Narofa se pod naslovom „Koroški Slovenec", Lidovà knilitiskirna, Wien V.,iJargaretenplatz 7. Rokopisi se naj pošiljajo na našlo r; Anton Ji achàt, Wien V., Margaret en plat z 7.	Ost polittico, gospodarstvo Ihl prosveto - ■ >. » - • ' "V	Izhaja vsako sredo. Stane celoletno: K 100'— polletno:	K 50'—• četrtletno: K 25'— Za Jugoslavijo celoletno: 15 Din. polletno :	8	„ Četrtletno: 4	»
Lelo S.	Dunaj, 26. oktobra 1921.	Št. 32.
Obljube.	^
2e je preteklo leto in dan, odkar so zaprte slovenske zasebne šole v St. Jakobu v Rožni dolini in v St. Rupertu pri Velikovcu, ker koroški nemški politiki še niso prišli do zaključka, ali bi izpolnili obljube, dane v St. Vidu, ali ne. Zastopniki Slovencev so interpeiirali pri merodajnih osebah in dobili odgovor, da je „ljudstvo“ v Velikovcu proti otvoritvi šole v Št. Rupertu, vlada pa nima sredstev, da bi vzela zavod v -'arstvo.
St-germainska pogodba določa v § 67: Avstrijski drža^ ijani, ki pripadajo jezikovni manjšini, imajo pravico, ustanavljati na lastne stroške dobrodelne zavode, šole in druga vzgojevališča in imajo pravico, da se poslužujejo v istih -drage volje lastnega jezika. , Ljud-stvo“ velikovško je proti šoli v Št. Rupertu! Kaj jim pa je mar šola v Št. Rupertu? Oni imajo dovolj nemški šol za svojo potrebo, za zasebno slovensko šolo pa ne plačajo niti vinarja in radi tega jih tudi ta šola naj nič ne skrbi!
Stvar z ,.ljudstvom” je pa pravcata komedba. Stranka dirigira v gotov kraj agitatorje, kričače, ki skrbijo, da se dovolj kriči, godi se kakor v gledališču: pri enih kulisah zginejo, pri drugih se zopet prikažejo: to je „ljudstvo“! Tu sedijo voditelji „Freie Stim-men“ in »kmetskega lista", za seboj imajo nekaj ljudij. inteligentnih dovolj, da po opičje kakor skrhan gramofon mehanično kričijo, kar so jim ti modrijani vtepli v glavo. In to je »ljudstvo"! Ako ljudstvo šolo želi ali ne, to se ho pokazalo potem, ko bodo prišli otroci v šolo! Več ko 100 rodbin je prosilo za otvoritev šole, toda Slovencev v deželi še ne pri-poznavajo za ljudstvo! Bodemo videli, kako dolgo bo .tnikda ta pravna neenakost Javno obtožujemo državno vlado oziroma deželno vlado, da lahkomiseljno prezira temeljno postavo države — in taka postava je določba
PODLISTEK
Janko Ogris:
Med grobov?.
Bil je lep jesenski dan leta 1919., ko smo bivali ujetniki na Asinarskem otoW v Italiji* Sobice, še z zadosti pekočim! žarki, je sijalo na zapuščen otok plaho, kakor da mu Je žal, da moti s svojo svetlobo nekam otožno jesensko naravo. Zdaj pa zdaj zapljuska kakšen val kakor žalna pesem . — Vseh mrtvih dan je! Stopim na bližnji mirodvor, med grobove zapuščenih, na tisto tiho domovanje, kjer spe tisoči in tisoči spanje nevzdramnih in kjer bo mogoče tudi kmalu moj dom.
Duh mi je zaplaval tja v rojstno vasico, med one grobove, kjer bledo trepečejo stotine svečic; kjer so križe in kamne vrh gomil o-kbičale ljubeče roke z jesenskimi cvetovi. Mnogi klečijo med grobovi, tre jim bol in žalost nidi srca! Solze rosijo gomilo pod katero spe njdt dvagi. — Po nepozabnih se solzijo!
In tukaj? Kaka razlika! Grobovi brez križev, brez kamena, nobena sveča ne trepeče ob lahki jesenski sapici, niso ovenčani s cvetovi! — Mar li ste zabljeni grobovi?!
st.-germaiiisKe* pogodbe — in stem daje svojim državljanom najslabši vzgled. Res so postale danes postave tenke kakor pajčevina, ki se ovija potniku v jeseni okrog nog. Nikdo jih ne vpošteva, toda vlada ne sme stati na tem stališču, s postavami stoji vlada in pade. Vlada mora dati ljudem zavest, da se morajo vsi postavam ukloniti, tudi če bi se dalo iti preko postav!
Naši nemški odeželani naj pomislijo, da ne živimo več v stari Avstriji. Saj živijo onstran avstrijskih mej tudi Nemci, kakor smo mi Slovenci ostali na Koroškem — prostovoljno ali neprostovoljno — kot slovanska manjšina. Ce zahtevajo Slovenci na Koroškem —- po pravici, — da se jih naj ne ovira nri kulturnem šolskem delu, zatrjujejo naši ljubi so-deželani vedno znova, da se godi onstran meje ' isto. Tu pa moramo povdarjati, da je pod starim avstrijskim režimom nemško šolstvo hy-pertrofiralo, Slovenci pa s svojimi šolami skoraj niso prišli dalje, ko do ljudskih šol. Kako nesramno komedijo so vganjali Nemci s slovenskimi gimnazijskimi paralelkami v Celju. Zakaj zapira država SHS. te siidmarklne in šulvereinske šole, to je pa za nas čisto druga stvar! Kjer Nemoi sk'^ajeno prebivajo, kakor v Kočevju, tam so jim pustili tudi nemško šolstvo!
Na Koroškem se je pa v slovenskem šolstvu spremenilo le toliko, da so zaprli obe slovenski privatni šoli, javnih pa sploh nimamo.
In hinavci se drznejo sploh še jadikovati o zatiranju Nemcev na' Kranjskem in Štajerskem !
Socijaidemokrat Bauer jo je dobro pogodil, ko je v parlamentu svetoval ljudskim zastopnikom: Mi ne bodemo več apelirali na idejo moči, ampak na moč ideje! V Celovcu in v zadnjih dneh tudi v Velikovcu se pa še vedno apelira na idejo moči, dasiravno je ta v Avstriji le še prazen strah — strašilo, na katerega se vrane in vrabci brez strahu vsedejo...
Niste! Tudi vas se spominjajo vaše mamice, žene in otroci danes, ki vas zastonj pričakujejo! Tudi vaše gomile bi krasili venci in cvetice. ali kaj, ko so njim neznane! Tisoči mater, sester, žen in otrok plaka za vami, rnnoge še z upom da se vrnete! Aii zastonj so njih upi!! Ne vzdramijo vas žalni klici!
Tam plaka uboga mati za svojim sinom edincem, trdno je upala, da se še vrne; toda zastonj ga .pričakuješ. Njegov grob je tu v tujini, in ostane ti neznan ! Bitja, ki ste jih pojile s svojim življenjem, so bila posvečena prezgodnji smrti. — Tam joka zopet žena, sirota z par otroci za svojim možem. Mar zastonj? Edina opora, njen mož je našel grob v tujini! Tam . čaka in preliva brez mere solza, zaro-čenka-nevesta; čaka in plaka zastonj. Njenemu ženinu je podala roko bleda nevesta — smrt Uboge sirote! Ko ste podale ob Slovesu roke svojim dragim, jih blagoslovile, niste vedele, da podajate roke zadnjič, da jih blagoslavljate za pokop. Zlate nade, lepi načrd- vse ja pokopano. Kogar ni zadela sovražna krog-Ija, je umiral v ujetništvu! Le malokateri se je otel!
Kar je naklonila Usoda vam gorja, ste pretrpeli! Prestali smo ga tudi mi! Usoda nam
Nemško prebivalstvo na Koroškem, zlasti v Celovcu in Beljaku, posebno trgovci bi morali priti, do spoznanja, da pomeni za nje za-postavljenje drugega deželnega jezika, jezika sosednje države, veliko škodo, in da vstvari ta okolščina nenaravni položaj! Meje so sicer še zaprte, toda v kratkem se bodo morale odpreti. Trgovec, obrtnik iz Celovca, Beljaka, Gradca, da celo iz Dunaja, bo iskal trgovskih stikov v inozemstvu, bo potoval tja ali vsaj v pismeni zvezi z inozemstvom.
Ce bodo jugoslovanski naročniki dopisovali nemško, tega ne vemo, toda trgovec tukaj ne bo mogel zavzeti stališča, da naj jugoslovanski naročnik priloži svojemu naročilu še avtentično nemško prestavo!
Če bi tudi arijski trgovec to hotel, žid tega ne bo zahteval.
Končno bi še povedali takozvanemu du-hovnosocijalnemu „Klgf. Tagblatt", da vzamemo na znanje njegovo stališče, ki ga zavzema do zasebne šole šolskih sester v Št Rupertu. List poroča dne 10. okt, kako je dekan Millela z asistenco gpda. Križaja in Feiniga bral slovesno mašo in kako so pri slavnosti soglasno sklenili, da se »Trutzschule" v Št. Rupertu ne bo več otvorila. To ie tudi samo na Koroškem mogoče, saj je tukaj vse „brezznačajno‘\ Gre tu za šolo katoliških redovnic; krščanskosocialen list jf nasprotuje, in ž njim ..Freie Stimmen" in ..Bauernbundlerji". In v to gonjo spravljajo tudi duhovništvo. Ali so tudi ti glasovali proti šoli? AH se služba božja ob takih prilikah ne gazi v blato? Koliko se jih je pač udeležilo te službe božje, ki niso šli iz pobožnosti tja! Seveda pod cerkvenim plaščem se skriva marsikaj! Častihlepnost, grabljivost, želja po moči, sovraštvo in maščevanje. ..Trutzschule", da celo hudiču bo kljubovala, in pravica se bo izkazala.
Koroški Slovenci pa ne bodo podlegli v podli, vsem zakonom nasprotujoči in nasilni
je bila še zadosti mila, da smo se vrnili srečno v drago domovino. Onim pa, ki smo jih zapustili tam na tujčevi zemlji: »Bodi jim zemljica lahka, do svidenja nad zvezdami!"
Kovač Franc:
Podkrnos.
Poldrugo uro od Celovca proti Grabštaj-nu se dviga na strmem hribu, tik ob pobočju Satnice starodavna proštijska cerkev Pod-krnoška. Župnišče ižgleda od daleč kot star vitežki grad. Oboje nudi od daleč gledalcu, če se pelje po železnici, impozanten pogled.
Prvotna cerkev je silno stara in se omenja 1. 896» a je gotovo, da je obstojala že davno prej. Sedanja cerkev, posvečena v čast sv. Martinu, je sezidana v renesanskem slogu, bolj majhna, z eno samo ladjo in stransko kapelico, ki je služila kot grobnica Podkrnoškim gospodom, eni najstarejših Koroških plemiških rodbin, katere grad, že več stoletij v razvalinah, se je dvigal na strmem hribu tik pokopališča.
Glavni aitar, lepo d^lo v pozno baročnem slogu, je bil postavljen 1. 1782. V cerkvi je
germanizaciji. Priborili si bodo ljudsko Sólo, ki jim gre po naravi, kljub vsej nacijonalni nestrpnosti nasprotnikov, ljudsko šolo v pravem pomenu besede, in to ne samo v Velikovcu ampak povsod, kjer prebiva slovenski živelj!
Mrzov veter.
Mrzov veter tebe Žene, drobna ptičica od nas.
Narodna pesem.
Po raznih krajih bivšega plebiscitnega pasa, kakor tudi izven tega vzemlja, so se prirejale v proslavo 10. oktrobra 1920 razne slovesnosti. Deželna vlada nam je zagotovila, da bo skrbela, da se pri teh slavnostih nc bo žalilo Slovencev. Priporočalo se je (.d strani oblasti, naj imaio slovesnosti, vršeče se ta dan, le patriotični značaj, ne pa političnega. Vendar naj se je slavil 10. oktober pod to ali pod ono pretvezo, eno je in ostane gotovo, namreč, da vsi. ki so se teh slavnosti vdeležili, se jih niso vdeležili radi navdušenega patriotizma, ker danes se državi presneto malo koristi stem, da se za njo po .veselicah navdušuje, ampak država potrebuje drugega zdravila. Na teh slavnostih se je le slavila zmaga nad premaganim.
Dovoljeno je bilo. da se ie vse vršilo kar najbolj hrupno.
Goreli so pó naših hribih kresovi, toda ne tisti, kakor si jih je mogoče lanski deželni zbor predstavljal. Namreč ognji, kateri naj bi ogreli vse deželane, Nemce in Slovence zopet y skupni bratski ljubezni. One, to so bili ognji, kateri so v marsikaterem srcu znova vžgali ogenj sovraštva.
Od raznih strani .je' odmevalo pokanje topičev, kot bi oznanjalo velikonočno vstajenje. Toda ni bilo to vstajenje za ..odrešeno Koroško1*, kakor to nekdteri imenujejo, kajti Koroška se valja še v onem blatu, kot pred mnogimi leti, kjer močnejši tlači slabejšega, da se ne more iz tega blata rešiti. Vsem pa, ki se čutimo od sile močnejših zapostavljene in tlačene, je odmeval vsak strel v srce in zdelo se nam je, da nam vdarja močan glas na uho, kateri nam kliče: Tlačan — suženj.
Odmevali so glasovi godbe, kot bi se obhajala vesela ženitnina. Toda kaj? O ljubezni tukaj ni bilo govora. Kajti ob zvokih godbe so se veselili samo oni, ki so še danes pijani zmage nad premaganim. Medtem ko je premagani, po njih mnenju, vkovan v verige, dakler ga ne bo konec.
Toda danes je to za nami in mi koroški Slovenci čutimo, da je bila ta proslava 10. oktobra za nas mrzov veter, kateri nas odbija, nas žene od onih, kateri nam na eni strani hinavsko podajajo roko. na drugi se pa veselijo naše nesreče.
vzidanih mnogo nagrobnih spomenikov starih proštov in raznih, tukaj pokopanih plemičev iz 16. in 17. stoletja, kot Krištof Kulmer, Sig-muna pl. Neuhaus itd. Nenavadno lep, umetniško izvržen nagrobni spomenik, tukaj 1, 1640. umrlega prošta Benedikta Mittelholzer, narejen iz belega marmorja, je vzidan na zunanji, južni strani cerkve. Mbjstersko izklesan relief nam predstavlja Jezusa na Oljski gori in speče apostole. Obraz Kristusov je nenavadno izrazit in mil, a obenem poln smrtne groze. V spodnjem delu so vpodobljene pro-siijske insignije: mitra in palica., na desni in levi strani pa zopet po en relief, predstavljajoč sv. Jurija in prošta Benedikta Mittelholzer, zatopljenega v molitev pred oltarjem. Vsi trije prizori so polni življenja in spomenik ima umetniška vrednost.	,
Zraven cerkve nahajajoče se poKopahsce zasluži v pravem pomenu besede ime miro-dvor. Obdano okrog in okrog z gozdom, vlada tukaj mir in tiliota. Našli so mnogi tukaj počivajoči mir, katerega so v svetu iskali zaman. Tukaj počiva tudi Podkrnoški rojak in znani narodnjak, profesor Jakob Wang. (Roj. 1848., umrl 1904.) Na južni strani ob zidu je 1. 1770. sezidana kapelica z grobnico umrlih proštov.
Ne bi ugovarjali ničesar, če bi se na enak način slavil kak Nemec, kateri si je za svoj narod stekel mnogo zaslug, pa naj bi se teh slavnosti udeležili tudi naši renegati. Toda nt nam vse eno, če se proslavlja nekaj, kar nas koroške Slovence žali in boli, medtefn ko se nam na drugi strani pridiguje o spravljivosti in bratstvu obeh narodnosti v deželi.
Hinavščina.
Vselej, kadarkoli se je avstrijski vladi nasvetovalo, naj skuša doseči boljšega sporazuma s sosednimi državam:, prihajajo nemški listi z različnimi pravljicami, ki pripovedujejo o grozovitostih, ki se baje dogajajo Nemcem v sosednjih državah. Avstrijski Nemci so seve vselej sama nedolžnost, drug! pa deroči volkovi. Gopodje Nemci bi vendar enkrat morali .‘■pregledati, da se imajo zahvaliti izgubljeno vojno, za izgubljeno državo in za izgubljeno vodstvo v srednji in južni Evropi tem vse-_ nemškim kričačem in njihovim pomagačem — zmešanim renegatem. Le ti so bili, ki so zastrupili dobro razmerje med narodi, meščan-j.fcvo pa se je vsedlo tem norcem na iimajice in dirkalo za njihovim nacionalizmom.
Dobro (lustracijo k tej nacionalni hinavščini nudi poročilo v ..Wiener Stimmen" z dne 15. m. m., ,.Diè Zustande im jugoslavischen Kamten“. Tam se pravi: ..Pripadnost k novi državi se prebivalcem s tem greni, da se vso nemške šole spreminjajo v slovenske.4*
V resnici pa je stvar sledeča: Vse prebivalstvo mežiške doline, brez izjemo, je slovensko, nemške so samo družine tovarniških delavcev. Pod zloglasnim staroavstrijskim režimom so obstojale na Koroškem samo nemške šole. ražven edine slovenske šole v Št. Jakobu in privatne narodne šole v Št. Rupertu. Ti dve slovenski šoli. ki ležita na avstrijskih tleh, sta še danes zaprti. Samo ob sebi umevno je, da Jugoslavija ne bo germanizirala slovenskega fivlja po avstrijskem vzorcu.
..Hinavec, čemu iščeš pezdira v očesu svojega brata, dočhn ne vidiš brune v svojem lastnem očesu.14
Sovražnik ljudstva. Splošno je znano, da alkohol zmanjšuje delazmožnost, otopi razum in poživini človeka, oslabi čute, zniža telesne moči in dostikrat popelje v prerani grob..Vsa. ka država, kateri ie kaj na tem. da ima trezne in zdrave državljane, podpira abstinentna društva, vpelje protialkoholne postave, zapira nepotrebne gostilne i. dr. Le pri nas na slovenskem Koroškem je nekaka izjema. Vrši se veselica za veselico, oies za plesom in zraven se popiva vse noči in zapravlja denar. V vsaki zakotni vasi se ustanavljajo proti volji prebivalstva in brez vsake potrebe nove gostilne.
Dobrih pet minut od župne cerkve proč se nahaja, globoka zareza v goro, obdana s strmimi pečinami, takozvana ..Podkrnoška ja^ ma4*, kamor nikdar solnce ne posije, znamenita vslèd svoje gorske flore, od izletnikov rada obiskovana.
Kraj je stisnjen od obeh strani od gorskega slemena, ozadje tvori strmo skalovje. Zato vlada tukaj mir in tihota in malo solnčnih žarkov prodre v ta skrivni kot. Po zimi vlada tu večna senca, kar zriači star napis na cerkvi: „Per diem sol non uret, ncque luna per neetem44. Slovenski: Po dnevi ne žge solnce, a po noči ne fiie mesec.
Prvi, zgodvvinsko znani prošt z imenom Dietrich, je iz 1. 1233. V srednjem veku so bili tukaj nastavljeni kot proštje nemški plemiči, grofje in baroni. Omeniti je še vredno, da je tukaj v drugi polovici 15. stoletja služboval kot kanonik znameniti koroški kronist Jakob Unrest, pozneje župnik ra Dholici.
V srednjem veku so bili tukajšnji proštje zelo mogočni; bili so ob enem tudi posvetni gospodje in pobirali desetino ne samo v Podkrnoški župniji, ampak tudi v Zrelcu in Sv. Jakobu ob cesti, kot je razvidno iz starih m>
merodajen je povsod le nepotrebni „Heimat-dienst*4. Različni delaboječi renegati zahtevajo za svoja izdajstva plačo, in ker se jim je obljubilo pred plebiscitom vse mogoče, se mora sedaj tudi izpolniti, sicer je konec vsega navdušenja za nemškutanjo. Z gostilniškimi koncesijami plačuje torej- naša vlada odpadnike. Verižniki, pr-kupo vaici in večji pose seniki, ki razpolagajo z ogromnimi vsotami denarja. zakrivajo navadnemu ljudstvu slabi gospodarski položaj, plačujejo mu pijačo, in vsa': dan lahko naletiš v gostilnah na tako pijano družbo, ki zabavlja čez Slovence in dela naklepe, kako bi nas mogli najhitreje ugonobili. Nekateri magnati se . bahajo včasih in n:č f kaj novega pri nas na Sorošketn, da postavijo ' sodčke piva na cesto ali ulico in se „krepčajo“ kar pod miiiin nebom. Kako dolgo še? Kdaj bo konec te nezmernosti? Tako in slično sc vprašamo večkrat A kakor vse kaže,^godi se pil nas na Koroškem enako, kot očetu-pijancu, kateri nima za svoje nedolžne otročiče kruha, beži iz hiše, ko sliši jok in išče tolažbe v gostilni, pijanega se usmili — smrt — in konec je vseh skrbi.
Vse nemško. Letos so že parkrat prišla odposlaništva iz Nemčije — pred kratkim so. bili tukaj novinarji — da. si ogledajo^ Koroško, in sicer ne toliko nemške dele Koroške kakor slovensko Koroško. In tisti, ki so ta odposla-ništva sprejemali in vodili po deželi (in gotovo tudi povabili na Koroško), so smatrali za svojo nalogo, da jim Koroško, tudi slovensko Koroško, pokažejo kot nemško deželico. ?lučaj_pa je nanesel, da so gospodje iz Nemčije slišali tudi resnico o Koroški. Odooslaništva nevskih društev iz Nemčije so si. ogledala Vrbsko jezero, Pliberk, Borovce, Žel. Kaplo. Velikovec, in tu je v vlaku neki gospod iz Nemčije vpraša! Slovenca, ki se je slučajno vozil v istem kupeju: Kajne, tu so Nemci že od nekdaj naseljeni? Slovenec pa mu je povedal resnico, da so tu že od nekdaj naseljeni Slovenci, da sq pravi, po rodu in krvi Nemci samo nekateri redki priseljenci, vse drugo prvotno naseljeno ljudstvo pa da je slovensko. In sicer tako na deželi kakor v mestih in trgih, kjer so tudi tisti, ki se kažejo in izdajajo za Nemce, z malimi izjemami sami rojeni Slovenci. Ce pokrajina na prvi pogled napravi nemški vtis. je to samo zunanji belež, nemštvo se samo umetno širi zlasti s pomočjo šol, železnice, uyadov, a-gitacije in nod uplivom mesta. Borovlje n. pr., ki zdaj naoravijo na prvi pogled nnnolnoma nemški utìs7 so bile pred par desetletji še popolnoma slovenske, kjer večina ljudi niti nemško razumela ni, še manj pa govorila. Sola je mladino ponemčila. AH Pliberk, kjer orave in pristne Nemce — domačine lahko sešteješ na prstih obeh rok. — Ko je Nemec ir. Nemčije slišal to sodbo, se je vidoma čudil, bil je razočaran. in videlo se je. da ni vedel, ali nai verjame Slovencu ali onim. ki so ga popolnoma drugače informirali. Na obličju si mu bral
bar jev in zapiskov iz 16. in 17. stoletja. Bili so član koroških deželnih stanov m Podkrnoški prošt je pred otvoritvijo zborovanj bral slovesno sv. mašo.
Nahajam se v veliki; sobani, ki je nekdaj
v časih sijaja in mogočnosti služila drugim namenom. Prižgal sem si cigareto in modrikasti dim se dviga proti stronu. Zamišljeno opazujem portrete starodavnih, mogočnih proštov. Resnih obrazov zro na mene, odeti v škrlat, ovratniki iz lososove kože, na rokavih fKe čipke, z baročnimi lasuljami na glavi. Mnjeste-tične postave me ‘gledajo trdo, uničujoče, kot da bi me hotele karati, da jih motim v njihovem dostojanstvu. Njih pogled je trd In mrk, da bi človek vztrepetal. Pa vendar se mi zdi, da ti nemški proštje — plemiči niso bili ravno največji — asketje.
Kje je sedaj vaša nekdanja slava? Ni je več: minulo je! časovne okoliščine so prinesle drugačne razmere. . Sedaj je vse zapuščeno. nekdanjega bleska ni več, ostali so le še spomini.
vpdašanje: Kdo laže. kdo me je nalagal? Komu naj verjamem? Na vsak način pa je bila njegova napačna vera, da je na Koroškem vse nemško, močno omajana. Žal pa, da so mnogi izmed obiskovalcev iz Nemčije čuli na Koroškem samo en zvon in bodo zdaj v svoji domovini širili zmoto in laž, da je tam na jugu ob Karavankah lepa nemška deželica —• Koroško.
V vladnih krogih v parlamentu vlada zadnje čase vrtoglavost. Zastonj so bili vsi upi na kredit in pridobitev zapadne Ogrske. Draginja že sedaj v jesenskem času grozovita. Posledice so zopetni štrajki in zahteve po zvišanju plač. — Smo v deželi večnih štraikov. Nava krona bliskovito pada, ljudstvo hiti nakupovat V Celovec, a trgovci le neradi prodajajo zi avstrijski denar. Padanje krone, draginja, razredni boj, to so znamenja neizprosne usode, ki s temi dejstvi piše svoj mane-tekel-fares. Avstrija visi takorekoč na niti, kar mora izprevi-diti vsak še tako zagrizen Nemec, česar časopisi tudi ne prikrivajo. Samo zaslepljeni nemčurji slavijo oblei..'co svoje „zmage‘-. Ali je pač večja kratkovidnost mogoča? Draginja je nepopisna in naravnost mori revnejše sloje. Vendar kdor ima denar, kupuje, da vsaj še dobi za denar, kateri je vsak dan manj vreden. S padanjem denarja pa skokoma, dnevno naraščajo tudi cene. Mi Slovenci smo se združili v Koroško slovensko stranko in naša dva gg. poslanca se neustrašeno požrtvovalno potegujeta za naše pravice. Ne klonimo se! Ako že moramo živeti v Avstriji, tedaj hočemo uživati tudi narodne pravice, katere nam je zajamčila st.-germainska mirovna pogodba. Naši. liudje. če hočejo potovati v Jugoslavijo, od nemške vlade ne dobijo potnega lista. Ine če gredo potem čez mejo brez vsakega dovoljenja, imajo večkrat sitnosti z jugoslovanskimi varnostnimi organi. Zgodilo se je že večkrat, da so jugoslovanski na''niki naše zavedne Slovence Šikanirali, zavrnili nr^aj. celo aretirali. Ali so to zaslužili naši Slovenci, da se tako postopa z njimi, ker so glasovali za Jugoslavijo in se še sedai borijo za narodno stvar? Naše ljudi podijo nazaj,če ima tam kakšen opravek, a ni dobil potnega lista, dočim kranjski Nemci, nastavljeni tukaj kot učitelji in učiteljice, nemoteno potujejo sem in tja, gotovo ne z najboljšim namenom. Slovenec ne sme iti tja, nemški „Heimatdienst“ na ima v Sloveniji nebroj zastopnikov in tajnih ogleduhov, ki razširjajo protidržavno agitacijo med komunisti. Naj finančni organi raje tem stopilo bolj na prste, ne pa ubijati patrijotizma naših zavednih Slovencev!
m TEDENSKI PREGLED d
Avstrija.
Prot. dr. Wutte o Koroški. Pri proslavi ohletn ce glasovanja je imel v deželni hiši v Celovcu slavnostni govor znani profesor dr. Martin Wutte, v katerem je med drugim do: besedno rekel sledeče:	.. Se drugo resne mi-
sli mora ozbuditi v nas današnji dan. Predvsem misel na prihodnjost! Tisti tam doli v Ljubljani svojega poraza od dne 10. oktobra lanskeea leta niso. pozabili. Mi smo glasovanje (s:cer) zgubili a Koroške še dolgo nismo zgubili! To je njihova voddna m sel od oktobra 1. 1920 sera; in po tem tudi delajo. Vstvarili so mogočen aparat, da bi agitacija zoper Koroško ne zaspala. Cela vrsta vojnih organizacij je pr’dno na delu: Kakor Jugoslovanska Matica, slovensko šolsko društvo, predvsem pa gosposvetski zvon in šc druga društva. Napravljajo zbirke in imajo pri tem velike uspehe. In s tem denarjem hočejo svoje privržence na Koroškem podpirati. Obenem imajo namen med svojim ljudstvom vedno vzdrževati zanimanje za Koroško; k temu pride še delovanje tiska! Strastno piše ljubljansko časopisje o Koroški. Svoje ljudi hoče nahujskati in tudi inozemstvo zainteresirati za Koroško. Tudi na vzgojo mla-d ne imajo navedena društva, predvsem jugn-slov. Mafca, svoj vnliv. Mladina naj se vzgoji v j n po s1 o v an sk cm duhu, njihovo mišljenje naj bo obrnjeno na Koroško, katero je bilo krivično in s s:lo Jiiposlav'ji odvzeto in katero se, mora zopet Jugoslaviji pridružiti. Tako gremo no-
vim bojem nasproti..Tako je dobesedno govoril prof Wutte, kakor beremo v „Klagen-furter Zeitung‘‘ z dne 11. oktobra. In kar sme ta tiskati, smemo tndi mi.
Aretiran Karlov agitator.
Celovec. Na ukaz dunajskega policijskega ravnateljstva je bil aretiran bivši stotnik in veleposestnik v Žrelcu Arztner. Nabiral je prostovoljce za habsburžanske legije v Sala-egerszegu na Madžarskem. Bil je s frankovci v stalni zvezi.
Enodnevna stavka avstrijskih učiteljev.
Dunaj. Vsi avstrijski učitelji so soglasno sklenili enodnevno stavko, da manifestirajo za izboljšanje plač.
Prihod Karla na
Madžarsko.
Na Dunaju — presenečenje. — V Budapest! —-zadoščenje.
Dunaj, 22. oktobra. ,^Arbeiter-Zeitung“ je danes o polnoči prejela poročilo: »Karel Habsburg je zopet na Madžarskem !“
Kare! Habsburžan v Šopronju.
Dunaj, 22. oktobra. Po poročila, ki je došlo antantini komisiji, je včeraj popoldne prispel v Šopronj, vozeč se na letalu, bivši, cesar Karel Habsburški.
Dune!, 22. oktobra. Vest, da se je Karel Habsburžan zopet pojavil na Madžarskem je vzbudila na Dunaju kolosalno senzacijo in presenečenje. V političnih krogih so konsternirani. (Splošno se sodi. da se je Karel vrni! na Madžarsko z znanjem in v sporazumu z madžarsko vlado. V političnih krogih računajo s težkimi političnimi in diplomatskimi zapletljaji.
Budimpešta, 22. oktobra. Vest, da se je v Šopronju pojavil Karel Habsburški, se je razširila v Pesti že snoči. Madžarsko občinstvo jo je spreeloj z velikim zadoščenjem. Presenečenja tli vzbudila prav nobenega, ker se je že več dni splošno govorilo, da se v kratkem Karel vrne Iz Švice.
Jugoslavija.
Albanci požigajo jugoslov. vasi. 1? Beograda se poroča, da so Albanci te dni pri Tetovu napadli vas Tajmaši in požgali 69 hiš. Zgorela je vsa vas. Albanci groze z novimi napadi.
Državno investicijsko posojilo. Četudi državno posojilo ni podpisano v celotnem
znesku, vendar so privatniki podpisali za 150 miljeno v več. kakor se je prvotno, pričakovalo. V vsej kraljevini se računa, da so privatniki podpisali okoli 3S0 milj. dinarjev. (Srbija 145, Vojvodina 75, Hrvatska 70 Slovenija 35, Bosna in Hercegovina 30. Dalmacija 9 in uradniški podpis na okrog 20 miljonov din.)
Nov ljubljanski žunan. Dne 24. t m. je bi! zaprisežen po pokrajinskem namestniku Iv. Hribarju novo izvoljen ljubljanski župan Dr. Ljudevit Perič.
Italija.
Novo laško barbarsvo. V soboto 13. t m. je posestnik Franc Budal iz Prvačine obiskal svoje sorodnike v Dornoergu. Ko se je z vozom peljal nazaj v Prvačino, sta pristopila k vozu dva laška financarja. Budal je mislil, da ga hočeta aretirati, čeprav ni vedel zakaj. Ko se je voz pripeljal do Budalovc hiše, jc Budal prosil, na nekoliko potrpita, da izroči svojim otrokom bonbončke, ki jih je prinesel seboj. Financarja pa sta v razdalji par karakov nastavila puški in Budala kratkomalo ustrelila kakor psa/ Nato sta ga zgrabila vsak za eno nogo. ga potegnila z voza in ga po tleh vlekla do pol kilometra oddaljene finančne kasarne. Iz kasarne so Ijtidie slišali obupne klice Budala, katerega so očividno še pretenavali. Kasneje so ga prepeljali v goriško bolnišnico, kjer je
takoj umrl. Ta barbarski čin laških financarjev, je ljudstvo strašno razburil, posebno, ker je' bil ustreljeni Budal splošno priljubljen in vse« skozi odločen in zaveden Slovenec. Budal za« pušča vdovo in tri otročičke, katerih najstarej« ši je pet let star. Domačini so mu priredili veli-« Časten pogreb.	,.i
DNEVNE VESTI IN DOPISI
Za pogorelce na Blatu so dal je darovali; čast gosp. Fr. Vuk, Podgorje 1200 kron, gosp. Valentin Slemic, Svetnavas 200 kron, gospod Vinko Groblacher, Diescice 1000 kron. Vsem darovalcem iskrena hvala. Tajništvo pol. in gosp. društva za Slovence na Koroškem v Celovcu, Viktringer-Ring 26-1.
Naročnikom, ki do prihodnje številke »Koroškega Slovenca41 ne bodo vposlali naročnine, bodemo ustavili pošiljanje lista.
Sele. Igralci našega izobraževalnega društva uprizore v nedeljo 30. okt. in 13. novembra ob y22 ur. ganljivo narodno igro »Domen". Čisti dobiček se porabi za reveže.
Ruda. Zaradi našega obiska v župnišču, kjer smo mirno in dostojno povedali svoje želje in zahteve, so nas res tirali pred sodnijo. Naši »prijatelji" so se že veselili in nam obetali vsaj 14 dni zapora. Že so pisali o ričetu in Špehkamri. . Toda naj porabijo svoj ričet iir Špeh za tiste, ki so ga bolj potrebni. Pri sodniji so nas natančno Izpraševali, pa ničesar niso mogli najti, da bi nas obsodili. Saj smo pa tirjali tudi santo svojo pravico, in to sme menda storiti vsak Človek. »K. D." se tudi to že zdi »balkansko". Ne zdi se ji pa balkansko, če nas brez vsakega vzroka z »marš hinaus" gonijo iž župnišča. „K. D." ima svoje špegle in te špegle kažejo na Slovencih vse črno. Dobro, da še ne gleda cel svet skozi te špegle, tako tudi ne sodnija -v Velikovcu, ki nas_ je spoznala za nedolžne. Sramota za naše »prijatelje" je to, da'nas zaradi takih stvari gonijo pred sodnijo in nam napravljajo pota in stroške. Stvar g. župnika pa je zdaj, da izpolni svojo nam dano obljubo.
Strpna Vas. Vsa leta smo iijieli v naši vasi eno gostilno. Zadostovala, je popolnoma za našo vas. Ni bilo nobene potrebe po drugi. Ker pa po plebiscitu rastejo na slovenskem Koroškem gostilne, kakor gobe po dežju, se je otvorila tudi pri nas, pri po d. Svačiču nepotrebna gostilna. Pili ga bomo, zraven pa »jamrali", kako nam gre slabo. Res „bakr“ je na Koroškem.
Replje. .Naša vas šteje približno 80 prebivalcev. Leži popolnoma na samoti. Le tu pa tam zaide k nam kak mesar ali kaka »kripar-ca“. Brez potrebe in proti volji skoraj vseh posestnikov se otvori pri pd. Rihtarju nova gostilna. Državni predsednik abstinent — a v vsako zakotno vas gostilno! Res narobe svet!
Blato. Dne 4. maja je odposlalo slovensko lovsko društvo radi nepostavne oddaje tukajšnjega občinskega lova priziv na ministerstvo. Pa do danes še nobene rešitve. Urni srnjaki nikakor ne morejo, razumeti, kako je pri tem modernem prometu in pri toliko uradnikih, ki jih ima naša republika, mogoče,da rabi pismo na Dunaj in nazaj že pol leta, pa ga še ni, ko bi prilazil že polž, ako ravno nosi hišo, davno nazaj. Plašni zajci nikakor niso volje, žrtvovati svoje življenje nepostavnini najemnikom, ako ravno »prakira" sam gospod načelnik nem. lovskega društva. Skrivajo se in lovci se vračajo brez plena kislih obrazov domov. Le lisica ..Zvitorepka" se smeji, ker vidi, kako .brihtno ..šravfajo" naše oblasti paragrafe, da bi obdržale lov nemčurjem. in da bo poginila lahko 'naravne smrti. Zaspani jazbec je zaman čakal rešitve priziva sl. 1. društva, nevoljno se je vlcgcl k počitku s trdnim prepričanjem, tla najde zopet svoje stare gospodarje, ko se zbudi spomladi.
Žitaravas. Kakor drugod, praznovali so zmagovalci tudi pri nas obletnico 10. oktobra. Ako pa hočemo Slovenci biti odkriti, moramo izjaviti, da če bi zmagali mi, praznovali bi zmago lepše in slovesnejše. Naši duhovniki niso hoteli peti ob ti priliki »Te deum". da ne bi dražili večine tistih svojih vernih farmanov,
ki tudi še navadne nedelje v cerkev grejo, in tudi ne zato, ker danes vsak „Avstrijec“ s strahom -pričakuje, kaj mu prinese jutrajšnji dan; o kaki slovesnosti razun streljanja ni bilo sluha, ako ne štejemo plesa, ki ga je napravil gostil. Jos. Plasch, ki ima menda za take prilike monopol kot višek vsega lepega. Imeli pa smo eno željo; da bi videl in slišal naš škof ali vsaj oni nemški duhovniki, ki so prišli ob tej priliki v naše kraje maševat, kako ti zmagovalci cenijo službo božjo. Ob polnoči, ko jim je že vseh neumnosti zmanjkalo, priredili so v plesni dvorani slovesno službo božjo z mašo in petimi litanijami! Kako bogokletno se je to uprizorilo, ne moremo opisati; omenimo pa, da kljub temu, da naše orožništvo ali o-blast sploh ni ničesar ukrenila proti temu, večina ljudi to dejanje obsoja. Da pa pri nas niso tla z^ take reči še zrela, pričuje menda tudi to: ko je bil v pondeljek zjutraj slovesen obhod po vasi, spremljal je godce samo gostilničarjev nezakonski sin .lože! Krassnigg! S časoma bode večina ljudi vendar le spoznala, da v dobi, ko nas obiskujejo nesreče kakor letos, take neumnosti niso na mestu Toda: vsak po svoje, je rekel oni, ki je kravo s svedrom drl.
Korte. Lep gorski kraj so Korte. Svež planinski zrak in nad nami svetlo božje solnce. Tudi svojo cerkev imamo, in odkar so prišli k nam g. Homan, tudi svojega duhovnika. A nekaj nam manjka, manjka kakor ribi vode: ujeti smo kakor miš v pasti. Odkar je Jezersko v Jugoslaviji, nimamo nikjer pota iz Kort. Edina pot na Jezersko nam je zaprta. Ne nositi, ne voziti ne smemo več po njej. Do zdaj so nam vsaj šc praznim pustili črez, a odkar stražijo mejo novi graničarji, najbrž niti tega več ne bo. Rusi nas ne poznajo in kako se bomo zgovorili ž njimi? Ostane nam edino še steza skozi Peči in dalje v Železno Kaplo. Stiri ure dolga pot, neporabna za vožnjo. Saj komaj z mulo moreš skozi Peči. Ko so predlanskim Srbi prodirali skozi Peči, sta se jim dva. konja zavalila v graben. Peči, to je tisti kraj, kjer je mrtvi živega ubil. To je bilo v tistih časih, ko so še mrliče nosili na Obirsko. Mrtve zdaj pokopavamo v Kortih, steza skozi Peči pa je ostala, kakor je bila. Po plebiscitu je prišel v Korte posestnik z Jezerskega, ki ima sam posestvo tukaj, da bi se posvetovali, kaj nam je storiti. vSetoval nam je, naj tedaj, ko bo prišla razmejitvena komisija, zahtevamo, da naredijo takoj pot skozi Peči, ali pa nam dovolijo, da smemo voziti na Jezersko in z Jezerskega kakor prej. Pot iz Kort je za nas življensko vprašanje. Šel pa je nekdo, žalibog bil je Kor-Čan, in je onega posestnika z Jezerskega avstrijskim oblastim zatožil, joj in jo,imene! da podpihuje in ščuva ljudi proti Avstriji in strah in groza! da podira Avstrijo! In je rekel, da zdaj moramo biti tiho, in kakor bodo gospodje naredili, tako nam mora biti prav. Na to silovito ovadbo je oblast orožnikom naročila, da če pride oni „veleizdajalec“, oni posestnik z Jezerskega še kdaj čez mejo, tedaj primite ga. zgrabite ga in držite ga! Tako zdaj imenovani ne sme čez mejo, zato, ker je nam Korfianom dal pameten nasvet. Avstrija pa bo zaradi njegove „hujskariie“ lahko obstala še do sodnega dne. Meja je zdaj postavljena, mi pa smo brez pota iz Kort, ujeti kakor ptič v .kletki. Obljubili so nam pot skozi Peči, ml pa orosimo, da se obljuba takoj začne uresničevati, ker mi brez pota ne moremo živeti.
PBOOSPODARSKI VESTNIKU)
Gospodarstvo na Koroškem.
Nadaljevanje.
Zavarovalnica za živino. Ravnatelj Sp&ro-vi6 poroča, da je zavarovalnica za živino prišla v krizo. liju d je se zanj ne zanimajo, nastane vprašanje, ali naj zavod Se naprej obstoji, ali pa naj sploh preneha z delom. Razmere so •v vseh deželah enake, zato so je lani v Solno-gradu stavil predlog, naj se uvede obligato-rično zavarovanje proti vsakteri kugi. (Obliga-
( rovanje bi bilo že radi tega pomefnbno, ker bi tako bilo mogoče vselej takoj izvedeti za. vsako kugo, ki jo ljudje zdaj ie prikrivajo. Ako se delo deželne zavarovalnice ustavi, se bojo morali ljudje obračati do privatnih zavodov m tam je plačilo že zdaj pol višje. Ti zavodi, zlasti „Feniks‘\ ze komaj čakajo, da pridejo s kmeti v obrat. G. Walcher naglasa, da so v zavarovalnici nastale težave. Ljudem je vsled malovredne valute donesek previsok: z tisočaki igrajo na kegljišču, če pa zavarovalnici plačajo sto kron, nočejo vedeti, da je to le ena krona. Večji posestnik:" imajo zavarovalnino v številu svoje živine:	pr. kdor ima 50 goved, ne
čuti prehudo, če eno odpade, zato pa ne marajo pristopiti. A v zavodn samem pa tudi ni bilo pravega življenja. G. Auss an kritikuje načm, kako se plačuje škoda. Zavarovalnica vzame kmetu meso in kožo zaklanega goveda in potem izplača škodo; zavarovalnica zoper požar tudi ne jemlje zidovja s pogorišča, marveč je pusti lastniku. Vladni zastopnik Lagger (soc. demokrat) opozarja na elab denarni položaj. Dežela Koroška) ima 20 milijonov dohodkov, pa do 400 milijonov stroškov; navaditi se bomo morali plačevati več davkov in odpraviti pasivna podjetja. Finančni minister sam ne ve, kam vse to pelje in tiska naprej vsak teden dve miljardi novega (ponarejenega) denarja. Sklene se, zavarovalnico opustiti.
Dodatek k postavi o naseljévaniu. Novo je v tem dodatku, da se bojo naseljevala tudi posestva, ki so se kupovala v špekulac:jske namene, da ®e poseka les, posestvo razkosa in ne le samo posestva, ki jih je gospoda kupovala v lovske namene in za pogozdovanje. V prvi postavi je bila določba, da se taka posestva ne naseljujejo, ako jih bo kupec kedaj dal otrokom, da postanejo zopet samostojna. Dodatek določuje obrok: po smrti dosedanjega gospodarja, ali ko je dedič 26 let star, se mora to izvršiti, sicer se posestvo prisilno naseli. Agrarna oblast tudi lahko sedanjemu posestniku prepove sekati les na posestvu, ki se bo zopet naselilo, če se je škoda že napravila, jo bo moral lastnik novemu lastniku povrniti. Ker se na podlagi prve postave ni povsod razn:salo vseh posestev, se zdaj določuje devetmesečen obrok v katerem se naj izvede, kar se je -nrej opustilo. Dodatek potem določuje, naj imajo pri naseljevanju neko prednost tudi posli, ki so kedaj na tej hiši služili. O ceni se je bilo v prvi postavi določilo, da naj se določi 25kratni čisti donesek iz let 1910 do 1914, zdaj se vzamejo vojna leta 1914 do 1921.
Vžltkarji. Tajn-štvo kulturnega sveta je vladi avgusta meseca na poziv poročalo, naj se postavno pravično preračunajo vžitki starih ljudi, ki so si jih nred letom 1921 izgovorili v denarju, ki so pa med tem izgubili vso vrednost. —
Sadjercja. G. Str'essnie noreča o drevesnicah na Litzlhofu, Salvatorju, Wolfsbergu in pri Eabonu. Na Litzlhofu je 300 hrušk, 10.000 divjakov, v jeseni so jih bo nassd.lo 5000, tako, da bo v S letih drevesnica oddajala na leto 3000 dreves; v Salvatorju je 8000 drevesc, na leto se bo oddajalo 1200 komadov. V Wolfsbergu se je nasadilo 50.000 divjakov, pri Kabonu se drevesnica napravlja. V spomladi 1921 se je oddalo 11.600 drevesc, 3500 iz lastnih drevesnic, 8100 se jih je od drugod naročilo. Ker na Koroškem zelo manjka ljudi, so se vršili kurzi za postrežbo dreves (Daumwarterkur?). Žal se teh kurzov ne udeležuje dosti lindi; želeti hi bilo, da bi se manjši posestniki za to stvar bolj zanimali. —- Sadjerejski nadzornik g. Skubcc poroča, da je imela Zg. Avstrija vsako leto V/i miljonov drevesc na predaj. Danes je ta množina padla na 40.000, v treh ali 4 let'h tam ne bo več nobenega drevesca dobiti ia sreča je, da smo začeli sami. Izprva smo vsako leto potrebovali 15 do 18.000 drevesc.
Konjereja. Konjerejski nadzonrk gosp. Seheuch poroča o prem ranju konj: V Trgu sc je prignalo Si konj, kakovost srednja, prom j 26.0C0 Kr, v Grabatanju pr'gnalo 39 konj, kakovost srednja, premij 16.000 Kr, v Sacbsen-bergu pr;‘'•"«lo 41 konj, najboljši konji, premij 19.000 Kr. V jeseni se bo ogledovala goveja živina v Salvatorju in v Dolini pri Grabštanju.
Zvezno ministerstvo je obljubilo kulturnemu svetu v živinorejske namene 850.000 Kr podpore; s tem denarjem naj se v deželi obdrže najboljši junci; ministerstvo misli, da naj se razširijo živinorejske zadruge. Zvezi živinorejcev Velikovškega okraja se za zapisnikarja dovoli mesečni donesek 2000 kron do konca leta.
a NAJNOVEjŠE VESTI ^
V nedeljo, dne 39. okt. 1921 ob 10 uri predpoldne se vrši slavnost v proslavo Dostojevskega v veliki dvorani Kon-certhaus-a, IIL, Lothrlngerstr. 20. Vstopnice se dobivajo: I., Drachengasse 3, knjigarna Otto, L, Gluckgasse 3 in konsumno društvo, V., Margaretenolatz 7.
Bitka pred Budimpešto. Ko sta prispela Karl jn Zita v Sopron, jih je prebivalstvo in tam se nahajajoče vojaštvo burno pozdravilo. Vojaštvo je Karlu takoj zapriseglo. Nato se je podal Karl z nekoliko divizijami proti Budimpešti. Toda čete ogrske vlade (Horthy) so mu zaprle pot v glavno mesto. Prišlo je do bitke pred Budimpešto. Karl se je moral umakniti s svojimi četami. Poslal je parlamentarce k Horthyjevim četam in prosil za premirje. Karlovim četam poveljuje Osztenburg. Horthyeve čete imajo 3 mrtve in 32 ranjencev.
Jugoslovanske divizie rrskoračsle ogrsko mejo. Sedem jugoslov. divizij je začelo pohod na Ogrsko. Jugoslavija in Češkoslovaška ne čakate več nadaljnega razvoja, ampak ste odločni, takoj v tej zadevi z vojaško silo intervenirati.
Češkoslovaška mobilizira, češkoslovaška vlada je vpoklicala nekaj letnikov nod orožje. Pripravljena je, udariti takoj na Madžarsko. Tudi Rumunija je pripravljena.
Karl — mrtev? Po Dunaju krožijo razne vesti o smrti Karla. Ena vest trdi, da ga je politični nasprotnik usmrtil, druga vest pa pravi, da se je sam usmrtil, ko je uvidel, da tudi to pot ne pride do cilja.
Karl — vjet. Najnovejše vesti javljajo, da so ogrske vladne čete vjele ekskralja Karla in Zito ter njih spremstvo pri Komanom (Komorn) ob Donavi. Vjeto dvojico so odpeljali na grad Totis, ki je last grofa Esterhazy-ja. Kraljevi par je interniran in ostane tam, dokler se velesile ne zedinijo, kaj naj storijo ž njim. Karlove čete so pobegnile. Tako je končana ta afera, ki jo je povzročil Habsburžan in ki je razburkala vdrugič vso Evropo.
Borza. Dunaj, 24. okt. 1921. 1 jugosl. krona ““ 11,80 avstr. K, 1 češkosl. K = 36 25 avstr. K, 1 marka = 21.50 avstr. K. 1 dolar — 3635 avstr. K, 1 funt šterling — 14.200 a v. K. 1 franc, frank =“ 260 avstr. K, 1 švic. frank = 650 K, 1 lira — 136 avstr. K, 1 polj ka marka — 0 81 avstr. K, 1 ogrska krona “ 4,50 avstr. K
Listnica uredništva.
Prosimo, da se dopisi ne pošiljajo na naslov privatnih oseb, ampak na uredništvo ..Koroškega Slovenca*4.
OJGDD
priporoča svoj zavod za izdelovanje
(klavii jpv). Tudi expori !
torische Soucheuvcrsicherung.) S tem bi se doneski znižali na 4t)/oo (prò mille). Tako zava-_______________________________________________ _
Izdajatelj: Sirotek Bohumil. — Odgovorni urednik: Žinkovsky Josip. — Tiska Li d o va tlakama (kom. družba), Wien, V., Margaretenplatz 7.