r^jr«« ijrečjt slovenski dnemik V Združenih državah Velja za T»e leto ... $6.00 Za pol leta.....$3.00 Za New York celo leto • Za inozemstvo celo leto GLAS NARODA IJisizslovenskihidelavcevv Amerftt, TKLPOK: CHelsea 3—3878 NO. 54. — ŠTEV. 54. Entered u Second 0Usi_Mattw September 21, 1903, at the Port Office at New York, W. Y.t under Act of Congress of March 3, 1870 The largest Slovenian D*2j fe the United States. Issued every day except Scndajs ■ and legal Holidays. 75,000 Readers. TELEPON: CHclsea 3—3878 NEW YORK, TUESDAY, MAR CH 7, 1933. — TOREK, 7. MAlt CA 1933 VOLUME TT.T. — LETNIK XT.L VLADNE ODREDBE ZA BOJ PROTI DEPRESIJI z najnovejšimi odredbami so plače in dobave živil popolnoma zajamčene Banke so upravičene sprejemati nove vloge, katere zamorejo vlagatelji vsak čas dvigniti. — Predsednik Roosevelt izdeluje sanacijski program, ki bo predložen v četrtek kongresu. — V tednu pred inavguracijo so dvignili ljudje iz bank nad tisoč milijonov dolarjev. Splošni narodni bančni praznik, ki je v svoji prvotni obliki pretil ohromiti vse gospodarsko življenje dežele, je bil precej omiljen. Vlada je poskrbela, da bodo delavci dobivali plače in da bo prebivalstvo preskrbljeno z živili. Novi državni zakladničar Woodin je odredil, da smejo banke že vsaj deloma poslovati. Banke so dobile dovoljenje sprejemati nove vlo ge, in vložniki zamorejo denar, ki ga bodo vložili od danes naprej, vsak hip dvigniti. Vlada bo poskrbela, da bodo delavci in uslužbenci dobivali plače, istočasno bo pa tudi omogočila prodajo živil in drugih življenjskih potrebščin. Sprva je bilo rečeno, da bodo banke izdajale posebne nakaznice, ki bodo služile kot plačilno sredstvo, toda te nakaznice se že vsaj v New Yorku do danes še niso pojavile. Vrednost dolarja je na svetovnih borzah, kjer o-ficijelno trgujejo ž njim, znatno padla. Cena surovinam je narasla. Governerji vseh oseminštiridesetih držav so obljubili novemu predsedniku podporo. Bivši predsednik Hoover je pozval ameriški narod, naj podpira predsednika Roosevelta v njegovih stremljenjih. Banke smejo menjavati bankovce, toda zlata ne smejo izdajati. Varnostni predali v bankah so zopet odprti. Poštna hranilnica ni vsled bančnega praznika prizadeta ter sprejema in izplačuje vloge. Bojazen, da bi zmanjkalo živil, je neutemljena. Uradniki zvezne rezervne oblasti so mnenja, da ima Amerika še vedno zlato valuto V Beli hiši se vrši konferenca za konferenco in cilj vseh konferenc je, kako bi bilo mogoče najhitreje in najbolj praktično rešiti zamotan finančni položaj. Voditelji obeh velikih političnih strank so se pobotali. Program, ki ga bo predložil predsed. Roosevelt v četrtek, bo brez dvoma odobren z veliko ve- v — 11 Cikaski župan Cermak je umrl cino. Predsednik je obljubil, da bo kolikor mogoče o-mejil špekulacijo z denarjem in bo svojo obljubo skoro gotovo izpolnil. Nekaj je bilo treba ukreniti, kajti prejšnji teden je bila navdala ljudi neka čudna panika. V tednu pred inavguracijo so dvignili iz ameriških bank nad tisoč milijonov dolarjev. V New Yorku bodo podjetniki plačevali svoje u-službence s čeki, glasečimi se na male vsote, da bodo lahko izmenjali pri trgovcih. WASHINGTON, D. C., 6. marca. — Državni tajni k Hull je rekel danes časniškim poročevalcem, da bodo vse razprave glede tujezemskih vojnih dolgov najmanj za mesec dni odgodene. Vlada se bo cnkaj časa bavila izključno le z domačimi bančnimi zadevami. gospodinjstvo v beli hiši Nekdanji trgovec in njegova žena bosta vodila gospodinjstvo za Roosevelta. — Mož bo knjigovodja, žena gospodinja. Washington, D. C., (i. marca. Trgovec z deželi*, ki je nekdaj prodajal meso morskega kita in njegova žena bosta prevzela go-spodinjstvo v najodlienejši hiši v Združenih državah. Henrv I). Xesbitt iz Hyde Park, X. Y.. bo knjigovodja in bo obenem sprejemal vse stvari, ki bodo poslane v I»elo hiši, njegova žena pa bo gospodinja. Uslužbenci bivšega predsednika Hooverja so bili tri dni .skupaj z uslužbenci predsednika Roosevelta. da so jim pokazali glavne stvari v gospodinjstvu I»ele hiše. Mrs. Roosevelt .skuša omejiti izdatke za 2T> odstotkov in iznižati število uslubeneev od 32 na 23. Roosevelt je .svoje uslužbence večinoma izbral izmed svojih sosedov na svojem domu v Hyde Park. X. V. Glavna kuharica bo zamorka. ki je že bila kot kuharica pri Roosevelt n na njegovem domu v New ku več let. Tajnica za Mrs. Roosevelt, Mrs. Sehelder. bo še nadalje ostalif v tej .službi in njen mož. ki je učitelj v New Yokru. jo bo večkrat obiskoval v Wash ingtonu. Pod vodstvom Mrs. Roosevelt bosta imela Xesbitt in njegova žena v svojih rokah celo gospodinjstvo Bele hiše. Njihova naloga bo nadzorovati druge uslužbence, naročati vse potrebščine zri kuhinjo, zapisovati njih ceno in skrbeti, da v l>eli hiši ne bo česa manjkalo. dosti sadja za siromake Californijski sadjerejci imajo na razpolago o-gromne množine sadja, ki ga ne morejo spraviti v denar. PRI ZOBOZDRAVNIKU SI JE ZLOMIL NOGO V Lyndliurst. X. -I.. je šel vče-raj k zobozdravniku John Houghton in .si h nt«-! dati izd ret i zob. Ko mu je zobozdravik vbrizgal o-mamno sredstvo, je planil nenadoma kvišku, pahnil zdravnika od sebe in zatem tako nesrečno padel. da si je zlomil nogo. Z bolečim zoboiu in zlomljeno nogo so ga odvedli v bolnišnico. Los Angeles, Cal., G. marca. — Južna California ima na razpolago 2tK)0 železniških voz pomaranč in raznega drugega saja. ki bi ga bilo najbrže treba.uničiti. JSadjerejei, ki stoje pred žalostnim zgledom, ko so farmer ji zlivali mleko po cestah, medtem ko je na tisoče otrok stradalo mleka. so se sestali in sklenili, da razdelijo to sadje med reveže. Celi vlaJci bodo poslani v vzhodna in zapadna mesta in bo sadje razdeljeno med reveže. Sadjerejci imajo edino skrb. ako bo prišlo sadje v resnici v roke revežem, ne pa prodajalcem sadja, l.i bodo s tem pokvarili sadni trg. Zupani so bili naprošeni. da prevzamejo razdelitev sadja. Ob pacifiški obali bodo mestni tovorni avtomobili razvažali sadje in razne organizacije bodo skrbele za pravilno razdelitev. Župani v oddaljenih mestih so bili obveščeni. da jim bo poslano sadje, ako skrbe za prevoz in razdelitev. Železnice ne morejo dovoliti proste vožnje, toda tovomino so znatno znižale. BANČNI PRAZNIK JE POMAGAL Folaom, Cal., 'k marca. — saj eden ralifornič«n je vesel, ker je kil razglafc-n bančni praznik. Peter Farrington je bil" reven viwlie, na katere je bil obsojen vsled umora uekepa policista. Cio-verner Rolph je že ]>etkrat odložil njegovo usmrtitev in ravno sedaj. kot pravi governer. vsled tega, ker ne kaže obešati ljudi na postavni državni praznik. ŠPANSKI KOMUNISTI PROTI HITLERJU Barcelona, Španska, 5. marca. Ko so se hoteli člani tukajšnje nemške naselbine podati v čolnih na neko nemško ladjo, da bi oddali grla so ve-za Hitlerja, so jih napadli komunisti in začeli kričati: "Proč .s Hitlerjem"! Mir je nastal šele. ko je policija posegla vmes. \ AVSTRIJA BREZ PARLAMENTA Dunaj, Avstrija, •">. marca. — Avstrija je brez p-jrlamenta. ker se bodo Izvoljeni narodni zastopniki šele tedaj sestali, ko se bo zveznemu predsedniku Mikla.su iz-ljubilo pozvati jih k novemu zasedanji!. Tak -položaj je nastal vsled tega, ker so prvi. drugi in tretji predsednik narodnega sveta isto varno odstopili. strah pred komunisti Kitajski governer protestira, da bi bil v glavnem mestu province o-tvorjen ruski konzulat. Obnovitev diplomatic* nih odnosajev. Šanghaj, Kitajska, ti. marca. — Kitajska kuomintang stranka je bila že spočetka nasprotna diplomat ir-nim od noša jeui s .sovjetsko Rusijo. Temn nasprotstvu pa sta se Se pridružili dve provinci Hunan in Kanton. (Joverner llnnaii province. ge-neral Ho ("ijen je brzojavil vladi v Nanking. 0 let. je padel v nezavest ob 2.30 v pon-deljek zjutraj. < >b njegovi postelji so bile zbrane njegove hčere s svojimi možmi in otroci. Od tega časa dalje je srce naglo, toda slabotno utripalo. Smrt je prišla ob G.57 zjutraj. Prvič, odkar ga je zadela krogla morilca Giuseppe Zangara. ki je imel namen ustreliti predsednika Iloosevelta, so zdravniki v nedeljo popoldne izgubili upanje za njegovo okrevanje. Zdravniki so mu tretjič vbrizgali svežo kri, ki pa ni imela za-željenega uspeha. Vso noč so mu vbrizgavali močna sredstva, da bi ojačili njegovo srce, pa vse ni pomagalo. Več ur poprej, predno ga je zapustila zavest, se je zbrala okoli njega vsa njegova družina. Zdravniški buletini, ki so bili redno objavljeni, so naznanjali njegov bližajoči se konec. Zupan Anton Cermak je bi! rojen f>. maja 1873 v Kladnu na Češkem. Njegovi stariši so ga privedli s naboj v Ameriko, ko je bil star eno leto in so se naselili i* Braidwood. 111. Z 11 leti je v rudniku že odpiral razna vrata, pozneje je gonil v jami mule. Ko je s 1(> leti zahteval povišanje plač«* od l."> na 20 centov na uro. je bil odpuščen. Z 17 leti je peš šel (JO milj iz lirahhvooda v Chicago. Prvo njegovo delo je bilo. da je poganjal konje na poulični železnici. Kmalu si je kupil par konj in voz ter je vozil odpadke lesa iz tovarne International Harvester Co. in je prodajal drva revnejšim ljudem. K temn je pridružil prodaji* premoga in v petih letih je imel ."»0 voz. Tedaj pa je opazi!, da se bo Chicago razširil proti zapadli. Kupil je nekaj zemljišča in nagovarjal svojim češkim rojakom, da so si tam kupili zemljo in sedaj je tam močna češka naselbina. Cehi so tekom let ustanovili politično stranko, ki je kmalu poslala zelo močna in ki je pozneje poslala Černrjka v občinski «m1-bor. S tem je stopil na politično polje, na katerem je naglo napredoval ter je slednjič postal župan drugega največjega mesta v Zdr. drža vali. loži, nato je skušal pobegniti na pripravljenem konju. V Virgini-i ga ujeli in obesili po hitrem postopku. Se ob začetku stoletja so kazali njegovo mumijo v nekem •:irkusu. Žrtev čisto nesmiselnega atent i-ta je pootal predsednik Jam-?s A. Garfield nekoliko mesecev po nastopu predsedniškega mesta. Nek propali in večkrat kaznovani človek z imenom Guitteau mu je prisegel smrt, ker so bili nekje odbiii njego\V> prošnjo za služIjo. Mož h** res mislil, da se mu bo Garfield«1.' naslednik pokazal hvaležnega za njegovo dejanje in ga je ustrelil 2. julija 1881. na "neki washingtonski postaji. Seveda so ga prijeli in u--nirtili. Garfield je še dolgo nih il med življenjem in smrt rjo in je končno 19. septembra podlegel krvni zastrupitvi. Predsednika "Williama MacKin-leva je težko ranil anarhist C»>1ji-gosz. ko je potoval na neko razstavo v liuffalo. Osem dni pozneje ie McKinlev umrl. Zanimiva je izjava vodje ameriške tajne policije Morgana, ki pravi, da je anarhist'i Zangari služil za v.or prekucuh Leon Czobgsr. ki je 1. 1001. umoril predsednika MeKinleya. ANGLIJA SE BOJI FAŠIZMA DEPORTACUE IZ DETROITA Detroit, Mich., <». marca. — De-portaeije v letu 1!»32 iz Detroit a so znašale '1400 tujcev. Od teh jih je bilo zaradi raznih zločinov izgnanih 220 in lt»20. ker so kršili neselniško postavo. 470 pa na lastno prošnjo ter 1692, ker so prišli nepostavno v deželo. V sedmih desetletjih so post a'i trije ameriški državni predsedniki žrtve morilskih rok. četrti. novi predsednik Roosevelt, je ušel zadnjič saiuo po čudežu smrti. Prvi umorjeni državni predsednik je bil Abraham Lincoln, veliki |M>bornik za odpravo suženjstva v južnih državah. Itaš ta njegova velika naloga mu je i«ostala u>odna. ker je vzbujala jo^o in tajne naklepe njegovih nasprotnikov. A" \VnKliingtrimi se je ustanovila /a-rotniska družba, ki je hotela z u-mori vplivnih mož spremeniti vladni sistem. Z Lineoinovo mnoritvijo je bil jioverjen Igralec .1. Wilkes Booth, ki je svojo nalogo 14. aprila 186."». v nekem wash i ngtoiiMkem gledališču tudi izvedel. Ustrelil je predsednika s strelom v sence v njegovi London, Anglija, 5. marca. — Diplomatični krogi v Londonu z j velikim zanimanjem čakajo na odločitev fašistovskejra velikega sveta glede tuje politike. ivy i« dovoljeno. > J / A WW YOBK, TUESDAY, MARCH 7, 1933 Glas Naroda" 3 THE LAMEST SLOVENE DAILY in U. 8. A. Owned mad Published t»y ILOTENIC PUBLISHING COMPANY (A Corporation) L Renedtk, Trees. ef the corporation end eddi ef Manhattan. of above officer«: New York City. N. T. GLAS NARODA" CVetee ef the People) Beery Day Except Sunday« and Holiday* •a «*> eelja ma Ineriko In pol Ml • fetrt leta » aeeeveee«« seoo $3.00 $1.60 Za New York sa celo leto......$7.0G Za pol leta....................$3.50 Za lnoeematro an celo leto......$7.09 Za pot leta....................$3.50 Subscription Yearly $000 Advertisement on Agreement "Glan Naroda" lihaja veakl den Imrtem« nedelj in praznikov. VepW'brea podp4aa In oeebnostl se ne priobči jejo! Denar naj se blagovoli pe Money Order. Pri spremembi kraja naročnikov, prosimo, da ee tudi prejfinje blrali&e naznani, da hitreje najdemo naslovnika. -GLAS NARODA". 216 W. 18th Street, New York. N- ¥ CHelsea 3—3878 ZMAGA SE ni izvojevana Ko je bila v senatu iti poslanski zbornici sprejeta resolucija, ki doloea preklic osemnajstega aiiimidmcuta, jo zavladalo meni pretežno večino ameriškega prebivalstva veliko veselje. Nespametno bi pa biio prekrižati roke v domnevi, da je boj proti prisilni zakonodaji izvojevan. Boj se je pravzaprav šele začel, in prijatelji osebne svobode morajo paziti, da jim zmaga, ki jim obuta, ne bo tik pred ciljem iztrgana. Pred trinajstimi leti je bila ameriškemu narodu vsiljena prohibicija, ker &o suhači spretno manipulirali in so kovali železo, dokler je bilo vroče. Oni, ki so za odpravo prohibieijo. bi jih morali posnemati v prizadevanju in vztrajnosti. Suhači so napeli vse sile, da v zadn.nli trenutkih ohranijo svoj plen, Mokrneem SO napovedali bolj do Sk rajnosti, ill ta boj bodo ponesli iz zveznega glavnega me-1 a v posamezne države. Navzlic temu, da je pri zadnjih v.iIm vah izrazil narod svojo zahtevo, da mora biti konec prohibi.-ijske hinavšči-ne ter se je kontfros tej zahtevi ukloni]. j« št' vedno nevarnost, da prohibicija ne bo odpravljene.. Suha čem je treba imeti le trinajst držav ter se koncentrirati na one države, v katerih iim-jo š<» vedno preeei pristašev, dočim morajo pridobiti mokrači šestintrideset držav. Sklep kongresa morajo odobriti državne konvencije. V prvem navdušenju bodo sle nekatere države z vso vnemo na delo, toda pretlno Uk» šestintrideset držav odobrilo ta sklep, bo poteklo že nuiogo vode v morje. Sedem lc«t imajo časa. in v sedmih letih se lahko marsikaj izprerneni. Dokler bo osemnajsti amendment, pa inagari le po ime. nu, vključen v zvezno ustavo, bo prohibicija žoga politike in kot išče korupcije. Denarja za izvedbo suhaških postav ne bo več na raz-polago, toda suhaško strašilo bo še vedno ostalo, dokler ga ne odpravi šestintrideset držav. To se mora zgoditi v sedmih letih. Ce se v sedmih letih ne bo, se ne bo nikoli. AVSTRU. NEMCI IN MADŽARSKA MANJŠINSKA POLITIKA Važno za potovanje. Kdpr je namenjen potovati v stari kraj ali dobiti koga od tam, je potrebno, da je poučen v vseh stvareh. Vsled naše dolgoletne skušnje Vam zamoremo dati najboljša pojasnila Ift f*dt Vie potrebno preskrbeti, da je potovanje udobno in hitro. Zato se zaupno obrnite na nas za vsa pojasnila. Mi preskrbimo vse, bodisi prošnje za povratna dovoljenja, potne liste, vizeje in sploh vse, kar jc ea potovanje potrebno v najhitrejšem času, in kar jc glavno, za najmanjše stroške. Nedržavijani naj ne odlašajo do zadnjega trenutka, ker predno še dobi iz Wfashingtona povratno dovoljenje RE EN TRY PERMIT. trpi najmanj en mesec. Pišite torej takoj za brezplačna navodila in zagotavljamo Va«>, da boste poceni in udobno potovali. metropolitan TRAVEL BUREAU {FRANK SAKSER)* 216 W. 18th St., Hew York, H. V zadnjih letih, zlasti pa odkar je na krmilu Dollfussova vlada, smo imeli priliko opazovati, kako zelo .sta se zbižali avstrijska m madžarska politika. Medsebojni odnosa ji vladajočih struj so postali ožji in prisrčnejši. Posebno se je opažala velika intimiteta v zakulisni politiki, k pripravlja |K>t re vi/Jonstčui ofenzivi. Toda zdi s.*, da iiemško-avstriiska javnost prihaja do spoznanja, kako resničn-i vrednost ima madžarsko prijateljstvo. Pravi madžarski avtokrat pozna nekako prijateljstvo samo tam in samo dotlej, dokler mu donasn koristi. Mirovnih konferenc;* je uredila tudi varstvo narodnih manjšin. Tihi i za Madžarsko veljajo mednarodne obveznosti. Človek bi mislil, da ho v okviru teh obveznosti. Madžarska vsaj ust reply oni narodni manjšin, ki je narodnostno isto-vetna z glavnim narodom one države. s katero jo dru/ijo tako in-timne politične zveze. Neuiško-av-strijsk.i javnost je dolgo molčala in Oeividno pričakovala. da se bo na konto političnega prijateljstva i*-izbol.'.sal položaj nemške manjšine na Madžarskem. Zanimivo je, da nemška javnost tudi v tem vprašanju hodi svoja pota in ne išče stikov z ostalimi narodnostnimi man jšinami. katerim se na Madžarskem ravno tako slabo godi. Nemcem bi bilo menda bolj simpatično, da l»i se zanje skuhala posebna juha. in bi v torn primeru radi ignorirali sabotiranje manjšinskih pravic napram Slovakom. Rumomim in »lu-goslovenoni. Na internacionalna earancije Nemec nerad opira svojo zahteve, ker tudi njemu njih izpolnjevanje ne diši posebno. Toda sila kola lomi. Ker Madžar tudi napram Nemcem u okviru svu-jih državnih mej ne pozna lojalnosti. se je lotila nemško-avatrijsko javnosti vidna nervoznost, ki prihaja do izraza v časopisju. Daš v zadnjem času moremo konstatir*»t: prav bridke pritožbe '» usodi nemške manjšine na Madžarskimi v avstrijskem tisku. In glej — zdaj se spominja ta tisk tudi mednarodnih obveznosti, ki jih je morala prevzeti Madžarska. Seveda Madžarska na zunaj kaže lice na j pravičnejše države. Že davno je izšel zakon o manjšinah in zlasti o ustanavljanju manjšinskega šolstva, torej tudi nemški!i ~ol. Toda zak'Mi se ne izvaja in sicer zaradi — odpora podrejenih uradnih organov. Tudi kjer mi dani vsi predpogoji za manjšinske šol-", se via fact i preprečuje ustanavljanj.' celo utrakvističnih šol. takezvauega šolskega tipa 15. Seveda je preveč prodorno, da ne bi bilo takoj videti, da liepokornost in pasivna resist en ea podrejenih organov vladi nista posebno neušečni. Drugo sredstvo za raznarodovanje manjšin je mladinska organizacija *4 levente' \ Ta organizacija je ofieijelna in obvezna in ima A*sako nedeljo vojaške vežbe pod vodstvom madžarskih vojaških organov. Nemški tisk se pritožuje, da se vodi mladina v cerkev le. kadar je pridiga madžarska, dočim sc med božjo služl>o. ki sc vrši v nemškem jeziku, vršijo vežbe. tako da mladina niti v cerkvi m* sliši domačega jezika. Delajo se tudi ovire izobraževalnemu delu kulturnih organizacij. Zabranjnjejo *e jim zbori in predavanja v šolah, na gostilničarje pa se vrši pritisk, da ne upajo dajati prostora ./a kulturne prireditve na razpolago. Vrh tega so voditelji posameznih organizacij izpostavljeni šikanam. tako da se drug za drugim umikajo od prosvetnega dela. Pritožb o pralctikah ljudskega štetja iii uradne statistike ni vredno še posebej omenjati, ker m> predobro znane. Noben objektiven človek ne more pritožbam odrekati nemško-av-strijskega tiska upravičenosti in stvarne utemeljenosti. Samo resnost teh pritožib trpi, ker ne podčr tavajo samo nemške težave, napram položaju ostalih manjšin, ki je ravno tako slab a l i morda še neugodnejši, pa so Nemci slepi m gluhi. Tu sta se pač srečala dva "gosposka naroda'* v nasprotujočih si interesih. Se manj pa opravičuje avstrijske Nemce, da govorijo o zatiranju manjšin, njihovo lastno postopanje. Nemci pač kričijo o krivicah. ki se gode na Madžarskem, in o sabotiranju manjšinskih zakonov. Sami pa niso nič boljši, kjer so gospodarji situacije. Kje pa so ostale prnvice slovenske manjfrne na Koroikem ? Manjšine, ki tvori tretjino dežtlnega prebivalstva! — K j* so slovenske manjšinske šole? Ali mar mislijo, da so preslepili svet s farso o svoji "kulturni avtonomiji".' Zakaj je haš v dobi manjšinskega varstva izginila slo-venščina kot učni predmet iz koroških srednjih šol* ln naposled še , nasilna kolonizacija. Nemška Avstrija si je sama za* pravil a legitimacijo, da toži o nasilnem raznarodovanju. ki se vrši drugod. P«i tem se niti ne oziroma na nedavno {Mstavljcni* zahteve koroškega "lici inatsscluitza k gredo za uniče-iijem in konfiskacijo slovenske lastnine po laškem vzorcu. Ne. avstrijski Nemci niso poklicani. nastopati kot branitclji manjšinskih pravic. Vendar je dobro, da smo čuli 11 m ! i v njihovi javnosti kritičen glas o razmerah nn Madžarskem. Morda bo tudi ta glas pripomogel k prepotrebni informaciji v internacionalnem svetu, kjer je madžarska propaganda tako rada predstavlja svoj održavo k;»t manjšinski raj. Vsekakor bo .tu li to prispevek za spoznanje, kaki pridne so Goemboeseve nade. da bi se prejšnje manjšine, ki jih j" vojna osvoboliia madžarskega iarma. kdaj mogle "nazaj orientirati" in se prostovoljno vrniti pod okrilje krone sv. Štefana. In. Naši v Ameriki. Te dni je po dolgi in mučni bo lezni ipremimil v Clevelandit Anton Vesel, p. d. Šepčov. v starosti 48 let. Doma je bil iz vasi Loški potok pri Ribnici, odkoder je prišel v Ameriko pred -- leti. Pokojni zapušča tu bratranca Antona Vesel, v stari domovini pa brata Rudolfa. — Šele sedaj se poroča, da je (preteklo nedeljo zvečer okoli !». tire ubil neki sicer dobro poznani slovenski fant šipo .sprednjih vrat trgovin© Georjr«* Kuharja v Cleve-lainlu. I*rišel je v trgovino in skušal vlomiti v register, kar .se mu pa ni posrečilo. Spravil se je torej lfad veliko železno blagajno, kjer so bila vrata le priprta in ne zaklenjena. Odnesel jc vse vrednostne papirje, ki se tičejo hiše med drugimi tudi državljanski papir, iza varovalu i nske police, sploh vse. kar je bilo v blagajni. Lopova so dobili, nakar je izpovedal. tla je vse listine zažgal pri enemu izmed svojih tovarišev. To je bil že drugi roparski vlom v trgovino Mr. Kuharja. Pri prvem vlomu pred nekako štirimi tedni so lumpje odnesli — V sredo zjutraj je po kratki bolezni preminil v Cleveland it Marko Vidovec. v starosti .">:3 let. Doma je bil iz vasi Dane na Hr-vats-kem. V flevelandu je bival 33 let. — 3. marca zjutraj je umrl v Clevelandu rojak Ivan Marinič, star 58 let. Bolehal je zadnje leto. lianjki je bil doma iz sela Pctro-vino. Hrvatska, odkoder je prišel v Cleveland pred 41) leti. — V St. Lucas bolnišnici v ■Milwaukee je umrla dne 24. februarja na porodu Mrs. Mary Puli ek. stara komaj let. Njeno hčerkico prvorojenko držijo v bolnišnici v inkubatorju. Zdravniki upajo ohraniti dete, za katerega je nesrečna mati dala svoje mlado življenje. Pokojna je bila rojena v Makolah na Štajerskem, okoder je prišla s svojo mamo in sestro v Ameriko še kot triletna deklica. Poročena je bila komaj leto. — Na svojem domu v Milwaukee je v nedeljo 26. februarja umrl v starosti 68 let rojak Jakob Drofenik. eden najstarejših naseljencev v Milwaukee. V Ameriko je prišel pred 40 leti iz Rogaške Slatine na Ata jerskem ter je zadnji čas vodil groeerijsko trgovino. Pokojni je bil rojen v Seča vi pri Ptuju. — 'Prejšnji ponedeljek zjutraj sta Mrs. John Gabriel in Mrs. John Poklar pri pospravljanju sob v poslopju National Club Housa. v Milwauke. kjer imajo nekatera naša društva svoje sedeže. odkrili, da je bilo .vlomljeno v omaro Dram. in pev. zbora Slov. Doma. kjer ima klub opravljene svoje note in pesmarice. Klub je šele pred kratkim thai napraviti na omaro nove ključavnice, ker so stare bile že zrahljane in izrabljene. Vlom ae je po iipovedi Mr. 'Poklarja mo|^l zgoditi mad so- Barberton, Ohio. Obljuba dela dolg. pravi pregovor in to se je tikalo tudi mene. Na večer 2.">. februarja je gospodinjski klub S. N. Doma v a ta večer čas bolj hitro bežal kot navadno, mislim, da je bilo precej čez pol noč. je bilo treba misliti na odhod. Zadnja postaja je bila seveda pri Mr. Gabrošeku in tu smo ko-nečno sklenili, da se sploh še ne izplača hoditi domov. Sc par ur. pa se bo pokazala jutranja zora in tako je bilo tudi prav! Družba J«' postajala čedalj* !a sva na z Mr. Gahrošekom. NEIZOGIBNA MARJANCA. Danzadnem me vprašujejo rojaki. [»a tudi rojakinje, če je Mar-janea. katero marsikrat omenjam v svoji koloni, res Marjanca. če j«' iz mesa. kosti in krvi ter Vsega drugega, kar zraven spada, torej živo bitje, takorekoč. Nekateri mi očitajo, da je vse. kar pišem «» nji. izmišljeno in da je ni Marjance na vsem božjem svetu, pač pa .>amo v moji domišljiji. Pred kratkim mi je pisala neka eitateljiea : — Težko mi j.> priznati, dragi Zgaga, toda odkritosrčno in po redkejša, tako da sva nazadnje o-;praviei ti poveUK r^itflj. zoppt M. j(. natr se tudi midva pridružila ostalim. vi, Zaupuo tt. vpra5aui> mIko(, Ko bi bil jasen dan. bi bilo soln-1nu. vem,ar pozuaS . Saj sen, bila .. ee že precej visoko, t-ako pa ne Vt>u. Yorkl| snnio tak|..it k<| vem. kdaj smo s, voščili "dobro j pH5Ia v A|neriko Tofla u. ur jutro" Mrs. Gabrošek nas je po-. Totlaj nL>t.n, vil,eJa •„, |lu|i Tj stregla, kar je jako dobro vpliva- mene lie nmVw tonn, lo na notranje zadeve. Tony je pa pozIia5 in VM. v,.- meni To |opo dal povelje, da predno odrinemo. prosillK llaj lislo -esar dt^e(laj S(. se lahko ustavimo še pri par pri-j nlsi poviMiaL lnt.t, nama 0stan^ jateljih. Naj bo. mu pritrdim, m notVl|J |lobeIlHl lrub|l(V< moj tako se znajdemo pri rojaku Mr. i * Dolčiču. kjer so nas postregli z na najboljšim. Več pa ne povem. Hečeni le toliko: k«> bi človek imel tako trenirano lizo. da bi znala sama voziti proti domu. bi še dva stisuii. tako mora biti pa človek jako previden. Gotov pa sem. -la kadar pride tak model na trg. da sem takoj knpee za enega. Po radio *e je cula slovenska pesem iz i'b-v land. ().. k«> smo se vrnili z najboljšimi spomini na ta poset. Hvala vsem skii]»aj za naklonjenost. posebno pa Mr. Antonu Ga-brošek in njegovi ljubki progi. John Garbor boto zvečer in ponedeljkom zjutraj. kajti Mr. Poklar je bil v soboto ob pol 8. zvečer še v sobi ter ni opazil nič sumljivega. Vlomilci so odtrgali oboje vrat na omari in v kolikor je dosedaj do-gnano. je izginiK* po par not od več pesmi. — V sredo j«' v Depue. III., srčna kap zadela Franka Žičkarja. starega 41 let in doba iz Crešnji-ce. "fara Cerklje pri Krškem. "Bil je takoj mrtev. Pokojnik je bival v Ameriki 20 let in zadnja leta je tu vodil groeerijsko prodajalno in mesnico. Zapušča ženo, tri otroke in dva brata, v starem kraja pa starše in več bratov. — Dne 1. februarja se je začela stavka rudarjev v Angoxu. 1». C., in takoj nato je družba vpri-zorila policijski teror nad delavci. Člani društva št. 662 SNPJ. ki so se vsi pridružili stavki, so bili razgnani in tajnika so zaprli za več dni. nakar so tudi njega napodili iz naselbine. Člana P. Kovačeviča so žztirali iz bolnišnice. Kljub temu terorju rtruib* *e ni zdrobila stavke. 7 - ; Ely, Minn, Predipust je niinrl. Kolikor je meni znano, ni bil<; porok. Tega je pač kriva, depresija. Vsak pravi : Sc za sebe nimam, kje ho š<'!e za dva. Kdaj bo kaj boljše.' Mogoče pod Kooscveltovo vlado. Upajmo vsaj. Februar jc bil jako mrzel. Toplomer je večkrat padel če/. 4(1 pod ničlo, .zato s«- je dosti kurj;i-ve porabilo. Mi s«> stiskamo okrog peci. uboge so pa živali, kater-i morajo -biti zunaj v takem mrazu. Niti živeža ne morejo iskati, ker je velik sneg. Marce oznanja spomlad. Tu v Minnesoti je ne bomo deležni d»> konca aprila ali maja. Takrat šele se ogreje, da lahko zeleni. Veselic in zabav je bilo dosti pred pustom, ker je dosti mladine in mala vstopnina Vse .-o bile dobro obiskane. Na pustni večer je društvo št. je pa precej nagnjen ljubosumno plat. Taka in slična pisma -«> potemtakem dokaz, da Marjanca ni izmišljena. Nak. Marjanca ni izmišljena. Marjanca j«- živo bitje, ki je. pije. dih;j. hodi. misli, tlel i, skrbi. *»pi in govori ler v ras i .šv katero preveč pove. Marjanca je v> povsod, kjerkoli žive naši ljudje v Ameriki in v starem kraju. Mogoče ste radovedni, koliko je stara ! No. stara je takole od osemnajstih do sedemdesetih let. Ce je lepa. bi radi vedeli ' Seveda j«* lepa. Vsaka /.»'ii^k.i je r;ola l*'p;i. zakaj bi Marjanca ne bila.' Ce ni. ^c pa naredi. Dandanes je vse poceni, tudi lepota-. Za pet centov je mogoče kupiti v drugštoru že precej lepote. Ce pa dolar spendas v i«> .-.vrlio in s«- natančno ravnaš navodilih, ki »o natiskana na baksi ali na lončku, boš najlepša med najlepšimi. Kje je torej moja Marjanca .' I, v Downtownu je in v Uptownu. na Long Islandu in Jersey. Ma rja iu-;i jt- v Little Falls in v Fly Creek, v Ko>eboom in v Fast Wooster: po Forest City hodi. po Gowandi in Piltsburghu Tu»H Cleveland in Chicago ni->ta brez nr. Iz Texasa in Californije ?»e «>-glasa in i/. Kanade, »z Oregona mi pošilja klobase, iz Wa^hingtona pozdrave. Iz Wyoininga m«• zmerja. iz I owe se mi prilizuje, iz \Vi>-sonsina. Mijmesote in Michigana me zmerja in hvali. In otlvsepo-vsod. Včasi j«' pridna, vča^i je sitna. !?03 K. S. K. J. vprizorilo smešno, zdaj je dobra, zdaj hudobna, lepa igro "Koštrunov Jaka in Petcli-ljn prijazna je pa vselej, pa naj bo nov Nace", katera sta ga prav pošteno pokala. -Nace in Jaka sta imela vsak svoje težave s svojimi, boljšimi polovicami. Vloge so bile dobro igrane. Prav lepo je bilo petje. Tako krasnih in čistili glasov kakor jih imajo Si pleva dekleta. *e redko kje sliši. Tu so rojene, pa znajo tako lepo slovensko peti. Mojster-ce so tudi v igranju klavirja, violine in harmonike. Po igri je bil ples do polnoči, ko se začne post. Postni čas je pa čas molitve Ln pokore, kar bomo vsak po svoji moči vpoštevali. Tudi Peter Zgaga naj gleda. dy se kaj poboljša v tem času. da ne bo tako udriliail če* nežni -»po!, saj je post za vse. Find State banko, ki je 4. januarja t. I. zaprla vrata, imajo še v pregledu državni možje in se še ne ve. koliko bodo kaj dobili vlagatelji. svojega težko prislu/.enega dnearja. Vlagatelji so večinoma Slovenci. Mrs. Joe Sloga r se je morala podvreči operaciji. Zdravje se ji boljša. Joža KošČakov se je peljal s truckom in je bil zadet s karo. tako da se je njegov truck prevrnil, ^•jega je hudo pritisnilo, ima tudi parkrat kosti zlomljene. Sreča je. da ga ni glavo pHtišitilo. kar bi bilo gotovo njegova smrt. Sedaj se že nahaja doma. seveda v postelji. Obema želhno skorajšnjega o-krevanja f " tako ali tako. Nekateri V»i radi vedeli, ee j-1 Marjiinca poročena, ali če je še samica. Včasi je oiiiožena. včiisi pa tu-tli ue. Ce ima moža. mu je dobra gospodinja, če za k'»ni drugem pogleda. ~*e ji pa tiuli n-» >m«* zameriti. >aj tudi dedci za drugimi zijajo. Ceniti bi ženski ne bilo dovoljeno. kar je dovoljeno moškemu ' t'e je h-tlik. neprestano hrepeni. da hi se omožila. podnevi misli na svojega izvoljenca, ponoči pa sanja o njem. Saj taka je vsaka. ne samo Marjanca. kaj ne.' Večkrat mi piš»\ Včasi tne po-hvali. su pa tudi slučaji, ko me tako neznansko ošteje. da me je neizmerno sram. iNavzlie temu jo imam pa takrat, ko me ošteje. neizmerno rad. dosti bolj rad nego takrat, ko me pohvali. Sedaj se še dolgo ni nie oglasila. dasi njenega pisma nestrpno pričakujem. Nemara jo je pust pobodel. ali se pa zaveda svetosti postnega časa ter je napovedala post vs*.*-mu. predvsem pa ljubezni. Ce je to storila, ji bom dal mir do velike noči. Po veliki noči pa. ko bodo rožice cvetele in tičiee pele. se bova v koloni javno pomenila. kaj in kako. Menda sc ue bo jezila, ker sem jo predstavil široki javnosti, in tudi ti. draga čitateljica, mi bos »potrdila, da so razen Tebe vse f*. Ko rent. ' ženske podobne Marjanci. •o L A S NARODA" NEW YOBX, TUESDAY, JOJU2H 7, lfl33_ THE. T.AROKflT SLOVESE DAILY iaU.&i /OSČfCSKO: Državljani, zakaj je pravzaprav dovoljeno potnikom tam zgoraj v prtljažni mreži do Moskve potovati.' T.) so veiular prtljažne mreže. Prtljažne mreže s»> za prtljagi in ne /a občinst\«». — P« govore m- 4» kulturi in eivili/aeiji! Icumt-li m» lokomotivo in pripeli nanjo vozove. In pr taki« puščobno lahko razbije dol. Saj pa«h* \ zrak. Morila bi s«* sploh \ Mo-kvo. Vaška I*<" du-a. ne* *|«eljal tem je v vagonih Takole si človek repinjo, ( e padeš lovek ii.i tla in n<' POPOTNIK T:tkn sem sedel tamkaj in se pe- -topil sem in malce posedel v «'*a-ljal zmerom dalje. Že po treh ki- kalnici. Potem sem popil štiri ko-lometrih sem začutil, kako mi le- zarce votle iz soda za pitno vodo in i-ejo mravl je po nogah. Teilaj sem sem »e odpeljal .'X>pet nazaj, in čre-\Mal. nirledal prtljažno mrežo in) pinja me je bolela in obhajale so nato popotno k ona m. ** Državi ju- j me same slabe misli. — Oh — sem ni." sem dejal, kaj pa je.' ('lov« k si mislil, če hi sedajle dobil Ya>ko naj sedi tukaj ves zmečkan, da | Bočkova v loke. bi mu pretipal vse dobi mravlje v noire, tu zgoraj najkoščicc. Xa takšno potovanje meje l«'ži prtljaga.... Človek je vendar'zvabil, važnejši ud prtljage. Kogar je ko- šara. naj j«» vzame dol!" Stara ženska s»» j«' ječo dvignil ne bil peljal J Segla j«* po košari. "Vrag ti. n-■k«»\. ta pasja i daš miru. ne po «lne\i ne ponoči, na tu i n»to\ a-1 Tu iinas pr štor. klada, splezaj ~u Ko sem se vrnii v Leningrad, sem %«• skobacal iz vagona, izpil kozarec votle iz soda in ««dš«'l omahuje domov. »ij >. "Tu imaš vozovnic**. j« jal. 14S tem >e lahk » p«*lie* v kvn. ee te j» volja."" "llnil'r," selil rekel. "P«1 «1 jffor. liotr tla i. da hi si zdrobil «r!.i- M j " Splezi.1 sem g«»r. I gnezd?! 1 sem se v mreži in še preden sum ■ j j naredili tri kilometre .-eni naj i ! kje •m v M">kv<» I'ra\ me H' »«»' ia Sii j 11 i—• it» v Ab nie»-K«r izgubil. S«* ne v«-m ne. naj v I«*j Moskvi izstopim." • »II pa je dejal : "IVlji -m* ren-dar na i/i J Saj je zasuuij. K?» vl ill V ' i vi jeiljll 1«- je nadela -»pe.-;« iti ti ju x:iDi«'tii\av V n<»ei od Voltofe lia n *« I e j jo selil e »'xljteljal. Skromno m-ih m-del na Voli ki < I i. Ill M'111 se odpeljal. K »-prevozili tri kilometre. • !a • n. A nisem imel s ,:ti. < ih. mmii si mi i IV -k >v. pasja duša. ni p..tO-, au.i" me je zvabi hii.> mm me. k>» hi Sfd.-l »ntHki v k.i k i jr Mil it i vozarim tod. ORIGINALNA ŠAHOVSKA PARTIJA FINANČNI MINISTER SE IŠČE 1'radniki francoskega vojnega ministrstva si zaman belijo glave, kdo je bil šaljivee. ki se je tako spretno ponorčeval iz sedanjega francoskega ministrskega predsed-nika E. Daladierja. V Boneourje vem kabinetu je bil Daladier vojni minister. Xa dan. ko mu j!> bila poverjena sestava nove vlade, je pa izšel v pariških listih med malimi oglasi pod rubriko "Službo dobe" oglas, da >e išee finančni minister. Oglas je bil tako spretno sestavljen. tla so mu mnogi nasedli in se prijavili zr* finančnega ministra. Cspeh inseratov je omogočila beseda argentier. ki ima več pomenov. Xjen |m>!h«'»i ni .samo pasar in ko-mornik. temveč tudi minister dr- LETALA BREZ PROPELERJA L>r. Kolirbaeh je znan nemški I taLski strokovnjak in graditelj. V dvajsetih letih, od kar deluje v tej stroki, so njegova letala v najrazličnejših delili sveta preletela že milijonov kilometrov in dosegla svetovnih rekordov. Zato je zbudil upravičeno senzacijo njegov najnovejši izum. .s katerim j • >t i-]>il pred kratkim v javnost. (Ire za letalo brez propelerja. Na zunaj s.' letalo vidi kakor vsako drugo letalo, samo da ima naine.stu občajnih nosilnih površin tri ozke peruti, ki se vrtijo kuk»r lopate pri pamikih na kolesa. Peruti o/, oln* osi. na katerih so montirane, žene motor z brzino, ki se d«» poljubno spreminjati. Isfo tak> * da tudi med vrtenjem s krmilnim mehanizmom >|> rem in jat i naravnani kot peruti, s čimer >e more !«■- maj si. ■m bil saho ni slil. Va kako d »*il. It- ' kje na kor pa deu. na roki .. I n zii;iš«-l s,-j,, na t l-4l. Hvala lU-irn. da vin pri paden oi>vis | > iitngo tia klopi; tako je bil |Kide«« ,»• nekoliko milejši. S«*d 'I s<-ii. n i tleli ill si tipal p«'! •"repinji. če je š* \s»* skupaj. I * i it« j je V.-e i redit. V V'«ZM pa je bil. tlirindaj. P« potniki s(, v/n im -, jali. če jim ?ii kth' v splošni hestnlo argentier. Zanimiv«, šah< partijo igraj • ti dni v v Angliji. Igrata j«» d\» mesti, ki sta zelo oddaljeni o«I drng«*ga. namreč Hristol iulsigurana. I Viti ISrigtmi. Kn «lan potegn«* figuro' urj**n»»st ><* ne . Uristol. ki itiui *"-rne. »Irugi dan (ki i Pright >n. ki ima 1^-le. Zjutra j pri- |oh"*ijo li-ti por j je liajiravil nasprotnik prejšnjega dne. l*ot'"lii s.\»ere \ Silliovllkt družba t«.—;ili mesta tui j magistratu v posebni st»'oi. kjer ia-•isti razmišljajo. kako p»tcgnit«. liiužhi izbranih šidiis"!or načel m-je "kapitan". postavi zjutraj žavnega zaklada. Francoski tisk d » označit.!«- finančnega ministra /{ta I o obračati poljubno v v>aku Mie-r. v navpični smeri navzgor ali na -zdol. naprej ali «*e!o nazaj. Aparat |»ctrebiije .siln • malo prostora za odlet in piKt-mek. Ako l»i motor oilpovetlal. st- vrtijo peruti po«li vplivom - d t-Ije in letalo >-<• vrača k zemlji ka-k »r pa lalu. \*s;» itieja / vrtljivimi Mali o«»!asi se je glasil: "Za takojšen nastop s,, išee argentier. Lepo stanovanje in dobra plača za* laliko. posebna i'< zaht«-va. Vprašati I"liea. St. t::i r< In. Doniinupie 14 pri g. Kdo To je naslov vojnega miuistrsiva | Perutmi >pominja na novi Voithov in «Irugi dan > » res hodili brezni | ladijski p<*g«ai na kol-a n pr.-sjav--elni pasar j i in pritcesijah vpraSeva« ]>• Odhajali s«» ]ia z*b>Lgim nos«»m. k;«j lM»Ij > I !• * t"l i II. I ... ' l>l I ... t,/m. ' figttro ta-co. kakor -»< mu telefoni »ur1-nosii pokra I 11} ii<-»vin s'vari ..... i/ nasprotnega mesta, poten IoIk • je /brak> \ \<»/n mno- Pri oknu ita print >ži«\ I n ita prostor |M»|eg ||)e||e lili je lilg p slal Stili žetiiet*. Strupen«!, zlobito liabii«"** je bilo to. neprestano m«* je dregala / laktom. "I.epo si »e tu zavalil na klop. vrag ti. " je r«*khi \i moei \ '«lržati. D" ju I sem : "Ti stara. i*ožja stvarca, ne suvaj me. \"e vozim j i/ lastil«- vtlj«* \"«^ka i»M*ko\ me je! P«»gual na to |H»t " lii iieela limevaitja zalile. — Med t -m s«, j«- bližal v**čer. Lkr»->«i p«»• k svojim s«»|M»tni-| kom: "Državljani." sem «leja!.| "dowlite uii \ aj. tla s«* prav uv- j d "in. Tal i Kadi *«"jra ! vodniki s f-previelnik j< pa! doli '" I I>ejal -«-m Ija/ne iiip o*. rali pa « i-iu t<. t a >o prišli spre-svet il jkami. rliovni! x i«'*« vprašal : iln.sti črno kavo iit nciiiI-nakii* za e no prou«vevati p -šiihoviiici. Debatirajo o raz- li Daliulier je bil z« rgent ierj:* novemu ministru llonnetii. kom« ir ni ki v e«die lljivimi lopatami, pri eeiuer se mo-K*b»nar Sredozerti-skem morju. Vsi vedo, da Mareoni neprestano poskuša nove izume. ki pa s« i zaviti v gl«»b«»ko skrivnost. Kljub temu <«* j«' p«tsi*«*-čilo poročevalcu nizozemskega lista "De Telegraf" ujeti v nekem pristanišču Mareoni je-vega asistenta. ki ji» pri vinu postal zgovoren in povedal marsikaj zani- j mivega. Pritlikavi valovi. Mareoni poskuša pred vsem i/.- j b«ilj?ati tehniško uporabnost nI-j trakratkih C>erz«»vih valov, ki | vedno več pomenijo za radio, i Marconijev sotrudnik j«* zaupal j Nizozemcu, tla delujejo vsi aparati "Elektre" s prit lika vini i. sami) -~»7 em dolgimi valovi. < "e hi bilo potrebno, lahko bo krajšal - Mareoni tinli lo neznatno ii«ilžin«>.. Radio za vse. j Mareonijevi "niikr«»- va lovi" s.-j ne razširjajo po v«-se|j.-,t vu v i — t •»- i sr^dnih krogih kakor navadni; (ierzovi valovi, temveč v šopih ifi i se odlikujejo po izredni "tr«l«isti'\ , to je pr«>nika\o»t. lin- In do 11M i kib>m«-tr«»v dalee >k««/i poljuben' CENE za posiljatve denarja v staro domovino, ki so bile do sobote objavljene v tem listu, niso več veljavne. Vsled uradno proglašenega bančnega praznika ni mogoče natančno ugoto viti vrednosti tu jezemske-ga denarja. Ka-korhitro dobimo natančna poročila, jih bomo objavili v "Glas Naroda". METROPOLITAN TRAVEL BUREAU F HAS ti SAKS F I! i •211; \Y 1- ST.. \ K\V Vn|(K KRI IN BOLEZEN e!i ka ČUDEŽNA ADEIINA V laz sem pa Ij Iti se. * ' .-em «I *-jal. "v M sle ti. \"a.-ka l»očk«» . pasja duša. me j«- sp«']jal na To krasno |Mttovatije!" "Na p«istaji 1 »ologoje patlaio i»*»t-nrki zmerom na tla. Vlak s«* tukaj j hitro utftavi Jaz -»*ni dejal: "Z • Kdo j«* tu '/aj iti i ltih kombinacijah, ki Iti jih uap:-a- ' vil nasprotnik pri t«*j ali oni p«^e-! uinljivem pojavu, ki zelo zanima /i. potem se 11 a glasovanjem ml-1 italijanske zdravnike. To j«' 1'». prt - Kim ski lisii veliko pišejo o ki 1«h"-i. kak » |.ot«*gniti in sklep tele-t-nirajo i.j'-protniku. K n krat jto-»«'gn«* k«it rečeno llrisioi. |H>tetn ra 1 Jrighton. Isttičasiui. ko .-««• «>tlloči ti ]»oteži. J premikata dve lepi tl«*kleti v vcli-člov -ka. ki ; kih posvetovalnicah obeh magistra Tako se!n prišel letna deklica Adeliiia Ualta/.'i. k.i z zavezanimi očmi razlikuj«- vs.-barve. Zdravniki, ki s«« napravili I poskuse, so zavezali dekletu oči' in ji dali škatljo s raznobarvnimi kroglicami. Adelina Haliazzi vza-me kater*>koli k t ogi jieo. jo «•-tipa in čez sekundo označi pravo barvo. Večinoma se n«* zmoti pri nobeni izmed 'JO krogljic. Zmoti-' Ia se j«* to kvečjemu dvakrat pri pale doli. .i' dosti mučilo, če kaj 11'»v šahovske figure po velikih ša-takega sliši." j hovnicah. '»'»činstvo ima prost do- Tedaj ie prič«*la starka kričat i v obe dvorani, da si ogleda ne- "S svojo črepinjo mi j«- polomit j krvavo bitko med mestoma in «la I po potrebi kritizira poteze. Ta ori-|v*eh :M> krogljicah. Prav tako do-l-repirali s*. s,- iu odp-ljali dal je. i ginalna šahovska partija lx» morda ! !<"'» vse harve papirja, blaga, cvet-Mo-kvo lz-1 ena najdaljših, kar je bilo kdaj i-l1'« itd- To lahkn ston lUl]l v t,M"* igranih, saj jo bodo igrali do sep-jsobi. kamor ne promkne nobe---- t-mbra. Njih namen je praktičen na svetloba. Zato je pa čudno, da les. in ✓id. n.- da bi d< šnokoli spremembo. |*<>!e«jr so pupt»lnotna !»edov/eliii za «lrit-i ge nasprotn«* valove. Nadaljuj" .sv«»jo p*it kakor mu ratlio'Valov v >i r«»ki javno.sii. liadi«« bo izvršil ---* svojo soeijalno iial«»go Š<*1«* tiikral.l ENOTEN KLOBUK V PERZIJI!,,; enostie škatlice .sla! \ žepu ter j oiutigo. il .slehernem posamezniku j zvezo s poljubno točko in osebo iVrzijski šjih je odredil s po- j na zemlji. Sedanje javne radio sebnim dekretom, da morajo no- postaje, državni telefoni iu brzo-siti odslej vsi IVrzijei tako zvani javi bodo takrat postali nepotreb-I klobuk l*a Ide vi ja. To je po šahu ni. Clovedvo bo kmalu pozabilo, nazvano pokrivalo, ki spominja j tla j«- bilo nekoč vezano na te učna |K>kaI s širokim kroglim ščit .rodne in drage zveze. i in brzino kakor «los nlanja letal i. |v pok^g tega j«* manjše in j»ri izde-I lavi V seriji tu«li eeliejše lleg t ta. i Tako ni dv*»ma. tla 1h» \~stal v ni.mu hud t«'kni"«* d«ise«lan.i''mu letaNke-i mu tipu iu ga bo bržkone tudi Izpodrinil. KJE SE NAHAJA John . PrH>iva!c. i?right«>na vasi ploh ne občuti bele bar-1 ve. t*e «lobi v roke belo kroglo ali bel papir, se dolgo muči in naposled pravi, da je to "neka nedoločena barva". 1'gledni fiziologi, ki so opazovaJi Adelino. ne vedo. kako bi tolmačili njeno čudežno lastnost. Eni pravijo, da morajo biti konice njenih prstov nad w občutljive napram toploti ter n-gotovijo razlike, ki -so značilne za posamezne barve. V tem ]>rimeru bi bilo neumljivo. zakaj je Atlcli na nedovzetna za belo barvo, ki vendar odseba največ toplote' Drugi znanstveniki mislijo zo-]»et, da imajo posamezne stanice Adelinine kože izredno lastnost, ki meji na zarodek vida. Vseka-| k«>r ta ree zel«» zanima itlijansk** Zliails! veniUe. nikoin ^predaj. Obleko lahko nosi jo IVrzijei poljubno, klobuk je , -pa predpisan, iu sie«*r n»* samo ei-j vilistom. temveč tu«li vojakom, j Samo barva i Morilni žarki. i pripat zi vo j . • . Cifra kratki ratlio-val«»vi imajo tudi vojakom, j upvart.ll vpliv na sl(.|u.riu> ži je različna, erna. si-ki ^ pronk.itjo potjtl , va ali khaki. Sal, m gonjač mez- j ^ m v nj,m povzro. j gov našita enak klobuk, s eepteo.. ..jo !f||>boki. not,.:nij,. <|)|V1lll,ni„. j t urbano m ali katerimkoli drugim { „ , , , • - Zat"» lahko imenujemo vsak sop I ,Jlrl.. ulieo sam«» 1 Skupina dunajskih zdravnikov i*:iz»-»kn.ie s«. \ ••'• 1 »-t intd v«»d-t\*om t«r«>i*. ! I \«>vaka v boinišniei sr. Ka rotim* vpra-auje o nalezljivo->ti ray'ičiiili bolezni. Ta mi*sec so d«*-peli «!>> i'.redno važn**ga od-kritjsi. I ir >t«»vt!i na temelju razsežnei;a priiu* t*.:»l!iega gr Ii-va. da j«* odvisna dovzetnost po->aiiie'uika za to ali «»iu» nalezljivo l:o!e:o*:i »red vsem značaja nje-g«»ve krvi. Izkszalu -><• je t ml i. da popolnoma za«lo-tuj»* navadna kla-** ■dovzetni za j«*tiko. me*l tem ko _e ; bila deea s krvjo "uu -.skupim*" skoro iz\ «*n n«'varnosti okuzenj;j. , Ošpice kažejo zopet nasprotno razmerje: občutljivost pri "tntl-skupini" iu trajno neilovzetn«»st pri sku]>ini "A". Izum pr«»t". Novaka odgova"bi na .staro vprašanje «> sredstvih varnosti posanie/-|i»ili zilravnikov ali u-mil.jenk med j obolelimi na jeliki, 'Jegarju ali ; eelo kugi. Xaravna |»r«»rojena ne-j «b»vzetn«»st inuiuiteta je po.sle-( diea lastnosti krvi ozir«una njen** luo.sti k eni ali ilruiri teme'.--tii sKii|>iui. pokrivaloui si upa na tujec ali človek, ki krši zakon.; 4. f Mareonijevilt mikro-valov Turban je dovoljen samo moiia-' medaiLskim svečenikom in nekate- ^^^ rim cerkvenim dostojanst veni- morilni žarek". (V ga bt> oihlala j Dunajski zdravniki na«la!jujejo opazovanji. «la bi ugotovili raz-štirih krvnih skupin *!o tn«li j najvažnejših kužnih bolezni. Ka- ar bodo zaključili klasifikacijo, poMaja. bo lahko j |M, zdravnik lalik«. v najuej pov»*-K«.r strela iz jasnega neba u-j ,i;f| ,t;i «IU. ta Otrou ostati v . . smrtil poljuben vojaški oddelek, j bližini na daviei olm* kom. ki pa morajo imet« za to | Mareoni sicer zatrjuje, da nima sam«> za radi«>-te|ef«ui in !«•-i le-mehaniko. dočim sebno dovoljenje. Tujec se čuili. zakaj »i IVrzijei niso izbrali vsaj lepšega modela. :ini na se za- j |ja*\ ali pa. da " | ta oseba brez Vsrtl se ne meni z.« ; zdravje v "isti sol ►ga prijate-► lahko ost;;:'! nevarnosti za / ob«>!eli>ii u;i vojni pomen kratkih žark > v. Zal. jamet vina. za to ZA KITAJSKE KMETE Kitajska vlada se zelo trudi, da j bi odstranita nezadovoljstvo, ki se j pojavlja med kinetskim lju«l-jstvom. Kmetje s«i postali liezanp-iii do svojih gr>sp*klarjev. zakaj dasiravno žive sami v obiifini rev-J šeini. morajo vendar plačevati visoke najemnine, tiospodarji polj in rižišč jih izžemajo in.s tem list varjaj«» ugotlno ognjišče za komunizem. ki je vsled tega zavzel dokajšen ohseg meti kmeti. Alatla je, po posredovanju Lige narodov, pozvala prof. Drago-nija. generalnega ravnatelja ministrstva za poljetlelstvo in gozdove v Italiji, in dr. Cuidoja. rav-vnatelja mednarodnega zavoda za poljedelstvo v Ki mu. da prideta proučevati probleme kroetske ekonomije, katere je treba nujno rnšiti. na li«e mesta. Tako se napoveduje. da bosta ta dva strokovnjaka izdatno .pripomogla do j rešitve tega res zelo težkega vpra j sanja: vrniti ,' ek&iateucp- ,,, POPOLNI ZAKONSKI MOŽ pa mu povedo, da to m navadno I v b; bi| |n tiu(j r<. h<> Htvenl]ni pokrivalo glave, temveč simbol. k«;-,ov^1vo ixprrm(.niti ,„di ta nori j pomeni zmago novega šaha. ymm „ blagoslovit v prekletstvo. tralizirane državne uprave in p«>-. »> , :_____.... ... -i .. ....._ ! svetne avtoritete nad eerk«>vtio. i'oprej so nosili IVrzijei različna pokrivala, ki jim je bilo skupno} sam«» to. da. nis»» imela strehe, kaj-i ti mohameilan se pri molitvi do-1 tika s čelom zemlje, a pri tem bij ga rob klobuka oviral, lioh okrog in okrog klobuka bi bil prehud i revolucija, zato >o se odločili samo za ščit spredaj. To je baje sani«* zarodek napredka, ki bo .season! a ta.ko porastel. da bo dottvo-11 jen rob okrog in okrog klobuka. Zdaj pa obrne pobožen lVrzi-jee pri molitvom klobuk s ščitom nazaj. jeliki". Sevmla bodo inieh* poth'h n«* ugotovitve velik pomen za boi--»»bje. t itlpirajo j».t tu«l> človeška zgodo-I pov.s«*iii novi i• 1 i 1-ii na podroeju ! liuietm* imuuizaei.ie. •N"a vprašanje, kako si predstavljajo popolnega zakonskega moža. so odgovorile dijakinje ženske visoke šole v l*hiladelphiji. skoraj si»glasno tako-le; — liiti mora vitek, a ni treba, da bi bil lep; biti mora krt*pak. a noben boksa«"; plavolasi imajo prednast. Sijajt»n tluh ni važen, pač ]ta zdrav razum; sposobnost in visoka moralnost ga morata di-eiti. Ni potrebni«, ad bi bil b»>gat, a biti mora imovit. iSočutnost. ne-sebičnost. vljudnost, ljubeznivost. poti«pežlji%'ost. ljubezen dt> žene. kineškemu kmeta I otrok in doma. veselost brez pn-trnkxo»ti «o ostale njegoyje o.dUjte, Vsakovrstne KNJIGE POUČNE KNJIGE POVESTI in ROMANI SPISI ZA MLADINO se dobi pri GLAS NARODA 216 W. T8th Street New York, N.Y. POPOLEN CENIK JE PRIOBCEN V TEM LISTU VSAKI TEDEN U 9J "O L A S NARODA1 NEW YORK, TUESDAY, MARCH 7, 1833 7 THE LARGEST 8L0VF.N? DAILY in U. S. A. JUD1TINA PRISEGA ZA -ROMAN IZ ŽIVLJENJA Q LAS NARODA'' PRIREDIL I. H. 1 (Nadaljevanje.) Da. Judita. dobro veni. tla jc bila tvoja mati baronica Boran. Toda ni imela nobenih sorodnikov, kaj ne? O. da. Judita. To smo ti samo rekli, da se ne bi vznemirjala. Zdiij pa si dovolj stara, da smeš izvedeti vso resnico. Tvojo mater j.> njena družina, ali saj njen oče zavrgel, ker je tvoja mali proti volji svojega očeta postala žena navadnega meščana. »Skrivaj je zapn.st i I a svojo domačo hišo, da je mogla biti žena tvojega očeta <11 nikdar ni več slišala o svojih sorodnikih. -I ml it a jo gleda z velikimi očmi. In. ali veš. kje je bila hiša sta riše v moje matere? Ha, .Tudita — izhaja iz veleposestva Boran. ki se nahaja tukaj v bližini. .1 ud i t (L se strese. n — in potem je mogoč«' ta baron Boran. o katerem pravijo, tla .j-' velik čudak, v kakem sorodstvu z mojo materjo.' Da — je njen edini brat. Baron ISorau je tvoj stric. Nekaj časa sedi Jndita kot priklenjena in začudeno gleda teto. 1 »rut moj«* iimter«'.' Kako čudno. t«-ta Ana ; tako me je gii-iiilo. ko sem slišala, da je nesrečen. Da. Judita. glas krvi je včasih mogočnejši, kot >i človek m isl i. — I o ali iitiii moja mati še ka.j v«-«"- sorodnikov? — Nikdo ni več pri življenju; njeni stariši .«,«> pomrli. In ta baron Boran. ki je vendar brat moje matere, se ni ni-dar nič brigal za mene.' Xe. Judita. Pa se tudi ni mogel, i »h nagli smrti tvojih stari-Sev smo mu sicer poslali poročilo, toda ni vedel, a ko je tvoja mali zapustila kakega otr«>ka. Tvoja mati mi j«* tedaj povedala, da jc njen brat doživel veliko ljubezensko prevaro, predho j«' odšla od hiš«'. Zelo si j«- vzel k srcu in j«-1 postal čmcren in j«' sovražil vse ljudi. Zato se je zelo pečal sam s seboj. Tvoja mati je bila prepričana o tem, da bi bil njen brat, ako bi bil tak kot prej, skušal ostati ž njo v zvc/i. Tak«> pa po smrti tvoje matere nismo ničesar več slišali o njem. Gotovo ne ve. tla j«- sestra zapustila hčer in kak opravek je sploh imel z nami. ko smo mu bili nepoznani. Mi pa smo bili tudi 'uraili tvoje matere in zaradi tebe preponosni iskati ž njim kak-.1 zve/«- in mu tudi pozneje nismo sporočili, da je na svetu š«» tudi nje-gova nečakinja. Tebe smo hoteli smatrati kot svojega otr«»ka in dokler j«* še živ«*l stri«*, smo ti mogli nuditi prijetno življenje. Ker sc je pa po njegovi smrti v?»c obrnilo tako slabo za nas, mi j«- pri-šia včasih misel, ako ni mogoče krivica, da smo tebe preti tvojim stricem popolnoma zatajili. t'e tudi je tvoj stari oče tvojo mater tm-vrgel in če bi jo bil tudi razdelil, bi vendar morala, dobiti po očetu svoj delež. Tvoja mati ni nikdar zahtevala tega deleža, ker je bila prepouoMia. Toda za tvoj delež bi se morali potegovati — povem ti odkrito: poglavitni povod, da smo sc preselili sem. ni bila bližin i Krla.ua. temveč bližiua Boraua. Zavzela s«>m si. da počakam čerji je Judita še nekaj risala, gospa Ileinova pa se je zatopila v knjigo. Okoli enajstih, kot navadno, obe ležeta. V četrtek popoldne se je ITans Erlau zelo požuril. da je svoje delo končal in malo pred petimi se je pripeljal z avtomobilom. Teta Ana in Judita sta bili že napravljeni in Hans uljudno ponudi teti roko in jo pelje skozi vrt v avtomobil. Obema pomaga v avtomobi in ga veseli, da sta bili obe lepo in okusno oblečeni. Tako ne bosta na njegovo boječo mater napravili utiša, kot bi jo prišle prosit pomoči. Po kratkem času se avtomobil vstavi pred terasi graila iu Ilans obema damama pomaga izstopiti. Medtem pa že pribiti nasproti Felice in ju pozdravi s smejočimi očmi. Judita z velikim zanimanjem opazuje lepo grajsko pročelje in zaboli jo, ker je opazila vsepovsod znake razpada. Kako je moralo šele boleti Hansa, ko je moral vsak dan gledati ta žalostna znamenja. pa ni mogel pomagati. Opazila je tudi, da je terasa, ki je nekdaj morala.biti zelo lepa. tudi zanemarjena. Toda mlademu grofu reče, ko koraka ž njim za Feliee in teto: — Kako lepa zgradba je grad Erlau. Ilans nekoliko vzdihne. (Dalje prihodnjič.) SINOVA L N. TOLSTEGA 0 SVOJEM OČETU ki je pravil: "Globuka. tragika je v tem, tla moj oče, vitez evangelija, s svojim ogromnim vplivom na rusko Ijirl-stvo pripomogel k propadu Rusije. Ce bi imel na višku slave toliko možatosti. bom mogla tvojemu stricu povedati, da je njegova P^lpira! protiverske politike kov- edina sestra zapustila hčer in mu povedati, da je dolžan tebi izpla- j°tov 111 fte 1,il lj| s*' -vtnnjal s čati .lesčino. ki ti pripade po tvoji materi. jbijanjem nedolžnih ljudi. Malo je tudi verjetno, da bi bil ostal pri skoro brez sape j«. Judita poslušala pripovedovanj* svoje te- svojem nauku da se zlu ne kup-a v Ameriko, in nisem se več vr-Leva Nifcolajeviča Tolstega. Lev.! nil v domovino. V Ameriki sei-i star zdaj »>7 l«'t, kipar svetovnega predaval :n modeliral, godilo se mi imena, zdaj pisatelj. in Miha«'l. ži-j je dobro in oženil bi sc l>i| lahko vita v Parizu. 70-letni Ilja ži\i v : zelo bogato. Toda ]>r«-«l l«*ti s.-in Ameriki in se preživi'a s predava- zahrepen'1 po stari Evropi, zapu-irji. 71-letni Serge j pa živi v Mo-'stil sem Ameriko in se naselil stal--kvi iu nima stikov s svojimi v>- no v Parizu. rodn i ki. preživlja se z literaturo Mihail L\ovič Tolstoj, ki živi ;:e iu gla*l*o. Ena h«Vrka Tolstega; dolga leta v Parizu, j«' pa pravil Tatjana živi v Kima in je omožeii.i! isti novinarki: L«»ta lili S sem za-z nekim Italijanom. druga hči J pustil Denikinovo> armado, svojo Aleksandra je pa v New Yorku no-'ženo in otroke sem odpeljal s Kav-vinarka. Lev Lvovič ^Tolstoj stani'-J kaza. naselil sem se v Jugoslaviji jc v Parizu v privatnem hotelu. -I« j in potoval s«'in kot agent z dragulji visoke, sli.kc postave. d«'loma sivih po evropskih velemestih. 14 l«»t sem las in gladko obrit. Xcki imvinar- razmerama dobro pr,-žhii lilailen in brez .srca proti moji materi — in zaradi v matematiki, tmli jaz nočem o njem ničesar vedeti .1 il«; pa lil. sem V o until. .-ozneje in družino, zdaj je pa naše življenje težko. Skromna trgovina z nepremičninami mi prinaša zelo ma-»<>. oče n iiii ni .zapustil ničesar. — Zapustil je vse, kar je imel. ljud -stvu, toda posledica t«- idealistove oporoke je bila, da noben založnik noče izdajati d«*l našega o«Vta. ker za nje ne v« Ija avtorsko pravo. S svojim ])lemenitim dejanjem je Torej ti »segel moj oče ravno naspror-»(>, kar je hotel. Naš rodni dom, -Jasnaja Poljana, je postal muzej in nihče izmed nas se vanj ne mure vrniti. Dva moja otroka, sin. mnogo obetajoči arhitekt, in hči. ki se zanima za kmetijstvo, živita v Maroku. Mojega očeta niti v Rusiji niso razumeli. Neki moskovski profesor je prišel nekoč k mojemu očetu v Jasno Poljano s svojimi dijaki iu dejal mu je: *'Vsi sino soeijalisfi in prihajamo k vam kot k somišl;?-to : "Kaj ne veste, da sem bil vedno nasprotnik socijalizma? Soeija-lizem je materialističen, jaz sem pa pristaš čistega nauka evangelija in to bi morali biti tudi vi. Opustite svoje soeijalistične ide:e. ki so v življenju brez prave vrednosti." CENA DR. KERNOVECA BERILA JC ZNI2ANA Angleško-slovensko Berilo (ENGLISH SLOVENE Sva« ium * $2.— Narvik ga pri KNJIGARNI 'GLAS NARODA »M Wert IStta »treat Naw ink City ................................................ METROPOLITAN TRAVEL BUREAU (FRAXK SAKSER) 216 WEST 18th STREET NEW YORK, N. X. PlSlTE NAM ZA CENE VOZNIH LISTOV, REZERVACIJO KABIN. IN POJASNILA ZA POTOVANJE j a—BBBB — m B—— imrrw Ena hčerka Mihaila Tolstega sije oinožila nedavno v Parizu s sinom slavnega predstavnika ruske gledališke umetnosti Stanislavske-ga, nadarjeni arhitekt, prvorojeni sin Mihaila Tolstega, Ivan, je zelo priljubljen kot predavatelj o ruski literaturi. Samo ena neomc-žena hči Mihaila Tolstega živi pri svojem očetu v Parizu. PREHRANA JETIČN1K0V SHIPPING NEWS Sni S. marca: Leviathan v Cherbourg Jlamliui-4; v llambun; 9. marca: Dresden v Kremen 10. marca: Olympic v Cherbouig It. marca: Cnumplain v Havre IttrX v Ceutia 14. marca: Ureinen v Bremen 15. marca; L>tui!ii.'liluiid v Hamburg 17. marca: Aquitunia. v Cherbourg 18. marca: l>afav«.'tte v llavrp Cunte di Savola v noa 22. ms-> . - Ku v Lremen Manhattan v Havre Xtw York v Hamburg 24. marca: I'iiria v Havre Miije.stif v Clierbouru 25. marca: Augustus 29. marca: Albert liallin G^noa Hamburg 30. marca: Bremen v Bremen Hamburg ur* Humbui g ničesar I*v«»jo razburjenost razumem Judita. in kaktu- ti, smo 1111-•s.i!i ludi mi. T«*« I a v našem jiolo/.aju te stvari ne .smemo kar tako /avreci. In potem — sILsala .s«'in. da je 1 voj stric pri vsem tem. da i«- zagrizen in vedno sam. vendarle velikodušen in plemenit Človek. Popolnoma tih«» Mori mnogo dobrega. In — ali ne misliš. samotnega in užaljenega strica, to«la v svojem ponosu se j«' teg.i '(hranila. \« obrazu s«* ji iuipno žile ter reče retno in odločno: Od naše strani se ne sme nič st«»riti. teta. «la bi ga hoteli <»1.-\e,titi o meni. Ako hoče usoda, da izve o meni, potem naj ho. \"i-Is hir ga n«- bom prtwijačila za priznanje ali jia celo za delež po 111«.-ji materi. Teta je bila prepričana, da danes pri njej ne more doseči ničesar. t«xla v svoji notranjosti je bila prepričana, da še ni vse izgubljeno. Četudi še ni vedela, kaj naj bi storila — proti Jiiditini volji ni hotela ničesar ukreniti. Mislila pa je. da je njena dolžnost, da •iiiditi pomaga do njene pravice, Z«laj pa ji reče svojim ljubeznjivim lepim glasom: Seveda <« nočem siliti ali pa nagovarjati, ker je proti tvojemu čustvu iu pustimo to stvar v miru ter ne bodva več govorili H'lii. Toda zdaj veš, da je baron Horau tvoj stric in lo si enkral rala izvedeti. •Iiulita vstane ill objame teto. — Hvala ti za to odkritje, teta ; iv-koliko uie j«* vseeno razburil«« in tako si sedaj moreta razlagati, zakaj me je obšel tako čuden občutek, ko sem slišala, da je baron Horau navzlic svojemu bogastvu zelo nesrečen. In *voje sočutje mu vendar morem dati, pa •» letu mu 11 i treba vedeti. S le in je bila ta z&deva končaona in obe dami sedeta k večerji iu ne pri tem rsrzgovarjata o prebivalcih na gradu Erlau. Po vc- o mo- ... SKUPNA ... POTOVANJA pod osebnim vodstvom V LJUBLJANO SE VRŽE LETOS a' sledečimi parnih i: AQUITANIA preko Cherbourga 6. APRILA — VELIKONOČNI IZLET POTEM ŠE DVA IZLETA — 10. MAJA IN _5. JULIJA_ CHAMPLAIN preko Havre 1. APRILA — VELIKONOČNI IZLET POTEM PA DVA IZLETA s pamikom ILE DE FBANCE — 18. APRILA 111 27. MAJA SATURNIA preko Trsta _1. APRILA_ BREMEN preko Cherbourga 31. MARCA S parni kom COLUMBUS pa 22. APRILA Kdor se je odločil za potovanje v stari kraj to leto. naj takoj piše za pojasnila in preskrbeli bomo vse potrebno, da bo udobno in brez vseh skrbi potoval. PIŠITE ŠE J)AXES XA: Metropolitan Travel Bureau (Frank Saksqr) 21G WEST ISth STREET NEW YORK, X. Y. Pri jetičnikih j«* čisto pravilno, da skušamo nadomestiti njihove izgubljene telesne moči z obilno • 11 redilno hrano. Pri tem pa imajo zanje glavni |>mneii maščobe in be-Ijakovine. zlasti meso. Francoski fiziolog Riehet je dokazal z živalskim eksperimentom, da ovira raz- i 31;."iar?: ^v. > . i 1,1 Olympic v C^.erbour® voj jetike pa-ebno surovo meso iu : ekstrakt iz surovega mesa. Živali,) iSTv'uenna ki jiui je dajal takšno meso š«1 Cham',latn v .. ] . ..." ! Voleiidani v Boulogne ozdravele,, druge >»0 poginile. Pri; človeku pa je te vrste dieta zdru-j 5 vCh.n žena .seveda s težavami, ker se mu 1 upira. Med maš«-obami ima jo za tuber-j kulozne poglaviten pomen smetana. maslo, ribje olje. rumenjaki. Svinjska mast. ki vsebuje malo vitaminov. 11» toliko priporočljiva." Ogljikove hidrate mora bolnik dobiti seveda že kot prida tek k mesu, vendar nimajo specifičnega vpliva 11a potek bolezni in ne varujejo pred njo. Marsikaj govori celo za to. da je hrana s pretežno količino ogljivkovih hidratov meti revnejšimi sloji, z last i pa v obliki krompirja, sokriva. da ta bolezen v lJremen 8. aprila: Cuntc di Savoia v Genoa 12. aprila: Deutscliland v llainburg 14.aprila: Statendam v Boulognn Saturnia. v Trst 15. aprila: Bremen v Bremen 18. aprila: Majestic v Cherbourg Paris v Havre 19, aprila: Manhattan v Havre New York v Hamburg 21. aprila: Olympic v Cherbouarg Muurctania v Cherbourg 22. aprila: «*(iri!in>lain v Havre Koma v Cenca 25. aprila: viathan v Cherbourg Europa v Bremen 26. aprila: Benngarfa v Chfrboiir^ Albert linllin v tlamhurg Veendain v Boulogne 29. aprila: 11»' d«1 Frame v Havre Augustus v Genoa V JUGOSLAVIJO Pršite Hivri Na Hitrem Ekspresnem Parnim PARIS 21. MARCA H. Aprilu — 1.9. Maja CHAMPLAIN JI. Marca — 1. Aprila LAFAYETTE 18. Marca NIZKE CENE DO VSEH DELOV JLGOSLAVIJE Za po,1 itnila in potne nate vpra* Ujtt nib« pooblaiCen« agent« srerteh jsag is state sram. new york VATIKANSKO ZRAČNO BRODOVJE SPODBUDNOST vc katastrofah. Vati- , ...... , i k;m si bo v ta namen razerviral meti navedenimi sloji tako razsa-1 * i- - , J _ . . I tudi primerno število zdravnikov. { .Varava je najboljša učiteljica tulili v sv >jih trikih in s triki. teiu Papež namerava priključiti V«. t,a m,,n kai,> t'ilj kot resnU tikanu posebno zračno brodov; •. tudi inieiativnos*. ki bo stalno staeionirano na ne Kirkor ljudi bi roililo otro- kem rimskem letališču ter bo v.sak(ke- tV bi j'm n®rava 1:1 trenutek na razpolago posamez-'suu,,> Za "l.;'d>czenkako malo 11 i m katoliškim misijam. Xalojra j 'J1^1 bi tV ])i »arava n.» letal bo. .stopiti v akcijo pri veli-' vabila k jedi z občutkom "slasti"! kili pri rodn ill .ia. Značilno je. n. pr.. da je med 1 bolni-ark Irci. ki se hranijo poiiajveč s krom- „ovorimo w pPumetll. U1 bodo ime. pirjem, trikrat voi-ja umrljivost za- j- prtHlnast v Wm prometu. ihl bo. radi jetike nejro med Američani. Alkoholne pijače, zlasti pivo, je-t i«" 11 rkom lahko pustimo, a seveda v zmerni meri. ZAMORSKI PREGOVORI zdravil 111 živil. «Ia do lahko izvrševali svoj poldic. HUGO DE VRIES V resnici jrrf- v prvem .primeru sa-mo za ohranitev vrste, v drugem za nadomestitev izgublj-Miih beljakovin. maščob in ogljikovih hidratov. A iz t«'^a postopanja narave s<» lahko mai-sičcsa naučimo — in po I njem se v resnici tudi ravnamo pri j vsakem podviuru naše iuieiativn Jsti. Tmli naše velike 11 majhne o«l- Zamorei .se ne odlikujejo .s pridnostjo in veseljem do dela. O tem pričajo tudi njihovi pregovori, ki jih je zbral n«»ki misijonar. Mn«>-j?i zamorski pregovori ljudi naravnost navajajo v lenobo, namestil da bi jih vzgajali v ljubezni do dela. Tako imajo zamorci pre-jrovor, ki pravi, da od predolgega spanja še nihče ni umrl. Drugi I zamorski pregovor pravi, da lah-| ko preveč dela -škoduje zdra vju, islab pa ni niti tretji, ki pravi, da J kdor spi, ni v nevardnosti. da bi •se mu zapičil trn v peto. Zamorci tudi pravijo, da nikjer ni rečeno. da bi .se moral človek pret^g-niti pri delu. da bi obogatel, kajti dokler živi. je že itak dovolj bo ga t. Xaj omenimo še nekaj zamorskih pregovorov. Xe pehaj se za naslovi ali karijero. kajti nizki, plazeči rastlini .se ni treba bati slabega vremena in neurja, ker ji ne more do živega. — Delati, da bi obogateli ? To je neumnost, velika neumnost, kajti bogataš nima • prijateljev. — Xe pozabi, da živi tiger čisto sam. podgane pa skupaj v velikih družinah. Ostani torej raje podgana. — Če že moraš delati in če ti ne preostaja nič drugega, se nikar ne pretegni. kajti kdor prehitro teče. ne vidi na cesti ležečih kamnov. — Izogibaj se vsake nepotrebne nevarnosti. ne trudi se po nepotrebnem in ravnaj se raje po živalih: podgana nikoli ni tako neumna, da bi vodila tigra 11a vrvi. V Luntcrnu pri Amsterdamu je l ločitve spodbujajo lažnivi cilji, ki praznoval tedni Soletnico svojega se jim »v.adja niti sami ne zave-rojstva znameniti rastlinski f^i,-\lamo vabe. Dijake vrnlj pri «lc!-i log Ihiso d«- Vries. Med njegov.*'misel, ila se pripravljajo na izpi-največje zasluge spada to. ila j«* na doktorat, na položaj" v znova odkri! poziibljcne Mendlov.- 'življenju, kajti brez vsega tega l-i zakone p«Mlc«lovanja. s čimer je po-j se le malokdo č«»sa naučil. X >g >-Kt al tako rekoč osnova tel j moderne met nike in lalikc atletike vodi mis I /namisti o teh zakonih. Obenem na ta in ona prvenstva, delavca -'.p-jih je razširil s ] ne važni 111 naukom služek. Tekmovanje in nagrada >t.i o mutaciji (skokovitih sprem«'in j naši najboljši S|xxlbudi in kjer i t bab vrst t. D«> t«*ga nauka jc prišel, i ni. si ju moramo pa<* sami domn--kar je najbelj čudno, z rastlino, ki vati. Ka»ti bolj nego resnični cilj sploh ni mutirala. temveč je navaden bastard. bila nas miče in spodbuja lažnivi cilj, njegova vaba. DRUŠTVA II NAMERAVATE PRIREDITI VESELICE, ZABAVE oglašujte « GLAS NARODA*' d« čiU umo ftit članitro, pač pa fii Slovenci ? tali okolici. CENE ZA OGL ASE SO ZMERNI