSLe-|omunikacijskih naprav na Vsfeh vmesnih postajah. V Ljubljani so dogradili in izročili prometu prometno železniško avtomatsko centralo s 1.100 priključki. Odkar montažni sektor PSO deluje, ima letos največje naloge na- področju hišne telefonije in sicer v rudarskem bazenu Bor, kjer montirajo 3 ATC s po 1.500 priključki, ki bodo delovale kot specifična mrežna skupina tega rudarskega bazena, še letos pa bodo začeli in do konca marca 1969 dokončali montažo doslej največje hotelske centrale in sicer z 900 priključki, v novem, največjem jugoslovanskem hotelu »Jugoslavija« v Novem Beogradu. Ekipa treh strokovnjakov montažnega sektorja pa se že dlje nahaja v Turčiji, kjer montirajo 5 central z 2.500 priključki. Letošnji plan montažnega sektorja PSO znaša (skupno deio in material) 1 milijardo starih dinarjev. Upoštevajoč dosedanje delovne rezultate pa v montažnem sektorju z optimizmom pričakujejo, da bodo svojo dokajšnjo obveznost ne samo zanesljivo izpolnili, pač pa celo presegli, vsaj za 10%, kar je nedvomno plod dobro organiziranega in prizadevnega dela. Povsem logično je, da bo glede na potrebe in glede na predvideno povečano proizvodnjo telefonije v prihodnjem letu proizvodni plan montažnega sektorja še občutno večji in bo delovni kolektiv moral še bolj, napeti vse svoje sile, da ga bo izpolnil. Vendar pa pri tem ne nameravajo bistveno povečati števila zaposlenih, pač pa še bolj dosledno izkoristiti notranje rezerve, poglobiti organizacijo dela, še bolje planirati, zlasti pa žrtvovati vse ¿a nadaljnje strokovno usposabljanje zaposlenih. Posebno zadnjemu izmed naštetih ukrepov so letos posvetili veliko pozornosti, saj so doslej priredili v lastni režiji tri strokovhe seminarje, pripravljajo pa še četrtega za nekatere stare in na novo sprejete delavce, ki jim želijo izpopolniti strokovno znanje, da bodo laže opravljali stroje odgovorne naloge ha deloviščih. Takšna skrb za strokovno usposabljanje pa je prav gotovo odraz pravilne kadrovske politike, ki se iz leta v leto odraža v izboljševanju kadrovske strukture. >J. C. Pri vsakem razgovoru in predavanju so nas gostitelji opozarjali, da je njihov cilj izobraževanje čimvečjega števila članov sindikata. Ugotovitve pri njih kažejo, da so najbolj stalni in najboljši tisti člani, ki že kot mladinci prično delati v sindikatih. Prav zaradi tega imajo organizirano kot mladinsko sekcijo sindikata mladih, v katerega so vključeni člani starosti od 14. do 21. leta. Mladim članom posvečajo veliko skrb predvsem pri izobraževanju. Mladi ljudje pridejo iz šol nepoučeni o političnem in socialnem življenju — poznajo samo ureditev države, to pa je vsekakor premalo. Mladi člani sindikata se izobražujejo na posebnih semiranjih. Celoten izobraževalni proces se deli na 4 stopnje, to je na 4 posamezne seminarje, ki pa so v skupnem programu povezani. I. stopnja Seminarji so organizirani v prostih sobotah. Seminarji so .enodnevni in obsegajo posamezna _ aktualna predavanja. Težišče seminarja je predvsem razprava in mladi na ta način pridobijo prve-napotke za razpravo. Teh seminarjev se udeležijo po večini vsi mladi člani vsaj po enkrat. Na teh seminarjih se izberejo kandidati za bodoče seminarje. H. stopnja Na teh seminarjih udeleženci poslušajo različna informativna predavanja iz osnov sindikalne organizacije in političnega dela. Seminarji so organizirani v prostem času, deljeno ali nedeljeno. Ponavlja se tudi snov iiz prvega seminarja obenem se študirajo in analizirajo posamezni referati in delovni programi. III. stopnja Seminarji trajajo običajno teden dni. Udeleženci imajo s strani podjetja neplačan dopušt. Stroške izvedbe seminarja nosi sindikat podjetja, ki za izobraževanje daje veliko sredstev. Udeleženci na teh seminarjih razčiščujejo nejasne pojme, spoznavajo osnove delovne zakonodaje in osnovne pravice sodelovanja pri upravljanju. Nekateri bolj sposobni udeleženci pišejo seminarske naloge in pripravljajo referate. Na teh seminarjih se tudi podrobno seznanijo s pravicami in dolžnostmi, ki jih bodo imeli kot člani do lavskega sveta, delavski zaupniki in sindikalni aktivisti. IV. stopnja Seminar traja 14 dni. Kriteriji za izbiro kandidatov so izredno strogi. Udeleženci morajo absolvirati vse predhodne seminarje. Od tisoč udeležencev prvih seminarjev se jih predavanju na četrti stopnji udeležuje od 50 do 60. Z dopustom in stroški je tako kot na tretjem seminarju. Na tem seminarju podrobnejše spoznajo sindikalno organizacijo, delovno in podjetniško pravo ter ureditev1 državic. Učijo se voditi sestanke in organizirati različne akcije. Nekatera predavanja so posvečena psihologiji in filozofiji. Udeleženci se učijo tudi dela s sodelavci in za dela s skupino. Vsak udeleženec mora izdelati seminarsko nalogo in pripraviti predavanje. Absolventi teh seminarjev so izredno kvalitetni kadri. V glavnem imajo vsi predsedniki sindikalnih organizacij in predsedniki delavskih svetov absolviran ta seminar. Izobraževanje pa s tem še ni končano. Sindikat organizira tudi daljše politične šole (6 mesecev), v katerih se (Nadaljevanje s 3. strani) rata še po prvotnem planu. Zato bo tudi v naslednjih mesecih obrat pod predvideno proizvodnjo po letnem dinamičnem, planu; saj nam to narekujejo spremenjene potrebe na tržišču. Nizka proizvodnja telefonskih naprav v preteklem mesecu je precej zmanjšala naskok, ki smo ga imeli !v telefoniji v prejšnjih mesecih. Zelo presega Jetni plan obrat mehanizmov v Lipnici, saj smo večino naročil za števec pogovorov prejeli .naknadno ih v letnem planu niso bila upoštevana. SEDEMMESEČNA PROIZVODNJA DE . Izvrš. % Rotacijski stroji 97,3 Števci 100,1 Stikala 94,5 Kinoakustika 105,1 Telefonija 104,4 'Urni mehanizmi 137,7 Merilne naprave 96,4 Orodjarna 166,6 Produkcija delov 74,5 Vzdrževanje 211,0 Skupaj: 100,6 V prvem polletju letošnjega leta je znašala vrednost proizvodnje le 8,2 % .več, kot v istem obdobju lani. Ker smo imeli tudi v lanskem juliju razmeroma nizko proizvodnjo, se je ob koncu julija ta odstotek popravil, saj smo v letošnjih 7 mesecih izdelali skoraj za 10% več, kot v lanskih 7 mesecih. udeleženci spoznajo s polito* logijo in drugimi družbenimi vedami. Mladina se zelo rada odloča za izobraževanj e v sindikalnih seminarjih in šolah, ker so druge splošne in strokovne oblike izobraževanja zelo drage. Poleg rednega dela je pravzaprav nemogoče študirati na srednji ali visoki šoli. Zato tisti delavci, ki se hočejo izobraževati pustijo delo in vzamejo štipendijo. štipendije so določene enotno, in sicer na 325 DM mesečno. Na višjih in visokih šolah je treba plačevati, tudi šolnino. šolnina za en semester univerze znaša v poprečju 200 DM. Prav zaradi majhne možnosti izobraževanja odraslih jim zelo primanjkuje strokovnega kadra. Izdelan je nov predlog zakona o šolanju, in ko bo -sprejet, se bodo razmere popravile. — lin PRIMERJAVA (1967—1968) DE Izvrš. % Rotacijski stroji 162,9 Montaža števcev 91,8 Obrat stikal 85,0 Kinoakustika 138,5 Telefonija 131,4 Urni mehanizmi 137,0 Merilne naprave 118,1 Orodjarna 138,7 Produkcija delov 75,1 Vzdrževanje 166,3 Proizvodne usluge 69,2 Skupaj: 109,8 Posebno viden je hiter porast proizvodnje pri rotacijskih strojih in kinoakustiki. Proizvodnja telefonskih naprav je porastla za nekaj več kot 30%, kar je v skladu s predvideno proizvodnjo. Tudi v naslednjih letih bo treba to panogo povečevati letno za 30%. Nekoliko manj proizvajamo v letošnjem letu števcev in stikal, saj se moramo prilagoditi razmeram na tržišču. Z letošnjo proizvodnjo smo v glavnem zadovoljni, čeprav bi zeleh, da bi nekatere panoge proizvodnje povečevali še hitreje. Pri tem mislimo predvsem telefonijo, katero proizvodnja bo morala pokriti povečane potrebe na domačem tržišču, kakor tudi večji izvoz. Kritični letni mesec je za nami. Čakajo nas vedno no* ve naloge, ki jih moramo uspešno reševati, da bomo tudi letošnje leto ugodno zaključili. Prva naša naloga pa je doseči čim višjo proizvodnjo v asortimentu, ki ustreza tržišču. Večja proizvodnja nam jamči tudi boljši finančni rezultat, ki je glavno merilo za uspeh tovarne. Pomočnik direktorja: Alojz Grčar. liiei. Inž. Poročilo o gibanju OD v..; (Nadaljevanje s 4. strani) Po smernicah samoupravnih Organov izdelan tudi plan nadurnega dela poi posameznih enotah. Medtem ko je togama kot celota v I. polletju dosegla 54,4 % letnega plana nadur, pa so nekatere enote PTOsegle že letno planirano »oto. To so predvsem »Ro-«cijski stroji« zaradi prepoz-n° dospelih materialov za Proizvodnjo »števci«, kjer je na .. Porast nadurnega dela ®°cno vplivala prepozna do-“ava materialov, bolezni in Pa tudi popravilo neustreznih napisnih tablic pri števcih Za Kuwait, »Mehanizmi« zaradi dodatnih naročil za izvoz, »Merilne naprave« zaradi nujnih naročil in predelovanja naprav za obrat ftev-cd, ter delno zaradi postavljanja norm v proizvodnih delavnicah. Tudi obrat ATN je že opravil 76,5% letne krote nadur predvsem zaradi povečanja kapacitet na stojalih in pri izdelavi ploščatih relejev. Ostale delovne . enote se gibljejo v mejah postavljenih normativov, najmanj nadurnega dela pa je bilo opravljenega v »Produkciji delov« in sicer 15.8 % letne kvote. Julijska proizvodnja v »Elektromehaniki« l MgjŽh: !§&&! Osebje delavske restavracije tovarne Avtoelektričnih izdelkov v Novi Gorici Iz »Avtoelektrike« — Nova Gorica Okusna hrana— vir zdravja Le ' redkokdaj omenjamo naše marljive in skromne delavke iz delavske restavracije, ki nam z veščo roko pripravljajo tople obroke in druge okusne jedi. Nenehno se ubadajo s problemi glede pestrejše brane delavcev in pa seveda, kako ustreči željam večine. Zato imajo dela na pretek, ki jih pa ñe utruja, ker delajo z veseljem in z vzorno vnemo. Zavedajo se, da so danes neprimerno boljši in ugodnejši pogoji kot v preteklosti. Ozrimo se nekoliko let nazaj. Z naglim razvojem naše tovarne v Novi Gorici je nastala občutna potreba po lastili delavski restavraciji. Samoupravni organi so zategadelj sprejeli sklep o ustanovitvi delavske restavracije, ki bo poslovala v sklopu tovarne; Sklep je bil realiziran v avgustu 1962. leta. Vsak začetek je težak. Poslovanju delavske restavracije ni bilo prizanešeno, da se ne bi spoprijelo s številnimi težavami. Primanjkovalo je delavk z ustrezno kvalifikacijo, medtem ko so bila denarna sredstva y začetku zelo pičlo odmerjena. No, proizvodnja, ki je iz leta v leto naraščala, je pripomogla k hitrejši rasti delavske -restavracije. Danes šteje delovna skupnost tovarne že prek 850 delavcev. Iz razpoložljivih podatkov je razvidno, da se poslužuje toplega obroka večina delavcev tovarne. Zara-' di takega števila je razdeljevanje toplega obroka organizirano na več skupin, kar je pokazalo zelo dobre rezultate. V delavski restavraciji je na voljo tudi okusno in ceneno kosilo. Razen tega so na razpolago brezalkoholne pijače, pivo, kava, čaj, keksi, sendviči in druge dobrote V poletnem času dostavlja delavka z dostavnim vozičkom razne brezalkoholne pijače v posamezne obrate delavcem, da si utešijo žejo. Se in še bi lahko naštevali kako skrbi delovni kolektiv restavracije za delavce tovarne. Zato ne bo napak, če povprašamo marljivega upravnika delavske restavracije tov. Lukežiča, kakšni so še problemi, ki so nerešeni ali pa, da jih sploh ni. . VPRAŠANJE: Vaš kolektiv delavske restavracije šteje 12 ljudi. Ali imate posebne težave z delavkami, ki skrbijo za pravočasno in kvalitetno brano? ODGOVOR: V tem pogledu sedaj ni težav to pa -zato, ker smo uspeli izpopolniti kvaliteto kadra. VPRAŠANJE: Kako je z nabavo prehrambenih artiklov? ODGOVOR: Nabava prehrambenih artiklov ne povzroča težav. Omeniti je treba le cene, ki so preveč gibljive, seveda navzgor! VPRAŠANJE: S hrano smo sedaj vsi zadovoljni. Kaj ste ukrenili, da ste uspeli zadovoljiti tako različne okuse? ODGOVOR: Prisluhniti smo morali željam večine, š tem da smo povečali ; kaloričnost hrane, jo popestrili in povečali tudi obrok. To pa. je seveda pogojeno z večjimi stroški, vendar .jih posameznik direktno ne občuti. VPRAŠANJE: Ali mislite še na izboljšanje? ODGOVOR: Ne bi bilo prav, če bi ostali pri tem. Da bi uspeli napredovati z manjšimi napori nam je nujno potrebno naslednje: — večji stroj za kuhanje črne kave, — stroj za režanje mortadele, — stroj za lupljenje krompirja, — univerzalni stroj za kuhinjo. Z nabavo teh strojev bi povečali kapaciteto storitev, razen tega pa bi tudi pridobili na času. ■ VPRAŠANJE: Kakšne nevšečnosti se pojavljajo pri razdeljevanju toplega obroka? ODGOVOR: Posebnih nevšečnosti pravzaprav ni. Delavcem tovarne priporočamo, da so uvidevni, ker nam bodo prihranili mno. go dragocenega časa pri čiščenju. Razumljivo je, da jim bomo za to hvaležni. VPRAŠANJE: Kaj si najbolj želite pri vašem odgovornem delu? ODGOVOR: Da je kolektiv zadovoljen s hrano. To pa je. tudi. vse! Marta, Rozika, Helena, Pavla, Olga, Francka, Rafaela,. Jovanka, Milena, Marija in Lilijana — le tako naprej, saj; je dobra in okusno pripravljena hrana vir zdravja in zadovoljstva. Ce .jjimiiiiiiimiimiiiiiiiiiiiiiiiinniiiiiiiiniiiiiiiuiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimimiiiiimiiiiiiiiii juhi Zavod za tehnično izobraževanje Ljubljana, Lepi pot 6, 5 tel. 22-279, vabi v šolskem letu 1968/69 kandidate za = šolanje profilov v tehnološkem strojništvu: | KONTROLORJI MEHANSKE OBDELAVE =j 1. stopnja S 2. stopnja = VODJE SKUPIN § VODJE OBRATOV 1 TEHNOLOGI § NORMIRCI =f VIŠJI TEHNOLOGI IN NORMIRCI | Vpis je dnevno do 1. septembra od 7, do 14, ur« — j= razen sobote. ■ Letos slabši prodajni uspehi na Gorenjskem sejmn Že povsem tradicionalno je> da naše podjetje sodeluje na vsakoletnem Gorenjskem sejmu. Tako je bilo tudi letos in morda prav letos je Iskra imela tudi najbolje doslej založeno svojo sejemsko stojnico. Obiskovalcem sejma, ki jih kljub slabemu vremenu sicer v času sejma ni bilo malo, je bil na naši stojnici na volj o širok izbor izdelkov široke rabe. kot na primer Vseh tipov naših gramofonov, radijskih sprejemnikov, gospodinjskih aparatov! ‘vrtalnih strojev, televizorjev' in drugega. Glede postrežbe je bilo le-' tos ^precej bolje kot lani, kljub vsej dobri vcjji, ustrežljivosti in široki izbiri,- pa so obiskovalci sejma le v majhi meri posegali po teh naših izdelkih, ker so, kot kaže vse bolj iskali neke. novotarije, ali pa bolj:' preudarjali, preden so se odločili za ta ali oni nakup. Tak vtis so dobili naši prodajalci, ki ,so z nezadovoljstvom povedali, da v prodajnem smislu (čeprav je bilo sicer dovolj zanimanja za večino naših razstavljenih izdelkov) letošnji Gorenjski sejem ni izpolnil njihovega pričakovanja in je bil v tem pogledu celo slabo plačilo za njihov trud in prizadevanje, da bi bil finančni učinek prodaje na sejmu čim boljši. . Medtem, ko je obračun po lanskem Gorenjskem' sejmu pokazal zadovoljiv rezultat — prodajo v vrednosti hetto 20 milijonov starih dinarjev, je bil letošnji skoraj za polo-, vieo manjši, saj je bil poprečni letošnji dnevni bruto iztržek le okrog 900.000 starih dinarjev. Tudi s prodajo na kredit* ki je bila naša novost na Gorenjskem . sejmu, ni bilo mogoče doseči boljšega prodajnega učinka. K faran v. precejšnji meri prispeva':.to,; da večina kranjskih .trgovin- s. tehničnimi predmeti že;.ima vpeljano prodajo na kredit in zato le-ta na sejmu ni stekla tako, kot je bilo pričakovati," pa čeprav je bilo na voljo veliko več naših kvalitetnih izdelkov kot druga leta. K temu morda skromna pripomba — kaj ne bi kazalo za boljšo: prodajo nekaj odšteti za obveščevalno službo na sejmu, katera v celoti najbrž ni odveč? Da bi bili prodajni rezultati uspešnejši, tudi posebni popusti niso kaj prida pomagali, čeprav so se za različne izdelke le-ti gibali v višini od 5 do 20 odstotkov. Največji — 20 % popust je bil tako pri električnem nožu, medtem ko so s 15% popustom na sejmu prodajali naše mešalce MI-6, sesalce Junior in loščil-nike G-5 ter namizne ventilatorje. Radijske sprejemnike in vse vrste gramofonov so prodajali z deset odstotnim, popustom, medtem ko'je bil za vse tipe televizijskih spre.’ jemnikov in ostalega prodaj: nega materiala določen 5 od-stotni popust. ' čeprav1 morda finančni rezultat ’ našega nastopa na letošnjem Gorenjskem .sejmu ni bil najboljši, je pa. vsekakor bi bilo prav, da smo-nje-govi ' tradiciji ostali zlesti, pohvalno pa'je bilo to, da je bila letos zunanjost'naše stojnice in bjefla založenpst velik» bolj ša od prejŠnjiH; prav tako pa tudi pobvalp vredna ušlužnost in prijaznost naših prodajalcev in vsaj š te strani ni bilo kakšnih pripomb, ki so bile v prejšnjih letih večkrat »aktualne«. ■C* illllllllllllltlllllllilllilltllllllllilillllllllllillllD ZAHVALA Vsem sodelavcem »Vzdrževanja naprav«, posebno pa sodelavcem ključavničarske delavnice tovarne »Elektro-mehanika« Kranj se iskreno zahvaljujem za prisrčno slovo in lepa darila, ki sem jih prejel ob odhodu v pokoj. Posebej se zahvaljujem tudi organizaciji Zveze borcev, M mi je omogočila zdravljenje v čateških toplicah. Tovarni »Elektromehanika«, kot tudi celotnemu podjetju ISKRA pa želim še mnogo delovnih uspehov. Egidij Grahek lllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllillllllllllll ZAHVALA ob prerani smrti mojega dragega očeta FRANCA MULEJA se iskreno zahvaljujem so-delavcem na žičnih oblikah obirata ATN, za izraze sožalja, spremstvo in podarjen0 cvetje..- Francka Mulej ZAHVALA Ob : bridki izgubi , mojega očeta JANEZA ŠAVSA . se iskreno zahvaljujem vseffl-delavcem v DE »Vzdrževanje strojev«, posebno pa tistim, ki so zaposleni v »mazato! službi«, za podarjeni venec ip izraze sožalja. Miha Šavs 1 R A - glasilo delovno/, >Iektiva Iskra industriji lektromehaniko kači je elektroniko ® latiko — Urejuje uredri-dbor — Glavni urednic Gantar - odgovorni lik: Igor Slavec — iri1*’ ionsko — Rokopisov n*