Izlitij si :
10., 20. in 30. dan vsakega meseca ; ako je ta dan nedelja ali praznik, dan poprej. Dopisi naj se izvolijo fran-kovati.
Rokopisi se ne vračajo.
Za inserate se plačuje po 10 kr. od garmond-vrste za vsakokrat.
&
Velja:
za celo leto 2 goldinarja.
Denar naj se pošilja pod napisom:
Ipravništvii „Mira“ v Celovcu.
Vetrinjsko obmestje št. 26.
Naročnina naj se plačuje naprej.
&
Leto XVIII.
Vabilo.
Katoliško-politično in gospodarsko društvo
za Slovence na Koroškem
napravi
v nedeljo dne 12. novembra 1899, ob 10. nri dopoludne,
shod
v gostilni pri Mežnarju na Krčanjah.
Slovenci, pridite v prav obilnem številu na važni shod!	Odbor.
Otvoritev skladišča v Sinèivasi
dné 29. oktobra 1899.
Dan 29. oktobra 1899 moramo zapisati v zlato knjigo koroških Slovencev. Bila je nedelja, — krasen jesenski dan. Toplo in jasno je sijalo solnce in gledalo na neštete množice, ki so se zbrale od vseh stranij slovenske Koroške v prijazni Sinčivasi, da so priče, kako se blagoslavlja in otvarja prvo skladišče koroških Slovencev. Lepo je bilo gledati, kako so prihajali naši ljudje od vseh stranij h skladišču, kako so žarela lica pravega veselja vsem udeležencem; ker vsakdo je znal, da smo ta dan storili važen korak naprej, da je slovesno položen temelj gospodarskemu združenju koroških Slovencev!
Bila je prelepa, pomenljiva slavnost, ki je jasno pokazala, d a koroški Slovenci še živč! Zbralo se je jako veliko ljudstva — tako velikanske udeležbe niti sami nismo pričakovali —, a vse se je vršilo v najlepšem redu, dà, prav vzorno. Ni prišel ne kak vladni komisar, ne kak orožnik, a vkljubu temu ni bilo niti najmanjšega nereda, ne kakega prepira, ne kake razburjenosti, in dasi je bila gnječa prav nevarna, se tudi ni zgodila niti najmanjša nezgoda. Naši slovenski kmetje so v nedeljo pokazali, da ne potrebujejo nobenega nadzorstva in da se jim „olike“ in dostojnega obnašanja ni treba učiti od — drugih, ki jim „kulturo" vsepovsod! vsiljujejo !
V Celovcu, 10. novembra 1899.
Že s predpoldanskimi vlaki je dospelo precej gostov. Za te in domače je služil g. Podgorc ob ValO. uri sv. mašo v podružnični cerkvi. Ko je odzvonilo opoldan, prihajali so gostje kar v velikih trumah. Podjunska dolina je pokazala ta dan, da je in ostane slovenska, in naj jo pride — Ro-kitansby s sodrugi še večkrat „reševat“. Iz vseh vasij prihiteli so kmetje prav v polnem številu in težko bi bilo povedati, kdo je ostal ta dan — doma. Prihajali so pa tudi skupno na vozeh. Omeniti nam je zlasti vrlih Bistričanov, ki so se pripeljali skupno na jako lepo okinčanem vozu.
Na čelu gostov, ki so prihiteli iz bolj oddaljenih krajev, so bili ljubljeni naš starosta, mil. gosp. prošt Serajnik iz Tinj, ki se niso ustrašili težav daljne poti ter so prišli, da se tudi ta dan veselijo s slovenskim nàrodom. Bili so vzgled mnogim mlajšim, ki so ta dan — ostali doma! Gosp. deželni poslanec Fr. Grafenauer je pripeljal s seboj več krepkih Ziljanov. G. župan Kobentar je pripeljal s seboj lepo število Št. Jakobčanov, katerim sta se pridružila g. Kotnik iz Št. lija in g. Gajlar z Brda. Iz Spodnjega Roža sta prišla brata Štih-a, dalje g. Ure iz Šmartna, g. nad-štabni zdravnik v p. dr. V. Janežič in nekaj kolesarjev iz Celovca, g. Kogelnik iz Podklanca, g. Fr. G a j 1 e r p. d. Ilič in Kopanj, poleg mnogih drugih. Vseh imen ni mogoče naštevati. Prihiteli so dalje v večjem številu slovenski možje z visokih Djekš in Krčanj, iz Medgorja. Podjunčani so, kakor rečeno, prišli v polnem številu s svojimi dušnimi pastirji, in bila je torej zbrana vsa slovenska Koroška od Šmohora do Spodnjega Dravberga, od visokih Djekš do sive Pece.
Zbralo se je na našo slavnost vkup nad 1500 kmetov, vsega ljudstva je bilo gotovo do 2000. Take udeležbe se nismo nadejali mi, tega tudi niso pričakovali — nasprotniki! — Sijajna naša slavnost je bila najboljši odgovor grdemu početju „bauernbundau v Velikovcu v nedeljo dné 22. okt. Tam je zlasti kričač Rokitansky na najpodlejši način grdil slovensko duhovščino, napal kmete, ki se še niso vpregli v liberalni voz, marveč se prosto in neodvisno borijo za svoje pravice. Pravijo, da je tam bilo do 500 ljudij. Če jih je tudi res bilo toliko, to je gotovo, da tam ni bilo kmetov iz velikovškega okraja, le znani „bauernbundarji so hiteli tja, da se še bolj nasrkajo strupenega sovra-
Štev.

štva do katoliške cerkve in slovenskega tirada! Te pa radi prepustimo „bauernbundu“, saj tudi v gospodarskem oziru dostikrat takorekoč nič ne veljajo! — Kar je v podjunski dolini prostih, samostojnih kmetov, so prihiteli dné 29. okt. malone vsi v Sinčovas in s tem so dali jasen in odločen odgovor liberalno-nacijonalnim Velikovčanom, izzivajočemu baronu Rokitanskemu ter vsemu „bauem-bundu“; za volkovi mi ne hodimo, in naj se oblačijo tudi v ovčjo obleko!
BlagoslOTljenje.
Ob 1. uri je bil v podružnični cerkvi sv. blagoslov. Potem se je pomikal dolg sprevod proti skladišču. Med potjo svirala je dobrlovaška godba in molil se je na glas sv. rožni venec. Bil je to jako ganljiv prizor in mnogokomu je silila solza v oko, ko je gledal na veliko množico, ki je v iskreni molitvi prosila Boga za boljšo bodočnost našega milega ljudstva.
Skladišče, ki je sedaj malone že čisto dodelano, je obleklo ta tan praznično obleko. Mnoge zastave in zastavice v cesarskih, papeževih, nàrod-nih in deželnih barvah so je dičile. Okusno je bil okinčan velik zborovalni prostor na prvem podu skladišča. Okoli je bil napet prt v deželnih in cesarskih bojah, oder za govornike je bil odet v nàrodno trobojnico, vmes so bili vpleteni venci, podobe in zastavice. Kako velik je prostor skladišča, je pokazalo to, da so tam našle mesto tolike množice.
Blagoslovil je skladišče mil. g. prošt dobrlo-vaški. Luka Vavtižar.
Vse je hkrati hotelo po ozkih stopnicah priti na zborovalni prostor. Bila je huda gnječa, a vse se je vršilo tako v redu, da se ni zgodila niti pri dohodu, niti po zborovanju tudi le najmanjša nezgoda.
Slavnostno zboroyanje.
Velika dvorana je bila že polna in še vedno so prihajali ljudje, ko je g. Podgorc ob 7*3. uri otvoril zborovanje. Najprej je prisrčno pozdravil v tako ogromnem številu došle rojake, zlasti prvega govornika g. Kač-a. (Gg. Šušteršič in Grafenauer sta došla nekoliko pozneje) ter potem poročal o stavbi skladišča.
Nasprotniki tolikrat spravljajo na dan in tudi na „bauerntagu“ v Velikovcu se je pogrevalo očitanje, da hočejo duhovniki ljudi neumne imeti. Ni
*f*r*f*f
*v*v*b*i
TTT*i*
Kralj Maks in krčmarica.
(Konec.)
„Čemu se smeje?" vpraša general jezno, a po vojaški navadi v tretji osebi. „Takoj mora notri. Nj. Veličanstvo hoče ž njo govoriti?"
„No, če gospod kralj ne mora počakati, pa naj pride sam v kuhinjo."
„Kaj, Nj. Veličanstvo k njej v kuhinjo?"
„1 seveda, zakaj pa ne ?" vpraša začudeno krčmarica. „On ima iz sobe v kuhinjo prav tako daleč, kakor jaz iz kuhinje v sobo."
„Kaj, ali je to vsejedno, ako pride ona h kralju ali kralj k njej?"
„1 seveda. Kralj je kralj, in jaz sem krčmarica v Ribjaku. Jaz plačujem svoje davke in pristojbine, ne storim nikomur krivice, molim k ljubemu Bogu in se ne brigam za celi svet. Ste me razumeli, gospod korporal?"
„General," popravi ji njen mož v smrtnem strahu.
„Aj, general ali korporal, je vsejedno; kaj bi tisto ! Marsikateri korporal je duhal več smodnika nego tak-le general, kateremu binglja po prsih vse polno zvezdic in križcev. Pa seveda, veliki so le veliki, mali pa se prezirajo."
„To je bilo generalu že tudi preveč. „Ali me bode pač ubogala?" zakriči in prime ženico za roko.
A z urnim okretom se ona izvije generalu, zapreti grozeče s kuhalnico in razjarjena vzraste
nad kraljevim sitnežem: „Venkaj, stari pipec čo-kasti, sicer občutite moje orožje: v svoji kuhinji sem jaz gospod!" in opisuje z vihtečo kuhalnico tako pretčče kroge, da se je general — morda prvič v življenju — kar najurnejše umaknil in šel kralju poročat o ponesrečenem potu, seveda se je bilo bati, da se mu same jeze ne razlije žolč, tam v hrabrih prsih pod težkimi zaslužnimi ali neza-služnimi svetinjami. Maks pa ni vedel, kaj bi rekel, stvar se mu je zavlekla skoro predaleč.
Med tem pa, ko še o tem premišljuje, kaj storiti, se odpró duri, in junakinja naše povesti vstopi, spremljana od malega dečka, ki nese v mogočni skledi rujno opražene ščuke in krape. Osuplo jo pogleda kralj ; mesto stare sitne babure, kakor je pričakoval po gori opisanih dogodkih, stopi pred-nj postavna ženska, kateri se je noša ondotnega kraja prav lepo podala. Ponosno ji je čepel špičasti klobuk na temnih laséh, in ko ga udano pogleda z milobnimi svojimi očmi ter reče, gospod Veličanstvo ! moral je nehote udariti v ponujeno mu desnico.
„Precej pozno mi izročate svoj pozdrav, dobra gospa", pa si le ni mogel kaj, da bi ne bil opomnil.
„Bolje pozneje nego čisto nič, gospod Veličanstvo", mu oponese slavna kuharica. „Ako bi bila prišla, predno bi bila jed pripravljena, bi me gospod kralj poželel o vseh svetih. Kajti „coprati“ tudi gospod kralj ne zna, in ako bi mu med tem morala o čem žlobudrati, bi on nikdar ne dobil tako slastnih, okusnih in tečnih ribic. Pa jih vendar pokusite".
Pri teh besedah potisne kralja v starodavni dedov stol, ki ga je Cilika pridrajsala iz družinske čumnate.
Ko sedaj kralj tudi generalu in svojemu pribočniku namigne, da se vsedeta, misli si prvi, da je prišel čas, ko se lahko zmaščuje za svoj poraz v kuhinji, i glasno pravi: „Ne pritaknem se rib, dokler me gospa ne prosi za zamero!"
„Potem gospod general lakote umrje", zatrdi mu urno krčmarica. „Jaz nisem zakrivila ničesar, torej tudi ne morem prositi za zamero. Ako pa vstrajate, gospod general, pri svoji izjavi, zahtevam tudi jaz, da mi zadostite zarad rdečih vtiskov na roki, ko ste me šiloma kanili iztrgati od ognjišča; torej pomiriva se tedaj."
In predno se general dobro zavé, ga je bila odločna ženska že prijela in — hočeš, nočeš — posadila na stol poleg kralja.
Kaj mu je preostajalo? — Videl je, da od kralja ni pričakovati nikake podpore proti zgovorni ženi — kajti Maks je spoznal, da so ribe izvrstne — torej se je delal dobrega, četudi se še ni bil potolažil vsled sramotne praske.
Krčmarica je sedaj pokazala, da zna ona tudi biti uljudna in ljubezniva in obed se je završil v veliko zadovoljnost vseh.
Ko se je hotel kralj posloviti, in so ga krčmarjevi spremili do voza, opozori lepa Cilika mater na to, da je bil kralj zraven krožnika položil zvitek cekinov. Urno se ta odloči, steče nazaj v hišo in kralju takoj zopet stisne denar v roko. „Krčmar~ jevi v Ribjaku", pravi, „si ne pusté plačati, da so pogostili svojega vladarja ! zategadelj še ne bodemo obubožali. In zakaj ne? Saj jé gospod kralj skozi vse leto od naše pridnosti, od naših žuljev, čemu bi torej sedaj še —"
BflP* IVaročajte in razširjajte „HXir>S6!
U2
treba dokazovati, kako nepravično, lažnjivo je to besedičenje. Mi hočemo le, da ostanejo ljudje zvesti svojemu delu in svojim postavam. Mi ne lovimo ali odiramo ljudij, kakor delajo drugi, marveč s poštenim delom hočemo priti naprej, ter iščemo Vaš prid in napredek. — Ko drugi uganjajo norce (na pustni torek 13. febr. t. 1.), zbrali smo se v Do-brlivasi na I. občni zbor naše zadruge, ki je kmalu na to pričela s stavbo skladišča, pri katerem so delali samo domači d e 1 a v ci (klici : „Živeli domači delavci !“). Kako smo nabavili denar, o tem ne bom govoril, ker tù nihče ne išče hvale, marveč hočemo vsi le korist slovenskega kmetskega stanu. Omenim le, da so veliko storile naše slovenske posojilnice, še več posamezniki, tako da na hiši ni nobenega dolga!
Nasprotniki so napravili, samo da nagajajo nam, zadrugo v Velikovcu. Zato je naše društvo prav ugodno kupilo tam Kabonovo hišo ter napravilo podružnico, ki je že pričela delovati. — Dohodkov je imela zadruga doslej 15.323 gld., stroškov 14.583 gld.
G. Ivan Kač iz Žalca na Štajerskem je govoril o pomenu zadrug nekako tako-le: Toliko zanimanja, tolike udeležbe pri otvoritvi novega skladišča nisem pričakoval in nisem še našel nikjer. To mi je v ponos, da morem Vam danes govoriti.
Če se ozremo v duhu nazaj za 50 let ter pogledamo, kako je živel kmet takrat in kako živi dandanašnji, — kolika razlika! Pred 50 do 60 leti je bil kmet še tlačan graščanov in drugih gospodov, ali bil je bolj prost kot danes. „Svoboda“, ki se je začela oznanjevati 1. 1848., je začela potapljati našega kmeta, ki je postal zdaj suženj kapitala in to suženjstvo je mnogo hujše od prejšnjega tlačanstva. Kako težko je dandanes gospodariti, ve vsakdo. Od zore do mraka se trudi kmet, še po noči ga tarejo skrbi, a kolikokrat brez uspeha. Vedno bolj se potaplja v dolgove.
Mnogim še ni znano, kako so zadolžene naše kmetije. V Avstriji imamo na kmetska posestva vknjiženih dolgov nad tri tisoč milijonov goldinarjev. To je toliko denarja, da bi ga, ako bi se izplačal v srebru, celi vlaki ne mogli spraviti naprej. H temu moramo pa prišteti še dolgove, ki so dani na osebni kredit in ki iznašajo gotovo polovico vknjiženih dolgov. Lahko torej rečemo, da je na kmetijah dolgà do pet tisoč milijonov goldinarjev. V Avstriji je jedva 30 milijonov hektarov zemlje (polja), ki je vredna kakih šest tisoč milijonov goldinarjev, torej je od vseh zemljišč komaj ena četrtinka ne-zadolženega posestva. Ali torej kmet moreš reči, da si posestnik svojega zemljišča? Ne! Posestnik je oni, ki ima denar, — veliki kapital. Če pojde tako naprej, bode kmet v doglednem času zopet tlačan.
Sami dobro vidite, kako daleč smo že prišli v dolgovih. Tako je prišlo na Laškem, kjer samostojnih kmetov takorekoč več ni, in kjer zemljo obdelujejo samo še najemniki, a gospodarji so veliki bogataši. Kmet je tam le še suženj. Ljudstvo doma ne najde več dela in zaslužka; iti mora s trebuhom za kruhom v druge kraje. Koliko laških delavcev dobi zaslužka samo v naši Avstriji ! — Še žalostnejše so razmere na Angleškem. Angleška je silno bogata dežela, a bogastvo je le v rokah nekaterih ljudij, ljudstvo pa umira gladu. Nikjer jih ne umira toliko gladu, kakor ravno na Angleškem.
„Za božjo voljo, poženite!" kliče smehljaje se kralj, „sicer dobimo tukaj lepih rečij slišati. Ako celò ničesa nočete vzeti, pa obdržite skromni dar kot doto vaši hčerki, in ako hoče priti v mesto, —“ „Še tega se manjka, da bi svojega otroka pošiljala v vašo Sodomo in Gomoro, kjer zviti postopači na dvoru za vsakim dekletom —“
„Proč, proč — naprej !“ ponovi kralj, in hitro zginejo vozovi iz sela.
Povest ne pové, je li kralj Maks še kedaj obiskal krčmarico v Kibjaku, da bi se ondi naužil okusnih rib in — resnic.	„Am. Slov.u
Smešničar.
*	(Mož za pečjo.) V Lukovi krčmi je bil na steni pri sobinih vratih naslikan mož s klobukom v roki ter s tem-le podpisom:
„Bog Te živi,
Gost premili!
Glej, tam za pečjo Te čaka nekdo !“
Kogar je pekla radovednost, da je šel gledat za peč »kdo ga čaka«, našel je tam naslikanega možica, ki se je od smeha držal za trebuh. Pod njim pa je bilo pisano:
„Možicelj tam na steni,
Pošilja vse norce k meni!"
*	(Skupil jo je.) Trije Podgorci pridejo v večje mesto ter zijajo gori po oknih visokih hiš. Na nekem oknu sloni ošaben meščan ter se posmehuje kmetom: „Kaj zijate, ali mislite, da je to cerkev?" — „0 ne“, hitro zavrne Jernač, „ko bi bila cerkev, bi satan ne gledal skozi okno“.
— Slične razmere vladajo tudi že v naši državi, v Galiciji, na Hrvatskem, kjer je kmet popolnoma v židovskih rokah. Krščanski kmet je suženj Židu, kar je hujše, kakor je bilo takrat, ko je tlačanil grajščakom. — Če čakamo, bode i pri nas tako. Šaj že vidimo, kakor se morajo tudi iz mnogih krajev na Slovenskem ljudje izseljevati v tujino, ker doma nimajo več kruha. Če čakamo, prišlo bode to i na nas; a do tega ne sme priti.
Pomagati si moramo sami!Ne smemo se zanašati in čakati drugih, da nam pomagajo, ne smemo se zanašati na državo, ker i ta nam ne more v vsem pomagati, in tudi ne zna. Kdor se samo na druge zanaša, je zgubljen. Mnogo so že pisali in govorili, da je kmetu treba pomoči, a storili niso ničesar. Pomagati si moramo sami z združenimi močmi.
Pesnik Aškerc nam podaja v neki pesmi lepo priliko. Pripoveduje, kako je neki mož obležal ob cesti ob blatu ter klical na pomoč. Pride mož, ki mu reče: Jaz ne morem priti do tebe, poskusi sam, vstani sam in potem ti bom rad pomagal naprej. Tudi kmet tiči globoko v blatu, v dolgovih. A sam se mora dvigniti, sam si mora najprej pomagati, potem bodo ga radi podpirali i drugi, na pomoč bo mu potem morala priti tudi država.
Zadruga vam je nekaj novega. Če se vojskovodja podd v boj zoper močnega sovražnika, ne vzame s seboj le 10 tisoč mož, marveč združi vso armado. Zakaj ? ker v edinosti je moč ! Tako se morajo zbrati in združiti tudi kmetje v borbi zoper mogočnega nasprotnika, zoper kapital; posameznik ne doseže ničesar. — Poreče kdo: Jaz delam, da več ne morem, kako naj si še pomagam sam? — Odgovor ti dà lepo poslopje, ki se je blagoslovilo danes : to ti pravi, da moraš delati z združenimi močmi. Skupno naj se kmetski pridelki prodajajo, skupno naj se potrebno nakupuje, ker tako ostane kmetu dobiček. Ni vse eno, ali trije kmetje, ali tisoč kmetov vkup prodà svojo pšenico, če jih je veliko vkup, bode kupec rad prišel in ni treba ponujati blaga od hiše do hiše. Pred 6 meseci sem ustanovil prvo zadrugo v Cvenu na murskem polju. Mnogo kmetov mi je takrat reklo: Imamo precej pšenice, a kaj, ko je ne moremo prodati. Židje v bližnjem trgu nam nočejo dati primerne cene, nihče drugi pa pšenice ne kupi. Vprašal sem jih, koliko imajo vkup pšenice. Kekli so mi, da 6 do 7 vagonov. Na moj nasvet so se kmetje združili, v 8. dneh je bila pšenica skupno prodana v Celje, in kar je glavna stvar: Kmetje so jo prodali veliko boljše, kakor bi jo kdaj mogli prodati doma.
V združenju je torej moč in če kmet svoje pridelke boljše prodà, bode gledal tudi na to, da mu njegovo zemljišče več obrodi ter prinaša več dobička in da dvigne one zaklade, ki ležč v zemlji. —- Zahteve združenih kmetov mora slišati tudi država, ljudstvu pošiljati učiteljev, ki ga učč umnega gospodarstva. — Posebno je kmetom gledati tudi na to, da svoje dohodke zboljšajo tako, da ž njimi morejo pokriti svoje stroške. Mnogo je krivo slabega stanja mnogih kmetov ravno to, da ne znajo računati, da ne gledajo na to, da bi jim posestvo več neslo.
Mnogo se lahko pomaga z umetnimi gnojili, katere posameznik težko naroča, a zadruga jih lahko priskrbi za vse. S tem dobi se več krme in potem več mleka, ki se lahko porabi v zadružnih mlekarnicah. Najlepši izgled za to nam je mala Švica, kjer je na kmetih veliko blagostanje. To so si kmetje pridobili pa samo s tem, da so se združili. Kar je mogoče tam, mora biti mogoče i pri nas.
Dobiček, katerega vlečejo sedaj Židje iz kupčije z našim blagom, ohrani si lahko kmet sam. In tako bode rasilo tudi blagostanje, siromaščina, ki se sedaj razširja vedno bolj, mora se potem omejiti. „Šudmarki“ bode kmalu na Slovenskem zmanjkalo tal, ako se ojači naš kmet.
Vse to moremo pa doseči le z zjedinjenimi močmi. Če ostane pa vsak zàse, potem gotovo poginemo. Na zjedinjene kmete se bo morala več ozirati tudi vlada. Kakor trgovcem in obrtnikom bode morala dati tudi kmetom kmetske kamore, kjer se bo delalo za korist kmetov, če bi imeli kmetje tako zastopstvo, izostalo bi bilo gotovo marsikaj, kar se je zgodilo le na njihovo škodo. Tam bo kmet lahko in odločno zahteval, kar mu gre. Zahtevati moramo za nas zlasti kmetijskih in gospodarskih šol. Vsakemu trgu že dajejo meščanske šole, samo kmetski mladini ne strokovnih šol. Imeti hočejo kmeta neumnega, ker vedó, da ga potem tudi lahko izkoriščajo. — S tem, da bode kmet ložeje živel na svojem posestvu, vzbudila in utrdila se mu bode tudi ljubezen do rodne zemlje, iz tega se mu bo okrepčala tudi ljubezen do nàroda, za katerega pravice in obstoj se bode odločno potegoval. In da se to zgodi, v to pomozi Bog! (Živahno odobravanje.)
Gosp. deželni posl. Fr. Grafenauer: Odgovoriti mi je fia vprašanje, kako koroški kmetje gospodarijo. — Pridno, a ne prav, in zato gospodar-
stvo i na Koroškem hitro propada, kakor propada drugod. Prišlo je torej tako daleč, da tisti, ki prideluje kruh, kruha nima. Novo „svobodo“, ki jo je nam prineslo leto 1848., znali so si izkoristiti malone samo nasprotniki. Hitro so si prisvojili denar, s kapitalom vrgli so se najprej na kmetske pridelke in bilo je lahko mogoče, da so vlekli iz njih velik dobiček, ker kmetje niso bilo zjedinjeni. Mnogokdo je mislil samo do praga; do drugih mislij, do skrbi za občni blagor se ni povspel in tako je propadal, kakor kažejo premnogi žalostni izgledi.
V današnjih časih posamezen človek nič ne velja. In res vidimo, da so do kmeta vsi stanovi združeni. Le on dela sam zase, dostikrat v ne-edinosti in zato propada. — Prekupčija je v nepoštenih rokah. — S kmetskimi posestvi se sme storiti, kar se hoče ; kmetu lahko vzamejo vse in ona „prostost“, ki ima svoj izvir samo v brezver-stvu, je rodila oderuštvo, katero je že toliko ljudij spravilo na beraško palico. Nasprotniki kmetskega stanu so prišli tako daleč, da jim ničesar drugega ni sveto, kakor dobiček, in ne pošten dobiček, marveč oderuški.
Tudi koroški kmetje do zadnjega časa niso mislili na to, da bi se zjedinili ter si res pomagali z združenimi močmi. Gospodarili so dosti pridno, a ne prav. Kmet mora preskrbeti z živežem četverna usta: državna, deželna, občinska in svoja. Na vse strani mora plačevati, dohodki so vedno nižji. Dokler niste edini, si svojega stanja ne bodete zboljšali. — Veselo je, da se je storil tukaj z novim skladiščem prvi korak k združenju koroških kmetov. Le združite se trdno s pravim medsebojnim zaupanjem!
Govornik nato omenja še, kako škoduje kmetu pomanjkanje poslov, o preskrbovanju za starost itd.
Novo skladišče, kmetje, je in bodi dokaz vaše edinosti! Nasprotniki za vas doslej prav ničesar niso storili, marveč le pomagali kopati grob za vas. In še zdaj na nezaslišan način psujejo in grdé vaše voditelje, ki se žrtvujejo in delajo za vas. Kako sovražen Vam je liberalizem, veste! Oče liberalizem je imel 50 let časa skrbeti za otroka, za vas. Liberalci tega niso storili. Zato je ali oče za nič, ali otrok. Sin je dober, preostaja torej le, da je oče slab in to je tudi res. Vse javno življenje nam kaže, kako je liberalizem s svojimi napravami in postavami škodoval kmetskemu stanu.
Pred tremi leti, ravno ob tem času, seje otvorila „Nàrodna šola" v Št. Rupertu ob Velikovcu. Danes se otvarja novo skladišče. Dva hrama imate sedaj podjunski Slovenci: tam se skrbi za dušo, tù za telo. Obeh je treba in združiti moramo obojno skrb, ker le tako pridemo naprej ! (Burno odobravanje.)
Gosp. dir. Ivan Šušteršič iz Ljubljane, od zborovalcev pozdravljen z živahnimi „živio“-klici, spregovori nekako tako-le: Dragi koroški rojaki! S srčnim veseljem pozdravljam Vas, došle v tako ogromnem številu k otvoritvi prvega zadružnega skladišča na Koroškem; pozdravljam vas v imenu ,,Gospodarske zveze" v Ljubljani, okrog katere se je doslej zbralo že 120 zadrug. Dva govornika sta že razpravljala o velikem pomenu zadrug. Zadruga ni izraz nàrodnega boja, kakor hočejo nasprotniki zatrjevati, marveč izraz gospodarskega boja, katerega bije kot za svoj obstanek, za svoj vsakdanji kruh, za se in svojo deco. V tem boju se moramo združiti vsi, ker imamo vsi ene in iste potrebe in koristi.
Kmetski stan hudo boleha, kakor priznavajo vsi ; bolnik je. Nevarnost je velika, ker on je jedro ljudstva, steber države; če on pogine, lahko naredimo križ tudi črez državo. — Tudi vlada je že spoznala, da se mora nekaj zgoditi, ali zgodilo se vendar le ni ničesar, ker je bila moč nasprotnih sil prevelika, moč onih sil, ki imajo bolj kot vlada sama, kot ministerstva, kot dvorni svetovalci državno krmilo v rokah, in ta sila je židovski kapitalizem. Liberalizem, ki je oče tudi kapitalizmu, je najhujši sovražnik kmeta in to kot stand.
Zadruge so pričetek prepotrebnega združevanja, ako hočemo, da se vzdrži sedanji družabni (socijalni) red. — Danes je kmet še pleča, po katerih razbijajo vsi; na njegova ramena nalagajo bremena vsi, a drugače ga ne marajo poznati. — če pride kmet v pisarno, v ta ali oni urad, kako se mu tolikokrat godi. Še ničesar ni zinil, in že vpijejo nad njim. Našemu slovenskemu kmetu pošiljajo uradnike, ki niti njegovega jezika ne razumejo. Če kmet uradnika, ki je vendar postavljen za ljudstvo, a ne ljudstvo za njega, ne razume, se začne ta kregati, vpiti in kmetu vsled tega le prevečkrat upade pogum. Korak za korakom videti mora kmet, kako se mu kratijo pravice, zajamčene mu v postavah, to pa vsled tega, ker se kmetje kot stan ne zajedajo svojih pravic in svoje moči! Če bi si bil kmet svest tega, potem bi hoteli poznati ono silo, ki bi se mu mogla zoperstavljati. Če se združi kmet, če se zave svojih dolžnostij, morajo se pod težkimi ko-
go&p. dmštvvi!
HUP" Ir* ris topite slovensliemvi liat.-pol. in
raki kmetskih množic podreti kvarne stavbe liberalizma.
Kmet je bolan, in godi se mu kakor bolniku, ki je prišel k zdravniku, pa je tožil, da ga boli roka; kolikorkrat jo prime, ga zaboli. — „Pa je ne primi“, je bil kratek odgovor zdravnika. — Vprašati mora, kako je kmet toliko časa mogel nositi težka bremena. On ima krepke kosti, pravijo. Dà, ali tudi te kosti so že začele pokati in zadnji čas je, da pride pomoč. A to najdemo samo v združenju.
Prevažna je gospodarska stran kmetskih zadrug. Če prodaja kmet sedaj svoje pridelke, jih dobi v roko navadno prekupec in potem gredo navadno skozi več rok, pred no jih dobi oni, kateri jih potrebuje in zauživa. Do 10 ljudij je med tem profitiralo in vleklo dobiček od kmeta, kakor od onega, ki mora pridelke nazadnje plačati. Kdo je torej goljufan? Kmet in konsument (oni ki pridelke zauživa). Dandanašnji cena žitu nikakor ni odvisna od tega, koliko se ga je pridelalo in kako jo blago, ampak odvisna je od špekulantov, ki igrajo z žitom na borzi. Kakor hočejo, določajo ti cene žitu in igrajo tam z žitom, ki se nikjer ni pridelalo.
Kavno v jeseni, ko spravlja kmet svoje pridelke, padejo cene žitu, da ga prekupci morejo ceneje kupiti. Ko so kmetje žito prodali, grejo cene zopet navzgor. Takrat imajo špekulantje vse žito v svojih shrambah, in oni potem določajo, oziroma zvišajo cene za konsumente. Dobiček imajo torej oni, ki so ljudstvo prav — goljufali. — To se more zabraniti edino le po zadrugah. Posameznikom so roke zvezane in oni se opisanega ode-ruštva ne morejo ubraniti, če je združen kmetski stan, bode močnejši kot vsak drugi, bode nepremagljiv. Potem bode v položaju, v katerem je dandanašnji veliki špekulant. Ta dobro vé, kaj zanj pomeni, da more žito shraniti po svojih shrambah in ga prodajati, kedar hoče, ker potem narekuje tudi cene, katere on hoče.
če tudi kmetje svojega žita ne prodajo takoj, kakor morajo storiti sedaj, marveč ga spravijo po svojih zadružnih skladiščih, potem morejo tudi oni narekovati in določevati cene, ker imajo oblast v roki. Ostane jim tako tudi dobiček, katerega imajo sedaj večinoma le tuji, kmetu po mišljenju in rodu tuji ljudje. Kmečke zadruge gotovo tudi s kon-sumenti ne bodo ravnale tako brezsrčno, kakor se ravna ž njimi dostikrat sedaj, ter bodo dajale svoje blago po pravičnih cenah.
Glavni temelj zadružnega življenja mora pa biti krščanska ljubezen, krščanstvo in njegove večne ideje, katere nam je prinesel iz nebes naš Gospod in Zveličar, morajo prešinjati zadružno življenje. — Izgled za to so nam srednjeveške obrtne zadruge. Dokler je v njih vladal pravi in živi krščanski duh, so procvitale ; ko je propadel ta, propadle so tudi zadruge same. Če bode tako mišljenje prešinjalo zadružane, njih mišljenje in delovanje, potem bodo tudi zadruge same prosperale.
Ne manjkalo bo, zlasti ob začetku, mnogo težav in ugovarjanja. Prekupci bodo morda sedaj ponujali boljše cene, a ne dajte se zapeljati na take limanice ; njim je samo na tem ležeče, da uničijo zadrugo, a račun bi pozneje morali plačati vi ! Torej pazite na početje nasprotnikov. Kdor noče odpirati očij, mora dostikrat odpirati mošnjo ; vemo, kako dolgo je imel kmet oči zaprte na svojo škodo. Zaupajte eden drugemu, odstranite slabe lastnosti nevoščljivosti in stojte eden za vse, vsi za enega ! Ne bojte se nobenega; če je kmet združen, se nihče ne bo mogel ustavljati temu toku !
Izbornemu govoru je sledilo dolgotrajno živahno odobravanje in ploskanje.
*
* *
Prečitali so se dalje došli brzojavni pozdravi. Došli so med drugim sledeči brzojavi:
Celovec. Posojilnice so prvi steber naše gospodarske neodvisnosti, zadruge bodijo pa drugi. Živi, rasti, procvitaj prva naša zadruga! Slava njenim ustanovnikom in vsem zbranim Slovencem!
Dr. Kraut.
Celovec. Tujec naj ne izkorišča Žuljev kmečkih rok!
Trdno stavila stoj skladišča,
Čuj nad taboj Bog!
Slovenski bogoslovci.
Dunaj. Ker sem zadržan udeležiti se slavnosti, srčno kličem zadrugi in drugim zbranim: „ Živio “ ! Naj zadruga vedno prospeva in proevita !
Kovač.
Gosp. Podgorc je dal nato še nekaj navodil o poslovanju zadruge.
Poljedelskemu ministerstvu se je izrekla enoglasno zahvala za podeljeno podporo in prošnjo za nadaljno naklonjenost, kar se je takoj brzojavno sporočilo g. poljedelskemu ministru.
Nato se je g. Podgorc zahvalil s prisrčnimi besedami govornikom in vsem zborovalcem ter zaključil shod z burno sprejetimi „živio“-klici papežu Leonu XIII. in svitlemu cesarju Francu Jožefu I.
Konečno so priredili zborovalci srčno ovacijo g. odvetniku dr. Šušteršiču, kateri je baš zadnje dni moral prestati toliko krivičnih in lažnjivih napadov od slovensko-liberalne strani. — Pozdravili so dalje še posebej tudi mil. g. prošta Serajnika ter mu izrekli zahvalo za častno udeležbo z iskrenimi „živio“-klici.
*
* *
V spodnjih prostorih skladišča se je na to razvila živahna prosta zabava, katero je godba otvorila z lepo igranim «Naprej zastava Slave1*. Godba je na to pridno svirala razne komade. Med navzočimi je vladalo srčno veselje, da se je slavnost tako lepo in srčno izvršila. Le prehitro smo se morali ločiti, a razšli smo se z veselo nado, da bode novo skladišče gotovo prosperalo v blagor in korist koroških Slovencev in da prvi naši zadrugi v Sinčivasi kmalu sledijo druge!
*
Ministerski predsednik grof Clary se je zahvalil za poslani mu pozdrav s sledečo brzojavko do načelnika zadruge, g. župana Piceja:
Dunaj. Najsrčneje se zahvaljujem za prijazen pozdrav, katerega ste mi poslali v imenu gospodarske zadruge v Sinčivasi. Manfred grof Clary.
Poročilo »Gospodarske zadruge".
Uradni dan je bil minuli torek 31. oktobra precej živahen; žita je zadruga vsprejela ta dan za 578 gld. Zadruge so posebno veseli kmetje ob južnem bregu Drave; tako je jeden pripeljal zadnjič svoje blago v Sinčovas in je dobil, kolikor se je zadruga upala nadati ta dan. «Glejte, je dejal kmet, kako je to za nas dobro; če jaz zdaj žito peljem v Velikovec, dobil bom le toliko, kolikor ste mi vi nadali, vsaj so mi trgovci že hoteli odkupiti blago, pa ga nisem dal. Tu pa imamo še kaj upati, kedar bo prodano, navrh pa mi ni treba voziti v mesto, ni mi treba plačevati mitnine, ni mi treba izpre-gati v gostilni, marveč morem kar naravnost iti domu. To je za nas dobro, povedal bom vsem sosedom. “
Prav je imel ta kmet; zadruga bode tudi v Sinčivasi lahko več plačevala kot v Velikovcu, ker vozniki računijo pri vožnji zdaj za vsak Žakelj 10 kr.
Opozarjamo kmete, prihajajoče v Velikovec z vozom, naj pridejo k zadružni hiši, tam lahko na-lože nekaj blaga in si na poti domov kaj zaslužijo, zadrugi potem ne bo treba najemati tujih voznikov. Kes da zadruga po 10 kr. za Žakelj ne bo plačevala, ker se to odboru zdi preveliko, plačala bo po 8 ali 9 kr.
Opozarjamo zadružnike tudi, da bodo prekupci v začetku, ko imajo blago naročeno, ponujali posebno dobre cene. Zadruga nima nič proti temu, če zadružniki potem oddajo svojega blaga prekup-cem, zadruga od tega nima škode, njeni namen je, priboriti kmetom boljše cene, in če se to doseže, bode odbor si svest, da je svoj namen dosegel.
Potem pa zadružnike prosimo, če hoče kateri pripeljati zdaj v tem času, ko bo največ prometa, veliko žita, morebiti par vozov na enkrat, potem naj, če mogoče, to popred zadrugi naznani. Sicer bi se utegnilo zgoditi, da zadruga ne bi imela kedaj dosti denarja, da bi mogla dotičnika zadovoljiti. Promet bo morebiti velikanski, in odbor ne vé, ali mu bo mogoče vsakokrat o pravem času dobiti velike svòte, ki jih bo potreboval ; če bo pa le pravočasno vedel za potrebo, se bo potrebno poskrbelo, če bi se pa vkljub temu kedaj zgodilo, da bi mu za izplačevanje žita zmanjkalo gotovine, pomislite, da smo v začetku in da odbor danes še ne vé, ali bomo spečali to zimo 50 ali 100 ali 150 vagonov žita. Začetek je pač težaven, in morajo zato imeti zadružniki nekoliko potrpljenja z odborom, odbor pa z zadružniki.
Državni zbor.
(Izvirno poročilo iz Dunaja.)
Odgovori na vladno izjavo.
V nastopnih štirih sejah od dné 24. do 27. oktobra so odgovarjale do malega vse politične in parlamentarne stranke grofu Clary-ju na njegovo vladno izjavo. Taki razgovori nemajo drugega namena in pomena, kakor ta, da vlada sama in ljudstvo izpozna, katere skupine ministerstvu zaupajo in katere mu nasprotujejo. Sicer pa je cela razprava brez kakega dejanskega uspeha, ker govorniki ne smejo staviti nijednega predloga in ker zbornica po končani razpravi ali debati o vladni izjavi ne glasuje.
Kaj sodijo levičarske nemške stranke o novi vladi?
Levičarjem izjava novega ministerstva ugaja, pričakujejo le še to, da bi vlada svoje obljube tudi dejansko izpolnila. V tern smislu sta govorila posl. dr. Hofman-Wellenhof v imenu nemške ljudske stranke in posl. dr. Pergelt v imenu nemško-
napredne skupine. Po njunih željah mora Avstrija vsled sedanjih razmer in vsled zgodovinskega raz-vitka biti in ostati edino le nemška država. Grof Clary je z odpravo jezikovnih naredeb za Češko in Moravsko poravnal grozno krivico, ki jo trpé zatirani Nemci v Avstriji! To pa še ne zadostuje. Novo ministerstvo mora preklicati vse jezikovne naredbe po drugih deželah, mora razglasiti nemščino kot državni jezik, mora liberalnim Nemcem izročiti vladno krmilo ; dokler tega ne bo, ne bodo niti nemško-ndrodovci niti liberalci vladi zaupali ali jo podpirali. — Dunajski župan dr. Luegerje kot vodja krščansko-socijalne skupine izjavil : krščanski socijalisti ali antisemitje se počutijo prav dobro v zvezi nemške vzajemnosti. (S tem je dal brco katoliški nemški stranski, ki še vedno drži s slovansko desnico.) Njegovi pristaši bodo sedanjo vlado le podpirali, ako resno skrbi za to, da se zboljšajo prežalostne gospodarske razmere; kajti obrtnik in «nemški** kmet zahtevata nujno podporo in ta je jima bolj potrebna, kakor fužinarjem in tovarnarjem. Vlada mora parlamentarnim potom dognati avstro-ogersko nagodbo v prid Avstrije, ne pa na dobiček ogerskih judov. V ta namen naj se združijo vse stranke k resnemu delovanju v obrambo in v blagor Avstrije. — Zastopnik nemških liberalnih veleposestnikov, dr. Baernreiter, je govoril pomenljivo, priporočal vladi, naj prej ko mogoče predloži jezikovni zakon ter je zatrjeval, da hoče njegova stranka podpirati sedanje ministerstvo, ako sedanjo ustavo še bolj utrdi in razširi — seveda v nemško-liberalnem duhu.
Izjava socijalnili demokratov.
Po odstopu grofa Thuna so se spremenili ne-kedaj tako divji mokrači v mirna jagnjeta. Sedanja uradniška vlada jim je po volji, prikupila se jim je s tem, da namerava odpraviti kolek (štempelj) za časopise in koledarje. Sicer ostanejo na svojem stališču in bodo vlado pustili pri miru. Tako sta povdarjala njih voditelja posl. H ani c h in Da-szinsky. Jurij Schonerer pa jim je porogljivo klical : „Slava cesarskim in kraljevim mokračem.**
Stališče Sckdnererijancev.
Schonerer ni posegel v razpravo, pač pa njegovi pristaši: Wolf, Turk, dr. Fochler in Iro. Nekdaj tako ljutega volka danes ni bilo več spoznati ; vedel se je kot pohlevno jagnje. Obljubil je, da se hoče poboljšati. Priznal je, da so on in njegovi somišljeniki zanesli med nemško ljudstvo oni vihar, ki je zadnji dve leti divjal po Avstriji. Sebi je pripisoval zaslugo, da so levičarji strmoglavili tri ministerstva (Badeni-Gauč-Thun) in da je sedanja vlada preklicala jezikovne naredbe. Ako je grofu Clary-ju mar do tega, da se loti zbornica koristnega dela, naj dožene te-le tri zahteve: Nagodbo z Ogersko naj skleni državni zbor, in sicer z onimi premembami, katere predlaga nemška levica. Drugič naj predloži vlada jezikovni zakon z jasno določbo, da je nemščina državni jezik. Tretjič je treba zagotovila, da se vlada ne bode več po-služila posilnega § 14. Ako ne — bodeta zbornica in ministerstvo doživela obstrukcijo hujšo od prejšnje. Schonererjev pajdaš, posl. Iro, je povdar-jal, da odprava jezikovnih naredb njegovi stranki ne dà povoda, da bi sedanji vladi zaupala. Treba je od Avstrije ločiti Galicijo in Dalmacijo, da za Nemce ozdravi. Wolfa in Irota pa je prekosil njuni tovariš živinozdravnik posl. Tur k. Wolf je vladi svetoval, naj v Prago pošlje nekaj batalijonov in tako šiloma zatre češko gibanje. A Turk je naravno klical na pomoč pruske polke in kanone zoper avstrijske Slovane. (!!!) Grof Clary je slišal to veleizdajsko grožnjo — a vlada je molčala. Kam smo prišli?!
Kazmere med večino in vlado.
Vodja sedanjega ministerstva je prevzel, kakor pravijo med drugim to nalogo, da razbije desnico in osnuje čisto liberalno večino. Nakana pa je povodom razprave o vladni izjavi popolnoma spodletela. Kajti vsi govorniki raznih desniških strank so povdarjali, da jim je vse ležeče na tem, da desnica še nadalje ostane trdna in se zvesto oklepa svojega programa. V imenu cele desnice je vitez J a w o r s k i grofu Clary-ju odgovoril približno to-le : Poljski klub je že davno pred vladno izjavo izrazil željo, da nastane mir v zbornici. Poljski poslanci niso prijatelji § 14., s katerim si je prejšnja vlada morala pomagati vsled nemške obstrukcije, zato so se mnogo trudili, da bi ustvarili redne razmere. Kakor vlada, tudi Poljaki žeK mir med avstrijskimi nàrodi, toda ta vlada ne bode napravila miru, ker je zahtevala žrtev samo od jedne strani, ko je preklicala jezikovni naredbi za Češko in Moravsko. S tem činom je vlada dokazala, da ni neutralna, da ni nad strankami, temveč hoče vladati v smislu in po željah opozicije. Iz vladne izjave veje sapa uradniškega centralizma, ker vzbuja nezaupnost pri vseh pristaših avtonomije. Od početka državnozborskega življenja so Poljaki ne gledé na menja-
HHP’ Zalite vaj te po v® eli gostilnah
joče se vlade vse moči zastavljali na cesarsko hišo, moč in potrebne države. Na tem stališču bodo tudi v bodoče, toda v zvezi s sedanjo večino. (Burna pohvala na desnici.) Zato izjavlja govornik, da z ozirom na vladno izjavo poljski poslanci ne zaupajo sedanji vladi(živahno ploskanje), temveč bodo ravnali po skupnih načelih sedanje desnice, s katero hočejo ostati v trdni zvezi.
Stališče in odgovor češkili poslancer.
Odprava jezikovnih naredb in neki tajni ukaz pravosodnega ministra Kindingerja, ki češčino izključuje od notranjega uradovanja, je češki nàrod vse povsodi do celega razburil. Nova vlada je s tem korakom krenila na levičarsko stran, se udala prusaškemu povelju zmagovitih Wolfijancev, odobrila obstrukcijo, kršila ustavno zajamščeno ravno-pravnost češkega jezika, do srca ranila slovanske nàrode in si spodkopala ugled državne oblasti. In vendar je stopil grof Clary pred državni zbor z izjavo: „Vlada je neutralno sestavljena,“ t. j. stoji nad strankami; „vlada se bo ozirala na zakonito priznano enakopravnost raznih jezikov" . . „ter se bo ogibala vsega, kar nàrode razdružuje in vse podpirala, kar jih zjedini." Ni torej čuda, da so se postavili vsi zastopniki češkega nàroda takemu mi-nisterstvu kot en mož po robu. Prvi se je oglasil načelnik konservativnega češkega veleposestva grof Palffy. V navdušenih besedah je govornik branil jezikovne naredbe ter vladi očital, da je storila češkemu nàrodu veliko krivico, ko mu je odvzela jezikovne naredbe. Češko veleposestvo zato vladi izraža svoje nezaupanje ter slovesno izjavlja, da bode trdno kot eden mož stalo ob strani čeških poslancev v boju za ravnopravnost.
Mladočehi so poslali svoje najboljše govornike kot tožnike zoper novo vlado. Dr. Stransky, dr. Kramar, dr. Zač e k, dr. P a c a k in dr. vitez Pia ček so jako rezko in odkrito prerešetavali vladno izjavo in brezobzirno razkrinkali namene, ki jih je novo ministerstvo pokazalo s preklicem jezikovnih naredb in s tajnim ukazom. Iz besed vseh čeških govornikov je odmeval izraz globoke žalosti in srčne bolečine češkega nàroda zaradi velike krivice, ki se je storila od vladne strani temu ljudstvu, katero je bilo vsikdar zvesto udano svojemu vladarju. Seveda so češki zastopniki grofu Clary-ju izrazili popolno nezaupanje in njegovi vladi napovedali odločno nasprotstvo.
Izjava ,,Zveze44.
V imenu in po naročilu „krščanske slovanske zveze“, v katerej so zastopani Jugoslovani in Ru-sini, je predsednik dr. Bul at oddal to-le izjavo: „Izjavljamo, kar smo že opetovano storili, da hoče „SIovanska krščansko - nàrodna zveza" tudi v bodoče postopati solidarno z desnico ter ž njo sodelovati pri izvrševanju skupnega programa. (Pohvala.) Vedno smo se trudili, da se obnovi normalno razmerje v državnem zboru, in hočemo tudi v prihodnje pospeševati vspešno in plodno državnozborsko delovanje. Skušali smo vedno pospeševati pošteno spravo in utrjevati narodnostni mir. Zato pa globoko obžalujemo, da sta bili jezikovni naredbi za Češko in Moravsko brezpogojno preklicani (pohvala), dočim bi bila že v koristi državne oblasti vlade prva naloga, da uredi jezikovno vprašanje v vseh kronovinah in deželah na podlagi ustavno zajamčene ravnopravnosti vseh nàrodov v Avstriji. (Pohvala.) Zato bodemo vse storili, da se prej ko mogoče poleže narodnostni prepir in reši jezikovno vprašanje. Toda prepričani smo, da bode ustreženo izkušenim potrebam z ozirom na uradni jezik pri sodnih in upravnih oblastvih le po načelu, da računajo s potrebami prebivalstva ter se v vnanjem in notranjem poslovanju poslužujejo jezika strank. (Tako je!) Z ozirom na izobraževalne potrebe smo vedno zagovarjali stališče, da se v šoli vzgaja v versko-nrav-nem duhu (pohvala) ; ob jednem pa naglašamo, da je prvi pogoj prvega pouka, ako se vrši v materinem jeziku. (Pohvala.) Ako naglašamo vspešno državnozborsko delovanje, mislimo tudi na državne potrebe, in sicer z ozirom na skupno državo, kakor tudi na tostransko državno polovico. Konečno radi sodelujemo pri delu v pomoč poškodovancem vsled raznih uim in za gospodarske potrebe prebivalstva, pričakujemo pa, da bode vlada od svojih uradnikov zahtevala v vsakem pogledu nepristransko blagohotnost nasproti prebivalstvu." (Živahna pohvala.)
Odgovor nemških katoličanov.
Izjava katoliške ljudske stranke je bila od vseh najkrajša. Njen načelnik dr. Kathrein je v par minutah prečital izjavo, da je treba državnozborsko delo zopet pričeti, — jezikovno vprašanje po zakonu urediti in v tem slučaju tudi sedanjo vlado podpirati. „Ali je to vse"? vpraša ga nemški posl. dr. Schiicker. „Dà, jaz sem povedal vse", — mu odgovori dr. Kathrein, — kar je vzbudilo splošen smeh.
Obširnejše in odločnejše je govoril opat Treu-insfels v imenu katoliškega središča. „Mi se
hočemo držati desnice", je povdarjal, ter ob enem poživljal vse stranke na skupno delo, ker vsak nà-rod ima enako vrednost v državi po cesarjevem geslu: „Pravičnost je podlaga kraljestev" . .
Volitev v delegacijo,
ki se je vršila v 7. seji dne 28. okt., je dokazala slabost sedanje vlade in odločilno moč večine. Grof Clary je želel, da se zastopniki posameznih dežel volijo v delegacijo še pred praznikom vseh svetnikov. Večina pa je rekla, da bode volila odposlance (delegate), kedar bo sama hotela. V tej zadregi je prosilo ministerstvo cesarja za pomoč. In res je cesar posredoval. Grofu Clary-ju je brzojavil: „Prosim, obvestite Jaworskega, da bi Meni bilo jako všeč, ako bi se volitve vršile pred državnozborskimi počitnicami in da Me je poročilo o odloženju volitev mučno zadela. — Prane Jožef." Iz tega telegrama je jasno, da sedanja vlada sama ob sebi nema nobenega vpliva in vladar sam pripoznava moč desnice, ker se je obrnil na vodjo večine, na poljskega posl. Jaworskega, ne pa na nemško levico. Levičarji so vsled tega zelo poparjeni. Cesarjevi želji se ni mogla ustavljati nijedna stranka, ki še prisega na zvestobo svojemu cesarju in zraven svojih ne prezira nujnih državnih potreb. Volitvi so ugovarjali le Schonererijanci in mokrači, ki so se nadejali, da bodo nemški levičarji, med njimi zlasti koroški radikalci, po dogovoru preprečili volitve, če ne gre drugače, tudi s silo. A levičarji so pustili Schonererijance na cedilu. Koj ob pričetku seje je Schonerer zahteval, naj se poslancem vrnejo po-krovci od poslaniških sedežev, češ, da jih nujno potrebujejo, kar pa je predsednik smehljaje odklonil. Ko se je pričela volitev, pričeli so tudi vpiti Schonererijanci in so kričali skoraj do konca volitve. Ir o je kričal: „Najvišji telegram na pana Jaworskega je pomagal." Wolf: «Krasen pogled na te junake“ (poslance). „Sram Yas bodi!" Ko je bil Wolf poklican, da glasuje, vskliknil je: „Hudič Vas vzemi vse skupaj"! itd. Vkljubu vsemu kričanju se je vršila volitev delegatov redno. Koroško deželo bode v delegaciji zastopal dr. Lemisch, njegov namestnik je posl. Hinter hub er.
„Bancrntag“ v Velikovcu.
Kakor je „Mir“ že zadnjič pročal, vršil seje tako hrupno napovedani „bauerntag“ tukaj dné 22. okt. t. 1. popoludne ob obilni udeležbi na vrtu gostilne neizogibnega Sternwirta. Kazal je pa ta shod ravno tisto lice, kakor navadno vsi ,,bauern-bundovi" shodi; pravih kmetov je bilo primeroma le malo, pač pa so došli na shod v polnem številu liberalci, nacijonalci in gospodski kmetje od blizu in od daleč, ali kratko rečeno, bil je to sestanek vseh zagrizenih verskih in nàrodnih nasprotnikov iz mesta in dežele. Na županov poziv je v proslavo tega zborovanja mnogo mestjanov razobesilo zastave, med njimi je bilo videti ne majhno število frankfurtaric. Ko je pa 1. 1896. mil. g. knezo-škof došel v Velikovec, ni bilo na celem velikem glavnem trgu niti ene zastave videti višjemu dušnemu pastirju v pozdrav. Pač značilno za razmere v našem mestu in za „bauernbund“. „Gliha pač vkup štriha". To spričuje bolj jasno kakor vsi dokazi, da je „bauernbund“ le liberalno maslo. Ljubeznjivi naši nasprotniki čutijo namreč, da vsled našega napredka čedalje več tal pod svojimi nogami zgubljajo; sosebno jih je pa naše skladišče spravilo ob vso pamet. Prišli so tedaj skupaj, da bi si zopet korajže napili za nadaljni boj zoper našo katoliško slovensko stranko. Mnogo je „bauern-bund" od svoje ustanovitve 1. 1886. do letos na svojih shodih že rovai zoper nas, ali tako hinavsko, zvito, lažnjivo in ob enem surovo se morda še na nobenem takem shodu ni govorilo, kakor v Velikovcu. Pitali so naše voditelje s psovkami, „Blut-egel", „politischer Spitzbube", „Lumpen“. Takim ljudem naj se tedaj naš verni slovenski kmet zapiše.
Pa čujmo njih govore! Shod otvori načelnik „bauernbunda“, Kiršner, zahvaljuje mesto za lepi sprejem in pozdravi došla govornika. Župan Pinterič, ki je bil potem predsednikom izvoljen, in dež. poslanec Plaveč pozdravita shod vimenu mesta Velikovec. Zadnji udriha po svoji navadi po «klerikalnih rogoviležih", posebno naše skladišče ga vznemirja. Kot prvi glavni govornik nastopi baron Rokitanski, mož, ki ima neko posestvo blizu Gradca na Štajerskem in je, ker se je oženil z grofico Hartenau, vdovo ranjkega bolgarskega kneza Aleksandra Battenberga, si pridobil lepo premoženje. Poprej je lazil ta mož okrog voditeljev katoliške nemške stranke na Štajerskem, ali ti so njegovo pravo mišljenje pravočasno spoznali in ga odklonili. Potem je pa ustanovil zoper ravno to katoliško nemško stranko takozvani krščanski (!), prav za prav liberalni «bauernbund štajerski" in s tem rogovili zdaj zoper nemške katoliške štajerske kmete, katere vodi izvrstni nemški katoliški kmet Hagen-hofer. Ker v kmetskih občinah ni imel sreče, vo-
lila ga je mestna skupina Lipnica-Cmurek v štajerski deželni zbor. Štajerski liberalci ga sicer porabijo za rogoviljenje zoper katoliško stranko, ali v resnici pa sami ne marajo za njega. Tega rešitelja kmetov poklicali so tedaj naši bauernbundarji semkaj, da pomaga ubijatf «klerikalnega zmaja".
Baron Rokitanski je skupaj zbral v svojem govoru vse zabavljice, s katerimi dan za dnevom obsipljejo liberalni listi našo stranko. Po njemu so «klerikalci" pravi izvržek človeštva, da pijavke, ki izsesavajo kmetom kri, verski hinavci ; tem nasproti so pa bauernbundarji, tedaj ljudje, ki cerkev dostikrat še zunaj ne vidijo, vzorni katoličani. Da bo kmetu res pomagano, treba je tedaj, da vsi kmetje bauernbundu pristopijo, potem se bo zemlja spremenila v pravi raj ! Bolj strupeno in zvijačno že res ni mogoče govoriti. V začetku svojega govora se plemeniti «krščanski" (!) bauernbundar huduje, da je njegova stranka pri zadnjih državnozborskih volitvah v našem okraju propadla in napada duhovnike, češ, da svoj poklic zlorabljajo za agitacijo. Seveda, ako bi naši duhovniki, kakor odpadli pater Perk, na bauernbundove shode zahajali, potem bi bili duhovni v pravem pomenu besede.	(Konec prihodnjič.)
Dopisi prijateljev.
Kronski darovi za velikovško «Narodno šolo“.
Pri novi maši č. g. J. Majerhoferja pod Jerbergom je nabrala gospodičina Lenika Zupanova 34 kron. Na godovanju mil. g. prošta Luka Vavtižarja v Dobrlivesi zbrani duhovniki so darovali 10 kron. — Č. g. župnik Mat. Germ v Rajblu nabral pri ukovškem Jožku 3 kronce in pa pri šent-lenarščem Francetu 27 krone. — Fr. Reš, trgovec v Gorenčah, povodom obiskanja »Narodne šole" v Št. Rupertu pri Velikovcu 20 kron ; provizor Jožef Eiehholzer v Lipalji vesi 2 kroni. Skupaj 96 kron. Živeli nasledniki !
Iz Rude. Na podlagi § 19. tiskovnih postav prosim, da sprejmete v prihodnjo številko «Mira" sledeči popravek :
V Vašem poročilu iz Rude (Shod) od dné 20. vinotoka št. 29. je vest, da bi bil jaz kmete, ki so «deutschgesinnt", s posebno okrožnico vabil na Vaš ^ shod h Kleperniku, s katerimi besedami se meni podtika sovraštvo do dotičnega shoda in do Vaše stranke, popolnoma iz trte izvita in izmišljena 2) ; res je pa, da sem jaz še le v pon-deljek, dné 28. sept., zvedel za dotični shod.
Spoštovanjem
Tomaž Trunk,
posestnik in župan.
Opomba uredništva. J) Radi objavimo ta popravek, ker nočemo, da bi se komu krivica godila. Ali čudno se nam zdi, da g. župan govori, kakor bi „Mir“ napravljal shode. No, tako daleč se še nismo povspeli. Župan občine, v kateri se kak shod vrši — posebno če naredi toliko hrupa, kakor je pri nekaterih naredil shod v Lipi — mora vendar vedeti, kdo je dotični shod sklical! Sklicatelj je bil v tem slučaju odbor katoliško-političnega in gospodarskega društva za Slovence na Koroškem.
2) Iz trte izvito naše poročilo ni bilo, zakaj govorilo se je tudi pri shodu o tem, da je župan vabil svoje somišljenike na shod. Gotovo je, da je občinski tajnik agitoval med «bauernbundarji", naj gredo na naš shod. Ali se je pri tem skliceval na gosp. župana, ali je to delal samo na svojo roko, o tem pa ne bodemo raziskovali.
N o v i ò a r.
Na Koroškem.
Slovenščina je pri naših sodiščih ravnopravna!
Odločbo deželnega sodišča v Celovcu, (glej «Mir" št. 28. t. L), s katero se je na pritožbo dr. Tavčarja proti postopanju belja-škega sodišča priznala popolna ravnopravnost slovenskega jezika v slovenskih okrajih na Koroškem, je sedaj potrdilo tudi naj višje sodišče. S tem je ta boj za ravnopravnost ugodno dognan in je zdaj na koroških Slovencih, da z doslednim izrabljanjem pristoječe jim pravice udomačijo slovensko razpravljanje in uradovanje na Koroškem.
(Deželno gospodarstvo.) Ker doklade na pivo iu žganje, kakor jih je sklenil deželni zbor v zadnjem zasedanju, niso dobile najvišjega potrjenja, kaže se v deželnem gospodarstvu velik primanj-kljej, in sicer manjka za letos 46.800 gld., za prihodnje leto pa 94.000 gld. To so prav velikanske svòte ! Deželni odbor bode zato delal na to, da se deželni zbor skliče še pred novim letom, da sklepa o tem, kako bi se primanjkljej mogel pokriti.
(Deželni šolski svet) je v svoji zadnji seji vzel na znanje, da je «Nàrodna šola" v Št. Ru-
Slovenci! Ibridilo asaliajajte na slovenske skodle! ~^||g§§
pertu dobila tretji razred in sklepal o tem, da se dà tej šoli javnostna pravica. — Gosp. prof. Jožef Apih na celovškem učiteljišču je povzdignjen v VII. činovni red. — Prestavljeni so gg. učitelji: O. Win ar iz Ziljske Bistrice v Pliberk, Janez Pinter iz Cerneč v Kotlje, V. Pressinger iz Št. Pavla v Šmohor. Na novo so nastavljeni kot učitelji, oziroma učiteljice, gg. J. T a š e k v Št. Lipšu, Jos. K rab at v Ziljski Bistrici, A. Lidunig v Bistrici v Božu, K. K rob at na Tratah.
(Duhovske zadere.) Bazpisana je do 30. novembra župnija G linj e. — T Št. Vidu je umrl dné 29. okt. g. Šim. Dobrovnik, bogoslovec II. leta. Doma je bil v Prevaljah. N. p. v m. ! — C. g. M. Thaler, provizor v Motnici, je prestavljen k Št. Ožboltu, g. kaplan 0. Puc h ta iz Št. Lenarta v Sovodenj, g. A. Umlauf iz Treflinga v Št. Lenart. — Na župnijo Milstat je prezentovan č. g. Peter Baith. — G. Pr. Puchs, kaplan v Špitalu, pride za drugega kaplana k glavni fari v Celovec. Na njegovo mesto pride g. Ant. Ober-luggauer iz Zgornje Bele, tja pa g. Jos. Bra-b e n e c iz Iršena.
(Tri nore zvonove), težke 216.5, 109.5 in 63.5 kg. dobi podružnica sv. Petra ob Št. Jakobu v Božu. Vlila jih je Samassova tovarna v Ljubljani, kjer so zvonove tudi že posvetili.
(Drobiž.) Cesar je dal župniji Kotlje za zidanje farne cerkve 200 gld., župniji Kellerberg za zidanje stolpa 300 gld. in požarni brambi v Luz-nici 100 gld. — V Pliberku je bilo na dan vseh svetnikov slovesno posvečeno povečano pokopališče. — V Tifenu so pogorela dné 26. okt. pohištva trem posestnikom. Zgorelo je 6 poslopij. — V Vrbi je bilo letos 1296 strank z 2986 osebami; 621 oseb več kakor lani. — Cesar je podelil g. Jak. Miiller-ju, županu v Šmarjeti ob Velikovcu, zlati zaslužni križec, gosp. županu Janezu Pušnik-u v Št. Tomažu pa srebrni zaslužni križec.
Po drugih slovenskih deželah.
(Roganje Slovanom v Istri.) Istrski deželni odbor je sklenil na vse davke pobirati 100/0 doklade, da se z njimi pokrijejo stroški za novoustanovljeno laško gimnazijo v Pazinu, katero so postavili Italijani brez vsake potrebe samo v ta namen, da izzivajo Slovane. No, sedaj bo pa še treba Slovanom debelo plačevati za „zaušnico“, katero so jim Italijani odmerili.
(Desetletnica.) Mariborski škof, mil. gosp. dr. Mihael Napotnik, so dné 26. okt. slovesno obhajali desetletnico, odkar so bili blagoslovljeni v škofa. Isti dan so v stolnici blagoslovili nov jubilejni aitar Jezusovega srca.
(Slovenskim zadrugam.) Veleznani organizator spodnještajerskih zadrug, g. Ivan Kač, je izdal posebno knjižico „Kmetijska zadruga", v kateri v poljudni in prepričevalni besedi opisuje pomen, korist in način snovanja kmetijskih zadrug. Velike vrednosti je, da so pridjani tudi obrazci za zadružno knjigovodstvo. Knjižica stane le 20 kr. in se dobiva pri g. pisatelju Ivanu Kaču v Žalcu. Noben kmet in gospod bi ne smel biti brez te knjižice. Sezite po njej !
( N ^rodnosti v avstrijsko-ogerski armadi.)
Po uradni statistiki postavi naša država v vojsko 841.051 vojakov, namreč brez deželnih brambovcev in brez črne vojske. Od teh je Čehov in Slovakov 174.268, Poljakov 75.672, Businov 74.675, Hrvatov 74.514 in Slovencev 27.513, torej Slovanov 430.642 ; Nemcev pa je v armadi 227.230, Madžarov 122.234, Bumunov 47.276 in Italijanov 13.669. Tako po podatkih uradnega štetja; koliko pa je Slovanov vštetih pri Nemcih, Lahih in Madžarih in torej v resnici slovanskih vojakov? Gotovo ne trdimo preveč, ako rečemo, da je vojakov-Slovanov okroglo 500.000 in za toliko Nemcev, Lahov in Madžarov manje, torej Nemcev le kakih 184.000 Madžarov kakih 94.500 in Lahov kakih 11.000. Kdo je torej podpora državi? Nemec, ki daja trikrat manj, ali Madžar, ki daja petkrat manj, ali Lah, ki daja petinštiridesetkrat manj, vojakov nego Slovan? Zanimivo pa je tudi, koliko odstotkov v vsakem nàrodu k vojakom jemljejo. Če se torej primerja število prebivalcev s številom vojakov, se pokaže, da dajajo Madžari le 1-64%, Bumuni 1'680/0, Lahi 2-090/0i Nemci2-140/0- Slovani pa 225%. Pri krvnem davku smo, kakor kaže suh račun, Slovani najhuje zadeti. Zato pa kaznujejo vse one, ki se oglašajo s slovenskim „tukaj“ ali češkim „zde“ ! !
„Naša straža44.
Slovensko posestvo ob meji na prodaj!
V prijetnem kraju Spodnje Štajerske je na prodaj večje posestvo z novim mlinom in dobro obiskovano gostilno. V kraju je pošta. Posestvo bi ob najmanjšem trudu dajalo lepe dohodke. Da ne pride posestvo tujcem v roke, izposluje „Naša straža" izredno nizko ceno. Prijave sprejema „Naša straža" v Ljubljani, ki daje tudi potrebna pojasnila.
Vabila.
Podružnica sv. Cirila in Metoda za Sv. Kancijan v Podjunski dolini in za okolico priredi v nedeljo dné 19. novembra t. 1. svoj letni občni zbor v gostilni g. Jožefa Rabl-a, p. d. Majerja, v Sv. Kancijanu. Vspored:
1.	Pozdrav. 2. Poročilo odbora. 3. Volitev novega odbora. 4. Govori o naših šolskih in gospodarskih razmerah. K prav obilni udeležbi vabi drage Slovence in Slovenke
odbor.
Zveza slovenskih posojilnic napravi svoj redni občni zbor, kateri se bo vršil v četrtek dné 16. novembra 1899. 1., ob 10. uri predpoludne, v Narodnem domu v Celju. Dnevni red: 1. Poročilo predsednika.
2.	Poročilo tajnika, oziroma revizorja. 3. Odobritev letnega računa. 4. Predrugačenje pravil. 5. Razgovor o gospodarski organizaciji na Slovenskem. 6. Volitev odbora. 7. Slučajnosti.
Opomba: Po § 11. društvenih pravil se smejo udeleževati občnih zborov pooblaščenci v „Zvezi“ stoječih posojilnic, pa tudi vsak zadružnik takšnih posojilnic.
V Celju, dné 28. oktobra 1899.
Zveza slovenskih posojilnic v Celju.
Ai Ai Ai Ai A;
D a r o vi.
Za pogorelce v Veliki vasi pri
st. Jakobu so darovali:
C. g. J Sablatnik, župnik v Št. Ilju.......12'— K
„ Matej Ražun, župnik v Št. Jakobu .... IG— „
Neimenovan duhovnik........................2-— ^
Prej izkazanih.............................56’80 „
Vkup 8G80 „
Za pogorelee v Bacali so darovali: Preč. g. Lambert Einspieler, drž. posl. itd. . . . IG— K BI. g. dr. V. Janežič, c. kr. nadštabni zdravnik v p.
v Celovcu.................................10'— „
Č. g. Fr. Cepič, vpokojeni župnik v Kazazah .	.	2'— „
„ Jurij Trunk, provizor v Kazazah..............10'— „
„ Jož. Rozman, tajnik družbe sv. Mohorja . .	5'— „
Vkup 37'— K
Hvala darovateljem !
V tiskarni družbe sr. Mohorja r Celovcu
je ravnokar na svitlo prišel
Katekizem za katoliške šole
v združenih državah ameriških.
Sestavil in izdal Hev. J. S. Šušteršič,
Joliet, 111.
Z dovoljenjem prečast. St. Cloudskega škofijstva.
Cena kartoniranemu iztisu je 40 kr., po pošti poslan velja 45 kr.
Večje posestvo s staro gostilno
je na prodaj
v podjunski dolini. Posestvo obsega 22 oralov travnikov in njiv, 28 oralov dobro zaraščenega gozda. Poslopja so vsa v dobrem stanju. Gostilna je edina v večji vasi. Cena 5600 gld. Ponudbe naj se pošiljajo upravništvu „Mir“-a.
Uta prodaj je
iz proste roke Stossfer-jeva hiša na Otoku,
ki je na novo pozidana in ima hlev poleg hiše, 3 orale polja, 6 oralov gozda in 1 oral travnika. Dà se tudi v najem. Več se izve pri sedanjem posestniku Simonu Stossie r-ju na Otoku (Maria-Worth) ob vrbskem jezeru.
Ipte in ZMliiiikt
ki imajo dosti znancev, sprejema nova tovarna, da sprejemajo naročila na povsod neobhodno potrebne,
novo patentovane stvari. Visoka provizija, oziroma stalna plača, zajamčena. Naročila sprejema: Klimesch in tov., Praga, 1134—11.
lip- Služkinjo ~9f
ki razume kuhati navadno hrano in zna tudi dobro pian, sprejme Jakob Petschounig,
usnjar v Celovcu.
Ma prodaj je kajža
v črezdolih pri Kotmarivasi, s travnikom, pašo in tremi gozdi, vsega vkup črez 13 oralov. Polja je za 13 birnov posetve. Več se izvé pri posestnici Mariji Mikš v Črezdolih, pošta Kotmaravas pri Celovcu.
Schutzmarjy
Bra€ly-jeve
želodčne kapljice
(prej Marijaceljske želodčne kapljice)
pripravljene v lekarni „pri ogerskem kralju"
C. Brady-a na Dunaju L, Fleisclimarkt 1,
so starodavno in znano pomagilo, ki krepča želodec pri slabi prebavi in želodčnih težavah.
Ena steklenica stane . .	. 40 kr.
Dvojnata steklenica....	70 ,,
Zopet moram opozarjati, da moje kapljice ponarejajo. Pazi se naj torej pri nakupu na zgornjo varstveno znamko s podpisom C. Brady in zavrne se naj vsak izdelek, ki nima zgornje varstvene znamke in podpis C. Brady.
Želodčne kapljice ^ b"^1
(prej Marijaceljske želodčne kapljice) so zavite v rudeče škatljice in imajo podobo Marijaceljske matere božje kot varstveno znamko. Pod varstveno
znamko mora biti zraven stoječi podpis €\fjrGU&j> Posamezni deli so navedeni.
Želodčne kapljice se pristne dobivajo v vseh lekarnah.
Jakob Petschounig,
usnjarski trgovec
v Celovcu, na novem trgu št. 4.,
med gostilno „pri Kleeblatt-u“ in Kopper-jevo prodajalnieo.
Kdor hoče dobro, trdno in zoper mokroto stanovitno usnje, naj se obrne k meni, kjer mu bodem povsem s svojo šP|P~' veliko zalogo vsakovrstnega najboljšega usnja, "9(3 kakor tudi pravo rusko irhovino po najnižji ceni postregel. — Prodajam tudi vsakovrstno čevljarsko orodje. — Izdelujem in prodajam najizvrstnejšo mast za čevlje. — Kupujem vsakovrstne živinske kože za stroj po najvišji ceni.
Slavno občinstvo uljudno vabim na vsakojaki poskus, da se prepriča o kakovosti robe.
Z novim letom 1900 oddà se pri cerkvi v Žabnicah in na sv. Višarjih služba
organista in cerkovnika (mežnarja).
Kdor se hoče za to primeroma dobro službo oglasiti, mora biti v cerkvenem petju in orglanju dobro izurjen in sploh za to mesto sposoben. Oglasiti se je vsaj do 8. decembra t. 1. pri cerkvenem pred stojniš tvu v Žabnicah.
Uéenec,
koroški Slovenec, ki je dovršil vsaj eno srednjo šolo, sprejme se takoj v tvrdki z mešanim blagom Albin Rant, Kranj.
C. in k. dvorna
bratov
RIEGER
v Krnovem (Jàgerndorf)
avstr. Šlezija
izdeluje izvrstne in cene
cerkvene orgle.
umr Opominjajte ®e Oiril-Metodove drmžbe!
Dobiva se najceneje v podpisani lekarni, od koder se tudi jeden kos z obratno pošto razpošilja, ako se naroča po pošti.
Pogled mestnega trga in lekarne Trnkóczy-ja v Ljubljani.

Varstv. znamka.
Lekarna Trnkóczy,
4	7
v Ljubljani,
priporoča naslednja, že mnogo let z dobrim uspehom preskušena zdravila:
Dr. pl. Trnkóczy-ja
želoilečne
kapljice. Dobro sredstvo za želodec. — 1 steklenica 20 kr.,
12 steklenic 2 gld.
Dr. pl. Trnkóczy-ja
krogljice
odvajalne (čistilne), čistijo želodec. — Škatlja 21 kr., 6 škatljic 1 gld. 5 kr.
Pocukrane krogljice, 1 škatlja 40 kr., 3 škatlje 1 gld.
Doktor pl. Trnkóczy-ja
1 dk ■ pljučni in kašljev sok ali zeliščni g	sirup, sestavljen z lahko raztvarlji-
1	' vim vapnenim železom, utiša kašelj, raztvarja sliz, ublažuje bol in kašelj, vzbuja slast do jedi in tvori kri. — 1 steklenica 56 kr., 6 steklenic
2	gld. 50 kr.
Doktor pl. Trnkóczy-ja
, ali drgnilni cvet (udov cvet,
Ctichtgeist) je kot bol utešu-joče, ublažujoče drgnenje za križ, roke in noge, kot novo poživljajoče drgnenje po dolgi hoji in težkem delu itd. priporočljiv. — 1 steklenica 50 kr., 6 steklenic 2 gld. 25 kr.
Doktor pl. Trnkóczy-ja
tinktura za
izkušeno sredstvo zoper boleča kurja očesa, bradavice, otrpnjenje kože, kraste, roženico, žulje in ozebline. Ima to veliko prednost, da se samo le s priloženim čopičem bolni del namaže. — Steklenica po 40 kr., 6 steklenic 1 gld. 75 kr.
Varstvena znamka.
Za varčne gospodinje, dojenčke, otroke, nervozne, ozdravljence, malokrvne, bledične, za vsakega bolnika, sploh za vsakega se priporoča namesto brezmočne, dražljive kave in ruskega čaja doktor pl. Trnkócy-ja kakno sladili čaj kot tečno, krepilno, zdravo, najboljše in najcenejše redilno sredstvo. Zamotek (Y, kile vsebine) 20 kr., 14 zametkov samo 2 gld. 25 kr.
protiiski
kurja očesa,
Ker je vedna skrb p. n. ekonomov, kmetovalcev, živinorejcev itd. obrnjena na ohranitev zdrave in krepke živine, opozarjamo iste posebno na naše doktor Trnkóczy-jeve redilne preparate za živino.
Doktor pl. Trnkóczy-ja
živinski
redilni prašek za notranjo rabo pri kravah, voleh in konjih. Že skoro 50 let z najboljšim uspehom v rabi, kedar : živina noče žreti in da se zboljša mleko. — Zamotek z rabilnim navodom 50 kr., pet zamotkov samo 2 gld.
Varstvena znamka.
Prašičji
krmilni inredilni prašek. va.stvena znamka. Varstveno m dijetetično
sredstvo za prašiče Za notranjo rabo, za tvorbo mesa in masti. — Zamotek 25 kr., pet zamotkov samo 1 gld.
Stroji za prirejanje krme za zimsko krmljenje v hlevu!
Rezalnice za rezanico, rezalnice za repo in krompir, mlini za rohkanje in mečkanje, parnice za živinsko krmo, premakljive kotljaste štedilne peči z emailiranimi in ne-emailiranimi vložnimi kotlji, stoječe ali premakljive, za kuhanje in parenje živinske krme, krompirja za mnoge kmetijske in gospodarske namene, dalje: robkalnice za koruzo, čistilnice za žito, trijerje, stiskalnice za seno in slamo, na ročno gonjo, stoječe ali na kolesih, mlatilnice, vitle, jeklene pluge, valjarje, brane, najboljše sejalne stroje „ACrRIItOIiAS4 (na kolesih), ne da bi bilo treba kolesa izpreminjati.
Samo ob sebi delujoče
škropilnice za uničevanje grenkuljice,
izdelujejo in pošiljajo z jamstvom kot posebnost v najizvrstnejši in priznano najboljši sestavi,
P. HMAYFARTH In sodr.
c. kr. izklj. priv. tovarna za kmetijske stroje, livarne in fužine na par,
na Dunaju, lil. Taborstrasse Tl.
Odlikovana z čez 400 zlatimi, srebrnimi in bronastimi kolajnami.
a*-llustrovani ceniki in mnoga priznalna pisma zastonj. — lastapoiki in prakupoi sa sprajmajo.
vseh nadomestkov za kavo ima zajamčeno
pristna Oelz-ova kava
odlično mesto. Zato se po svojih izjemno izvrstnih lastnostih hitro vpeljuje kot prijateljica res dobre kuhinje.
Samo pristna:
i®rv rudečih zavojih z belimi trakovi.'
Lastnik in izdajatelj Gregor Einspieler, župnik v Podkloštru. — Odgovorni urednik Ivan Terselič. — Tiskarna družbe sv. Mohorja v Celovcu.