Velja v Ljubljani in po pošti: celo leto pol leta , fetrt leta w mesec K 350-— „ 180— „ 80— .. 30— Za inozemstvo: ‘•Cio leto . K 480— P01 :«1a. . . . „ 250— četrt leta . „ 120— ia K’esec . „ 4(1— Za Ameriko: celoletno polletno . četrtletno. 8 dolar. 4 dolarja 2 dolarja Novi naročniki ca; oosiiiajO naročnino po nakaznici. Oglasi se zaraCnnajo po porabljenem prostoru in stcef 1 mm visok ter 55 mm širok prostor za enkrat 2 K za večkrat popust. Uredništvo je v Ljubljeni, Frančiškanska ulica štev Telefon štev. 3C0. — Upravništvo je na Marijinem štev. 8, Telefon štev. 44. — ■■ — Izhaja vsak dan zjutraj. Fosamezna številka velja 160 K. Vprašanjem glede inseratov i. dr. se naj priloži na odgovor dopisnica ali znamka. — Dopisi naj se Irankirajo — ZZZZZZZZZZZZZ Rokopisi se ne vračajo, _________________—■—. Rekonstrukcija vlade. Beograd. 11. maja. Pašič jc včeraj poročal ožjemu odboru radikalne stranki'o politični situaciji. Radikalni klub Želi, da se sedanja sestava vlade obdrži. Dalje je Pašič konfe-riral z Davidovičem, ki je popoldne sporočil želje radikalnega kluba ožjemu odboru demokratske stranke. Demokratska stranka vztraja pri tem. da se rekonstrukcija vlade izvrši tako. kakor je bilo sklenjeno že pred enim mesecem. Zagreb. 11. maja. Radikalci se protivijo kandidaturi Pribičeviča za ministra notranjih stvari. Po vsej oriliki prevzame ministrstvo za zu- nanje stvari Velizar Jankovič. V tem primeru bodo zahtevali demokrati, da se jim prepusti ministrstvo za javna. dela. Beograd. 11. maja. (Izv.) Danes se je ponovno sestal radikalni klub k seji ter sklenil, da se rekonstrukcija kabineta predloži na poznejši čas. Beograd, 11. maja. (Izv.) Minister za agrarno reformo Uzumovie le konfertral danes z muslimani iz Južno Srblie. Do sporazuma ni prišlo, ker muslimani vstrajajo pri svojih zahtevah. OHciJelno se pogajanja niso razbila, pač pa za dalje časa od-godila. Radičevo rovarenje. Vlada je za nasilne protiukrepe. Beograd, 11. maja. Včeraj popoldne ob sedemnajstih je bil važen sestanek v kabinetu ministrskega predsednika, katerega so se razen ministrskega predsednika, ministra za notranje stvari hi prosvetnega ministra udeležili od radikalcev Stanojevič, oj demokratov dr. Roic in dr. Luklnlč, od Narodnega kluba dr. Drinkovič in dr. I.a-Rinja od Jugoslovanskega kluba dr. Koro-*’ec In Stjepan Radič ter končno dr. Trum-Minister za notranje stvari je poročal 0 Političnem položaju na lirvatskem in na-Riašal, da se je ta sestanek sklical v svrlio Posvetovanja o primernih odredbah za preprečenjo protldržavne agitacije Radičeve stranke. Minister je rekel, da ima zanesljive informacije, da bo Radičeva stranka kljub prepovedi imela svoje zborovanje v Zagrebu dne 16. t. m. Zato Jc treba, da vsi skupaj delajo na to, da bi se preprečilo prelivanje krvi. V istem smislu je govoril tudj Pašič. Narodni In Jugosiovenski klub ter dr. Trumbič so Izjavili, da v tem ozltn ne morejo prevzeti nobene odgovornosti tn da smatrajo uporabo sile za nevarno. Debata o tem predmetu je trajata do 20.10. Kakor se zdi, ni prišlo do nikakega sporazuma o tem, kaj se ima storiti. Kapitulacija Nemčije pred antanto. Burna seja v nemškem državnem zboru. Nov kabinet v Nemčiji na vidiku. Francoski bic. Berlin, 10. maja. Na današnji seji državnega zbora, je državni kan-eelar dr. Wirth najprej sporočil listo novih državnih ministrov. Izjavil je. da se bo ministrstvo spopol-nilo Naloga v tej težki uri. je dejal dr. Wirth, je, da državni zbor odloči o ultimatu zaveznikov. Z ozirom na stavljeni nam rok vas moram jirositi. da takoj izrazile svoje mnenje o tem vprašanju. Ne preostaja nam nobena druga možnost kot sprejem ali odklonitev ultimata. Državni kancelar je nato v podrobnostih obrazložil posledice sprejema ali odklonitve ter nadalje izjavil, da gre za vso bodočnost težko preizkušene domovine. Nemški narod je pripravljen doprinesti največje materijelne žrtve. Iz tega vzroka sprejme nemška vlada ultimat. Odgovornost za gospodarske posledice ultimata leži na nasiirotni strani. Da se v tej težki uri spomnimo tudi na Gorenjo Šlezijo. je nadaljeval govornik, ne potrebuje utemeljevanja. V tem oziru zaupamo trdno na izid ljudskega glasovanja. Sedaj gre za to. da zavezniške vlade ne bodo trpele poljskega poizkusa. ki nasprotuje vsaki pravici, da bi poljski diktator teptal z nogami one majhne pravice, ki iih nam daje mirovna pogodba. Gospe in gospodje! Nova vlada vam po natančnem proučevanju priporoča, da sprejmete ultimat. (Odobravanje.) Zbornica je nato pričela razpravo. Za socialne demokrate je poslanec Wcls, za centrum poslanec Trimborn in za nedovisne socialiste poslanec LecJ<1-bourg podal izjavo v tem znvisiu. da se sprejme ultimat. V imenu nemške ljudske stranke so sc poslanec dr. Sticscmann. v imenu nemške nacionalne stranke poslanec Hergt, v imenu komunistov poslanec Koenen In v imenu bavarske ljudske stranke poslanec Heim izjavili proti sprc-iemu ultimata. Končno sc je sprejel predlog^ ki sta ga stavila poslanca Miiller-Franken in Trimborn. v poimenskem glasovanju z 221 proti 175 glasovopi. Desnica jc sprcjelp Izid glasovanja s »pftii« klici. Berlin. 11. maja. Nemški posla-mk v Londonu je prošlo nOč brzojavno sprejel nastojmo noto. da jo izroči L.loyd Georgeu: Na podlagi sklepa državnega zbora sem pooblaščen z ozirom na zaključke zavezniških sil od 5. maja 1921 v imenu nove nemške vlade izjaviti nastopno: Nemška vlada se je odločila: 1. Da izpolni brez pridržka ali pogojev dolžnosti, katere je določila re-paracijska komisija. 2. Da sprejme in udejstvi brez pridržka ali pogojev jamstvene odredbe, katere je predpisala roparacijska komisija glede nemških obveznosti. 3. Da izvede brez pridržka ali odloga odredbe glede razorožitve na suhem, na vodi in v zraku, kakor jih je naznanila nota zavezniških vlad z dne 29. januarja 1921, pri čemer je izvesti zaostale odredbe takoj, druge pa v predpisanem času. 4. Da brez pridržka ali odloga obsodi vojne krivce in izvede ostale še neizvedene v prvem delu note zavezniških vlad od 5. maja omenjene pogodbene določbe. — Prosim, da o tej izjavi nemudoma obvestite zavezniške sile. Podpis: Dr. Wirth. — Nota jc bila odposlana tudi v Pariz, Rim. Bruselj in Tokio. Berlin. 11. maja. (Izv.) Novi kabinet se smatra tako v vladnih kakor v političnih krogih za zasilni kabinet, ki je bil sestavljen z največ-jo naglico. Novi kabinet se je moral zato takoj sestaviti, ker je morala vlada podpisati stavljeni ultimtaum. Da se pri izbiri oseb ni moglo z prej običajno opreznostjo postopati, dokazuje dejstvo, da se je še le v zadnji sekundi dobilo dovoljno število oseb. katere so se izjavile pripravljenim vstopiti v vlado. Govori se, da se v najkrajšem času nekateri resorti zamenjajo z znanimi političnimi osebami. Diisseldorf, 11. maja. (Izv.) Mestna uprava je podala danes izvestje, da so stroški za preskrbo zasedbenih oblasti dosegli visečino od 30 miljonov mark. Vedno večje množine francoskega vojaštva prihajajo v Diisseldorf in njegovo okrožje. Diisseldorf, 11. maja. (Izv.) Strogo postopanje pri carinarnicah, katere so vzeli Francozi v svojo upravo, začelo Jc roditi slabe posledice. Velike potežkoče se pojavljajo pri vseli uvoznih predmetih, pa tudi Izvoz trpi na velikih zamudah. NSS in ptujski župan. Ptuj, II. maja. (Izv.) Snoči se je vršil v gostilni Klinček pri seimlšču^shod NSS, ki je bil sijajno obiskan. Predsedoval Je tov. Lenarčič, ki je v svojem govoru pojasnil položaj glede volitve ptujskega župana. V imenu centrale NSS Je poročal tajnik tov. Z. Fakin. Shod ie trajal dve uri in se je po vsestranski, temeljiti debati sprejela sledeča resolucija: Vest dnevnika »Jutra«, da je iz krajevne organizacije NSS v Ptulu. Izstopilo 80 pristašev, Je neresnična. DosedaJ niti en član ni izstopil, nasprotno se Je na današnjem sestanku konst;.tiralo popolno soglasje 7. dosedanjo taktiko vodstva kraj. organizacije in sc Je sklenilo, da se bo teh smernic kral. org. tudi v bodoče držala. Kaj je JDS in njeno delovanje v narodnem oziru je vsem somišljenikom NSS v Ptuju popolnoma jasno in noče s tem »narodnim delom« imeti ničesar skupnega. Rav-notako je absolutna neresnica, da Je po volitvah stopila JDS v svrho izvolitve župana v Ptuju v stik z NSS in s tem vsaj skušala rešiti položaj. NSS stoji trdno na stališču, da mora biti v Ptuju res naroden župan, nikakor pa ne župan — pristaš stranke, ki je v svojem dveletnem delovanju negovala le Nemce I11 nemškutarje hi ki pod krinko narodnosti skriva samo svoje stremljenje za politično močlo in krije pod to kmko le koristi svojih bank in ban-kokratov. Laž je, da je NSS v Ptuju predlagala alt zagotovila JDS župana, da bi sama dobila podžupana. NSS gre lo za načela, ne pa za mandate In županske ter podžupan-ske stolčke. Kdor trdi drugače, laže. člani krai. org. NSS v Ptuju se dobro zavedajo kaj so dolžni svoji narodnosti in baš radi tega ne morejo podpirati Izvolitve župana JDS, ki se je po svojem dosedanjem delovanju izkazala naravnost za sovražnico slovensko in Jugoslovanske narodne misli v obmejnih mestih. PROT1NARODNO REKLAMACIJSKO POSTOPANJE JDS. Ptuj. 11. maja. (Izv.) Pri volitvah v konstituanto je kraj. org. NSS v Ptuju hotela izreklamirati iz volilnega imenika mnogo nemškutarjev in Nemcev, med drugimi tudi peka Lozinšeka, katere pa jc JDS zopet vreklatnirala. S tem jim je pripomogla do volilne pravice v nadi. da bodo pomnožili število njenih pristašev. S svojim protinarod-nim reklamacijskim postopanjem je zakrivla JDS, da imajo v Celju in Mariboru zlasti pa v Ptuju mnog! nemškutarji volilno pravico, ki je sicer ne bi imeli. VOLITEV ŽUPANA V KRANJU. Kranj, 11. mala. Danes se je vršila prva seja občinskega odbora. Za župana je bil izvoljen Ciril Pirc. CENTRALA TRBOVELJSKE V LJUBLJANI. Dunaj, 11. maja. (izv.) Upravni Svet »Trboveljske premogokopne družbe« je v principu sklenil, da premesti svojo centralo v Ljubljano, stavil pa je nekatere pogoje vladi, 4>d katerih izpolnitve je odvisno, če in kdaj se izvrši ta sklep. ZASEDBA SUŠAKA. Bakar, 11. maja. Komisija za razmejitev reške države jc končala svoje delo. Naše čete bodo prejko-ne dne 15. t. m. zasedle Sušak. DRAGA OSVOBOJENA. Beograd, 10. maja. Ministrski predsednik in zunanji minister Nikola Pašič je prejel iz Bakra brzojavko nastopne vsebine: Bakar, 9. maja. Danes so naše hrabre čete vkorakale v kraj Draga, V imenu prebivalstva, ki je željno pričakovalo vojsko kralja osvoboditelja, Vas navdušeno pozdravljam in Vas rotim, da zastavite vso sile za povzdigo močne in nedeljive domovine. — Podpis Bože Barborič, predsednik občine. , ŽELEZNIŠKA KONFERENCA V RIMU. Beograd, 11. maja. Konec tega meseca bo v Rimu železniška konferenca, katere se bo udeležil tudi naš delegat. Na tej konferenci se je določil vozni red brzovlaku Pan/—Jrst—Carigrad, Načela zmagujejo in ne teror. Občinske volitve so prinesle v Sloveniji precej drugačno lice kakor pa volitve v državotvorno skupščino. Proti številkam skrivalnica ne pomaga in po številkah moramo priznati, da jo večina slovenskih občin v rokah SLS. Med dvema ekstremoma, ki sc borita že dolgo tradicijo let v slovenskih deželah med »klerikalizmom« in »liberalizmom« je zmagal prvi. Za nas ta boj ne pomeni pravzaprav ničesar druzega kakor pa zadnje strcsljaje umirajočega avstrijskega telesa. Dve struji drvita druga proti drugi SLS in JDS. — SLS črpa moč v ljudskih masah, a JDS se je v tej borbi odmaknila od idealov, ki sl lih Je svolčas zapisala na mladostni prapor jugoslovanstva. Ker Je v manjšini, se le zatekla k terorju in tajnim kovarstvom ter si baš vslcd tega odbila vse Idealiste, ki so se ob proglasitvi stranke zbirali pod njenim praporom in pričakovali svetle Jugoslovanske svobode in bodočnosti. Dasl na krinltu, in kljub pomoči vladnega aparata, je liberalizem dobil mod volllcl nezaupnico. Razumljivo je to. Klerikalizem Ima namreč načela — naj sl bodo misli o njih to ali to — načela so in samo ta zmagujejo. Llberalstvo si Je pa po svojih sedanjih voditeljih postavilo parolo: kakorkoli, ne glede na sredstva, za vsako ceno ne Je treba obdržati na vrhu, četudi proti volji večine naroda. Ferman, naredbe In policija naj pomagajo tam, kjer kliče ljudstvo svoj: Nel Politiki te stranke niso živeli z nart*, dom in ne prisluškovali njegovim utripom,, nit; slutili niso, da prihaja na zemljo prc-porodna pomlad. Denar, ki ga imajo na razpolago, Jim Je bil čvrsta garancija za uspeh — misli in Ideje so smatrali za prazno in zavistno blebetanje nerazsodne in nepremožne proletarske kanalje. In prvj se Jc od zastave poteptanih idealov umaknil velik del inteligence. — Banke in nasilja ter žrtvovanje vsega narodu svetega za osebno nadoblast, to je odtrgalo od njih elito in za njo so šli tudi trpini in izrazili pri volitvah svoj protest v nasprotnih naprednih skupinah. Ako primerjamo statistiko skupštlnskik In občinskih volitev, vidimo, da je absolutizem llberalstva pokopan In da nastopajo za zavožene Ideale nove struje, ki vedo, da Je avstrijstva konec in obenem avstrijskih kalnih metod ter da sili življenje na vseh poljih v druge družabne smer,. Odpor proti absolutizmu pri teh občinskih volitvah Je oster in jasen nauk za vsakogar, ki bo nastopil oblast. S terorjem in hreznačelnostjo se država ne zida. Čim več bo slišalo ljudstvo o komisarjih in uničenih mandatih, tesneje se bo strnilo v bojne vrste. Izid občinskih volitev v Sloveniji In razni dogodki po drugih pokrajinah tostran Save, bi morali odpreti oči tudi slepcem, ki se igrajo z našim državnim krmilom. Voljo ljudstva teror ni Se nikdar strl. Vojaške operacije v Slezi ji ustavljene. Pogajanja za sporazum. Dunaj, II. maja. Kakor poročajo listi Jz Varšave, so dovedla pogajanja med med-zavezniško plebiscitno komisijo bi Korlan-tyjem do uspeha. Uporniške čete se bodo moralo umakniti na določeno demarkacijsko črto, na kateri bodo ostalo do končne rešitve gomle-šlezkega vprašanja. V ozem-IJu, ki ostane začasno zasedeno, se nahaja tudi gorniešlcsko industrijsko ozemlje. Na podlagi tega dogovora so se ponoči od ponedeljka ua torek ustavile vojaške operacije. Berlin, II. maja. »Achtuhrabedblatt« javlja Iz Bazla: Kakor doznava »Chicago Tribune« iz verodostojne strani, Je velepo- slaniška konferenca načeloma sklenila, okrožja Pština, Rybnik, Velik« Strelce in ‘farnowice prisoditi Poljski, dočim dobi Nemčija severno in zapadno Gorenjo Slezi jo. Pariz, 11. maja. »Excels!or« objavlja intorvlev s Koriantyjem, ki je izjavil: Ml smo močni in odločni. Osvojili smo malone vse ozemlje, ki ga zahtevamo. Ne nameravamo prodirati dalje, toda umaknili so tudi ne bomo. Upamo, da bo vrhovni svet ugodil našim pravičnim zahtevam. Izdal sem strogo povelje, da se jo ogibati vsakemu spopadu z zavezniškimi četam). VVRANGLOVI VOJAKI NAŠI — OROŽNIKI. Beograd. 11. maja. Poslanec dr. Šurmin je poslal ministrskemu predsedniku vlogo, v kateri ga opozarja na to. da ne bi bilo mogoče, da bi se vojaki bivše \Vranglove vojske sprejeli za naše orožništvo, ker ne znajo našega jezika. Dr. Šurmin je opozoril ministrskega predscdnilca na to, kako je Francija postopala z bivšo Wranglovo vojsko in da je imela za to razloge. VOLILNI BOJ V ITALIJI. Rim. 10. maja. Po spopadu v Castel Vetrano so aretirali župana in nekatere socialistične ekstremiste. Kakor poroča »Giornale d’ Ita-iia«, sta bili pri spopadu fašistov s socialisti v Ascoli Picono ubiti dve osebi, tri pa ranjene. DEMISJJA ZVEZNEGA KANCE-I.ARJA DR. MAYERJA. Dunaj, 11. maja. (Izv.) Tukaj razširjena vest. da bode dr. Mayer podal svojo demisijo, se bode bržkone jutri vresničila. Ako sprejme jutri zbornica predlog za priključitev Avslije k Nemčiji, je de-misija dr. Mayera gotova stvar. PADEC ALBANSKE VLADE Elbasati, 11. maja. Po vesteh iz Tirane se pričakuje skorajšnji padec albanske vlade. Kandidata za .sestavo nove vlade sta episkop Fanell in korčanski poslanec Pan-dcii-Vangeli. Albanski parlament ja sklenil, da se razveljavijo drinske volitve, kar je smatrati za zmago Ahmed bega Cmačkega. Rsvnotako je bilo sklenjeno z večino gla-sov, da se v Albaniji odpravi naslov »beg«. Episkop Faneil in Ahmed bog delata sedaj na to, da se sestavi jz naprednih elementov nova stranka pod imenom demokratska o>t liberalna stranka. ŠTRAJK V ŠTAJERSKIH PREMOGOVNIKIH. Gradec, 11. maja. (DuuKU). Glede n 3-vih mezdnih zahtev delavcev vseh štajerskih rudnikov so se zadnje dni na Dunaju vršila pogajanja mod zaupniki delavcev in zastopniki podjetij. Ker se ponudbe podjetij zaupnikom delavstva ne zde zadostne, so se pogajanja ustavila. Po shiepu konference obratnih svetov, ki je bila v poudeijelt, so bile mezdno zahteve ferminlzirane do danes opoldne. Ker so sc mezdna pogajanja Izjalovila, bodo delavci v vseh štajerskih premogovnikih začeli jutrj zjutraj stavkati. VLADA ATAMANA PETl.JURE RAZPU-ŠČENA. Moskva, 11. maja. Poljska vlada lo razpustila vlado atamana Petljurc. Člani te vlado so odpotovali na češkoslovaško mejo. BORZNA IN TRŽNA POROČILA. 11. maja. Valute In devize. Zagreb: 11. maja. Devize: Berlin 214 -218, Italija ček 690—692, London 540 do 545, Newyork 135—0, Newyorx 0—133, Pariz 1124-1135, Praga 19225—194, Švica 0—2460, Dunaj 21.20—21.25. Valute: Dolarji 132.25—132.50, avstrijske krone 23—23250, carski rublji 50—55, napoleondori 463—471, marke 215—216, lejj 0—224, lire 675-6S0, češkoslovaške krone 196—198. D u 11 a i: dolarji 561—565, marke 905 —911, luntl 2235—2255, Iranki 4705—4745, liro 2930-2950, dinarji 1664—1684, poljske marko 6950—7550, švicarski franki 9925-9975, češkoslovaške krone 814—820. Praga: Berlin 112, Curih 1238.50, Milan 359, Pariz 58850, London 27950, New. Vork 6875, Beograd 200, Varšava 7.70. Curih: Berlin 9559, London 2232, Pariz 4720, Milan 2935, Praga 790, Varšava 0.65, Zagreb 4,10, Dunaj 1.25, Budimpešta 2.85. , Stran 2. >■ Govor senatorja br. Klofača ob priliki majske proslave. (Konec.) Poni en besede »kultura« se mora kriti s pomenom besede »socija-lizem«. Socijalisti postanemo samo tedaj, ako postanemo ljudje dobrega, plemenitega značaja. S kulturo delujemo na udejstvitev popolnega nravnega stanja ljudstva. In to je tudi ravno cilj socijalizma. Ce pridemo vsi k popolnemu nravnemu stanju smo dosegli cilj veličanstve-rtega poslanstva človečanstva^ in bo potem odvisno samo od naše moralne sile ali se vzdržimo na tem višku ali pa zopet pademo. Če postanemo popolni ljudje, postanemo socijalisti. Civilizacija je dvignila človeštvo nad prvotno naravno stanje in dovedla k pravnemu stanju, naloga kulture je pa, da napravi prvotno prirojeno stanje človeštva plemenitejše in ga privede v moralno stanje. Češki delavec, češko delavno ljudstvo naj se enkrat zave: Niso in ne bodo njegovi prijatelji ti. ki se mu laskajo. Naš socijalizem ne sme imeti ničesar skupnega z demagogijo. Naš socijalizem sme biti le resnica In sme propagirati samo resnico. Oziramo se vselej tudi na sedanjo dobo in zato ne moremo imeti samo maksimalnega programa, temveč moramo imeti tudi svoj minimalni delavni program, da vemo, kaj je treba in kaj lahko uresničimo takoj in v najbližji bodočnosti. Cele socijalistične stranke so se zagle dale v cilje skupne bodočnosti in so vsled tega slepe za današnja dejstva; bijejo se med seboj za stvari popolnoma teoretične vrednosti, mesto da bi si podale roke za skupen boj proti reakciji in velekapitalu, ki ima prav razvit smisel za realnost, ki trezno računa in je vsled tega proti delavstvu obnaša vedno pre-drzneje. Za časa Avstrije je bil naš delavni program seveda popolnoma drugačen, kot je danes in isto velja o naši taktiki. Takrat je vsakdo razumel in vedel, kal da ima storiti; ne da bi mu to razjasnjevali, je vsakdo razdiral. Danes imamo svojo lastno državo ali dosedaj se še nismo odvadili metod, po katerih smo delali v in proti Avstriji. Danes pa mora vsak češki človek vedeti in čutiti, ne da bi mu to pripovedovali, da si moramo našo državo ohraniti. Kdor tega ne razume, škoduje soci-jalizmu. delavstvu in državi. Naša stranka mora biti skupnost vseh delavnih skupin. Delavec, obrtnik. poljedelec, uradnik in nameščenec. vsi spadajo v en tabor, v tabor. ki smo ga ponosno nazvali tabor narodnih socijalistov. Z radostjo nas napolnjuje, da se bliža dan. ko bo uresničen tudi slovanski socijalizem kakor smo sanjali o njem dolga leta. Raste iz našega narodnega socijalizma. ki je dokazal, da je tvorna sila, ki misli z lastno glavo, a ne z možgani Moskve. Berlina ali Rima. Prihodnja internacijonala — ko pride k nji — dosedaj jih imamo že nekoliko in vse so brez vrednosti — mo- re biti samo zveza narodnih socijalistov: Za svoje ideje moramo pridobiti podporo ostalih slovanskih narodov. Jugoslovani imajo že svoj narodni socijalizem in z radostjo pozdravljamo tudi gibanje ruskih so-cijalnih revolucionarjev. Ta internacionala bo tudi porok za mir. Če se bo slovanska ideja or. ganizirala od spodaj. v ljudstvu, se nain ni treba bati za svojo bodočnost In v tem vidimo pravo slovansko politiko. Naš socijalizem se mora javiti v bratskih dejanjih in v srcu. Kot smo odkritosrčno socialistični, tako odkritosrčno smo tudi narodni. slovanski! Niso pa narodni ti, ki vsak trenotek odganjajo delavstvo od dela. niti ne morejo biti slovanski ti, ki nimajo smisla za široke vrste slovanskega proletarijata. Ravnajo kot otroci oni. ki hočejo organizirati slovansko politiko od zgoraj in ki hočejo o nji odločevati pri zelenih mizah. Smo stranka, ki hoče vzdržati svojo državo za vsako ceno. In kakor vselej smo tudi sedaj mi narodni socijalisti na razpolago naši domovini in pripravljeni zanjo prevzeti na svoje rame tudi najtežje žrtve. Nato je br. Klofač v imenu cele stranke pozdravil prezidenta Masa-ryka. nakar je zaključil svoj govor z vzklikom: »Naj živi čehoslovaški, v resnici narodni socijalizem!« Dol-gotraiajoče navdušeno odobravanie in ploskanje.) Pismo iz Prage. Praga, dne 7. maja 1921. Da ne pride do parlamentarne vlade, temu vzrok so desničarji so-cijalne demokracije, ki se je odločila. da v vlado ne stopi. Brez njih pa ni ne večine, ne parlamentarizacije. Ostane sedaj do jeseni pri starem. Glavno delo bo v rokah zastopnikov strank t. j. Detorice. kakor dosedaj. * V kazenskopravni zakonodaji se vrše prav temeljite izpremembe, odgovarjajoče duhu časa. humanosti in človeški dostojnosti. Zapori političnih zločincev in red in disciplina v teh zaporih se popolnoma izpre-mene za osebe, ki niso napravile političnega zločina iz umazanih. nizkih namenov in če se ni namenoma uničilo človeško življenje in če se ni delala škoda posameznim, osebam. Takšni obsojenci bodo imeli pravico do svobodnega čtiva in do korespondence, do proste vporabe luči in bodo smeli nositi civilno obleko. Povod za to izpremembo so dale zadnje obsodbe komunistov, med katerimi je številno obsojencev, ki so vsled malenkostnih imo- I vinskopravnih deliktov obsojeni | brezpogojno in sicer kot navadni j zločinci. Pripravlja se tudi reforma kazenskega zakonika in kazenskopravnega reda. kar ie nujna potreba. ker današnji nazori o veleizdaji, o verskih družbah v lastninskem zi-steinu niso več takšni kot so bili pod Avstrijo in tem izpremembam v nazorih je treba primemo izpre-meniti tudi kazensko pravo. C—y. Trgovska zbornica v Ljubljani. Trgovska zbornica v Ljubljani je predložila deželni vladi svoj proračun za leto 1921.. s katerim bo krila svoje potrebščine. Deželna vlada je baje ta proračun odobrila. Doneski se bodo pobirali od trgovcev po davkih, in sicer 30% od občne pri-dobnine, kar bo znašalo nič manj kakor 1,812.352 K. To je ogromna vsota.ki zadene davkoplačevalce trgovce. Pri tej trgovski krizi je pač nezaslišano, da se naši trgovini nalagajo nepotrebno tako velikanska bremena. Vsi trgovci smo prepričani, da je za nas potrebna trgovska organizacija. Vprašanje pa je, ko je potrebno tako razkošnega aparata, ali je potreba to število uradnikov? Čemu vam tajnika doktorja, ki o trgovini ničesar ne razumeta. Ta gospoda se bavita v prvi vrsti s politiko, trgovski stan pa jima je deveta briga. Kaj pa storijo ti ljudje za trgovca? Nič in prav nič! Na to mesto spadajo praktični trgovci in trgovski akademiki. Koliko je teh juristov-tajnikov pri trgovski zbornici, pa še nimajo niti trgovske štatistike. Vse kar se naredi, morajo delati nižji uradniki. Tajnika sta v upravnih svetih različnih velepodjetij, kakor v bankah. lesnih veletrgovinah, jeseniški industrijski družbi itd., zato nimajo časa za trgovsko zbornico. To bi nikakor ne smelo biti dopustno. da so napol javni uredniki zainteresirani v takih podjetjih, ker se samoobsebi razume, da ne morejo potem biti objektivni In da potem v uradu protežirajo iste družbe od katerih vlečejo mastne tantije-me. O tem bi lahko vedela veliko povedati lesna družba »Sava«. Koliko eraričnega lesa je dobila ta družba s pomočjo teh organov po znižani ceni na škodo države. O tem se bodemo še temeljito pečali. Ko je svojčas centralna uprava dovoljevala izvoz lesa. kdo je dobil dovoljenje za izvoz? V prvi vrsti »Sava« in »Panonija«. Pri teh družbah je vladala največja korupcija. Le par članov mogočnih in bogatih Je smelo Izvažati tačas ko je bila lira visoka; manjši pa sploh niso prišli na vrsto ali pa potem ko je lira že močno padla. Na tisoče vagonov lesa je ostalo manjšim trgovcem. ki jim sedaj gnije, par velikih pa je spravilo svoje milijone. In te družbe so javne oblasti podpirale. Mali trgovec ali pa lesni producent ni dobil niti vagonov, niti pravice za izvoz, samo da sc je velike podpiralo. Pri sejah centralne uprave se je videlo, s kako vnemo se je tajnik trgovske zbornice potegoval za »Savo«, češ da je edino ona kot najmočnejša družba upravičena za izvoz. Pri vseh sejali in poročilih se je slepilo javne oblasti o teh izvoznih družbah, zato da so imele te predpravice pred drugimi trgovci. Celo železnica jim je morala dati protipostavno dovoljenje. da le on' sinejo dobiti vagone za les. kdor ni v tej zvezi, pa ne. Pri tem so seveda igrali milijoni važno vlogo. Vse te ostudne korupcije pridejo sedaj na dan. Kako sta postopala tajnika trgovske zbornice z lesnimi trgovci, ki niso pri »Savi« in »Panoniji« si pa z industrijo ter trgovino, ki ne dela z Jadransko banko, vejo pač povedati oni sami. Upamo, da se bo sedaj oglasil marsikdo, ki se mu je godila krivica. Zato naj velja geslo: Predno bomo plačali tako velike davke za trgovsko zbornico, se mora iztrebiti vsa gniloba iz nje. Odstraniti se mo- rajo tajniki, ki vlečejo velikanske denarje od trgovske zbornice in nič ne delajo za trgovce temveč za trgovske veledružbe, od katerih dobi-> vajo mastne tantijeme. Nadomestijo se naj z marljivimi, nekorumpirani« mi strokovnjaki, ki bodo sposobni za ta posel in ki bodo postopali ob-> jektivno s trgovci mi in veliki, —* in obrtniki mali-Trgovc!. RAZVOJ ZADRUŽNIŠTVA NA ANGLEŠKEM. Iz malih početkov konsumnega zadružništva razvilo se je angleško konsumno in produktivno zadružništvo do take višine, da danes obskr-bujejo angleške zadruge nič manj nego polovico prebivalstva Anglije z žlvljenskimi in industrijskimi potrebščinami. Zibelka angleškemu zadružništvu je tekla v Rochdale (Roč-dejl), malemu mestecu v Lancashire, oddaljenem nekoliko milj od Man-chester-a. središča angleške tkalske industrije. V tem mestecu se je združilo leta 1844. osemindvajset delavcev. večinoma tkalcev flanele, v zadrugo z začetno glavnico 28 funtov šterlingov (772 predvojnih kron), katere so vplačali v tedenskih obrokih 2 pense (20 predvojnih vinarjev). Ta začetni kapital je ravno zadostoval, da so si nakupili en zaboj čaja in en klobuk sladkorja. Danes znaša število članov tega društva, ki se imenuje »The Rochdale Pion-niers Societv« (društvo rochdalskih pijonirjev) okolo 20.000 fraknov, istega glavnica okoli 10 milijonov frankov, a letni dobiček, ki se deli med zadružnike, okoli poldrugi milijon frankov. A kar je glavno, po vzorcu te zadruge, se je ustanovilo na Angleškem neštevilo drugih kon-sumnih zadrug, iz katerih je nastalo v nadaljnjem razvoju mnogo produktivnih zadrug. Te zadruge so skoraj vse včlanjene v zadružni zvezi »Co-operative Union« ter imajo skupno 7 veletrgovin, od katerih sta največji v Manchestru in v Glasgowu, eno banko in en list (dnevnik) (»Coope-ratio News«), ki se tiska v več nego 100.000 iztisih. Manchesterska veletrgovina dobavlja zadrugam-člani-cam za okolo 2 milijardi frankov blaga na leto, vzdržuje svoje malo brodovje, ki dovaža blago iz vseh izvorov sveta, ima v svoji službi več nego 20.000 uradnikov in delavcev ter producira v svojih tvomicah 250—300 milijonov frankov različnega blaga. Njena banka Ima okolo 10 milijard frankov letnega prometa. Princip angleških zadrug je prodaja po detajlnih cenah, razdelitev dobička med zadružnike po razmerju njih nakupov in ne po razmerju njih deležev, ki imajo pravico le do skromnega obrestovanja. uporaba gotovega dela čistega dobička za zadružne poučne, podporne, propagandne in zabavne svrhe. Na občnih zborih ima vsak zadružnik le po en glas brez ozira na število deležev. Deleži ne presegajo 1 funta šterlinga (24 predvojnih kron), ter ne sme noben član imeti več kot 200 deležev. Zadružnih tvornic je okoli 106. Število zadružnikov je bilo leta 1918. okoli 4 milijone, kar pomenja 20 milijonov oseb, ako se vzame po pet oseb na vsako družino, torej polovico prebivalstva na zadrug je znašal okoli 250 milijonov funtov (6 milijard predvojnih kron). Vseh uslužbencev je bilo 164.000, Zadružne veletrgovine posedujejo okoli 100 produktivnih delavnic tet je njih prodaja znašala leta 1919. okoli 90 milijonov funtov (2160 pred-' vojnih kron). Delavnice izdelujejo hrano in slične potrebščine, tkanine, obleke, perilo, pohištvo in razne predmete za hišno gospodarstvo. Vrednost teh produktov ie znašala okoli 25 milijonov funtov (600 milijonov predvojnih kron). Zveza zadrug poseduje in obdeluje v Italiji in Cevlonu 16 plantaž za pridelovanje čaja v površini od 16.000 akrov (l aker je 40 arov, 1 ar je 100 nf). a v Kanadi ima farmo za žito vpo vršini 10.000 akrov. Posestva in zemljišča na Angleškem pokrivajo površino od 40.000 akrov. Ker ne sme. kakor omenjeno, noben zadružnik imeti več nego 200 funtov deležev, si zadruge preskrbljujejo prometno glavnico z najemanjem posojil in izdajanjem bonov (zakaldnic). kar zakon dovoljuje. V zadnjih dveh letih so zadruge na ta način Izdale bonov za 7,290.000 funtov (175 milijonov predvojnih kron). Ako si predočujemo te številke. vidimo, kako dolgo pot še ima naše zadružništvo pred sabo in ka| se da vse doseči potom zadružništva. + Finančna deložacija objavlja: V rj< ku od 18. maja do vključljivo 4. junija 1921 se izločijo eno-, dve- in desetkronski bankovci Avstro-ogrske banke iz prometa Glede podrobnosti se občinstvo opozarja na določbo, ki se objavi v prihodnji Številki Uradnega lista. Zameno teh nov ta-nic bodo vršili davčni uradi po posebnih komisijah in sicer od 18. maja do vključ« ljivo 4. junija 1921. Da se zamena točno in gladko Izvrši, se občinstvu priporoča, da naj nepravilno žigosanih odnosno kotko-vanih bankovcev ne predlaga v zamenjavo. Predlaganje takih bankovcev bo brezuspešno in samo otežkočalo poslovanje- v to svrlio odrejenih komisij. Ker bo zamena končno odpomogla vsakovrstnim tež-kočam, ki so se doslej stalno pojavljale v denarnem prometu, je v Interesu sploSno-stl in strank, da izvršitev zamene podpirajo in pospešijo v smisli! gornjih izvajanj. + Prve pošlljatve goveje živino •* Bolgarske. Prva pošiljatev goveje živine, ki nam }o Ima izročiti Bolgarija po mirovni pogodbi, je začela prihajati na odkazana mesta ob naši meji. Javna dražba vseh vrst živine se bo vršila v Zaječaru, Nišu, Pirotu in Knmanovu. + Jugoslovenska - amerkanska ban-ka v Beogradu. Pod vodstvom Prometna banke snuje v Beogradu konzorcij Jugo-slovenskih denarnih zavodov nov d en a ni' zavod pod ithenani »Jugoslovansko - ame-rikanska banka d. d.«. Ta zavod se bo \ prvi vrsti bavil z denarnim prometom iJ Amerike. Delniška glavnica bo znašala 10 milijonov dinarjev. Zavod počne z delovanjem, kakor hitro se izvrši organizacija. Težave so radi prostorov in radi Angleškem. Letni piomet vseh I osebe, ki na] bi prevzela vodstvo zavoda. P. Mignon. (Gostovanje g. I. Bettetta in ge, Lovšetove.) V celem prav lepa predstava, že od lani v prijetnem spominu. Posameznosti si torej lahko prihranimo. Zanimala sta topot predvsem gosta. — Peti hvalo g. Bettettu, bi bilo odveč. Bil je igralsko in pevsko vzoren: skrbno premišljena igra in krajno, na opernem odru nenavadno fino petje sta napravila Lotaria Interesantnega in prijetnega. Iznenadil, a prijetno, je prvi nastop ge. Lovšetove. Da je dobra pevka s srebrnim glasom, smo zdavnaj vedeli. Dobra pa je bila tudi njena igra. vedno v skladu s tekstom in z muziko. Kolorature v III. sliki — poskusni kamen — je podala čisto in izrazito. Prijetno upliva, da nepokvarjena od odra — vestno pazi na dinamična znamenja in poje piano, kjer je tako predpisano. Skratka: bil je prav lep uspeh in lep večer. * In zdaj še besedo k odmevom moje kritike o »Carmen«. — »Ljub-Jjanca. dolga vas«! mi je šlo te dni po glavi; in: »Ljubljanca blatna vas«! Človek napiše kritiko, stvar- no in nikakor »osebno«, v primeri s kritikami podrugod tudi ne ostro, a mora po svoji vesti označiti delo dirigenta in režiserja kot zelo po-mankljivo in nezadovoljno, p ^lajanja nekaterih solistov pa kot napačna. Zdaj pa. kot da je treščilo: pevec odpove sodelovanje pri društvu. ki nima s kritiko niti najmanj zveze — in da to sam v dnevnik; pevka odpoveduje kontrakt za prihodnje leto in grozi s prelomom kontrakta za letos (ali ima v kon-traktu garantirane samo ugodne kritike?) — in spravi tudi sama to v liste, pri čemer nažene kritika z Ignorantom in intrigantom. In list, čegar uredništvo po lastnem priznanju ne premore človeka, ki bi o muziki kaj razumel, d odd s slastjo svoj korček in označi moj članek kot »pamflet«, — Pamflet, ignorant, in-trigant: to so krepke besede! Pač izgube nekoliko moči, če jih kliče prizadeti. In če jih povrhu niti najmanj ne upraviči in ne utemelji, potem so v njegovih ustih psovke, ki mažejo njega, ne mene. — Ali je kdo ovrgel moje trditve, ali se je sploh kdo lotil argumentiranja? Ali se da prepričati koga. da je prav, če se pd mesta igrajo in pojo na ves glas? Da je dobro, če orkester od-svira celo medigro brez interesa kakor, orkestrion?, Da ie idealna igralka, ki brez sence iRre sec'1 -0 taktov, polnih muzike, ki naravnost vpije oo igri? 1.1. d. Saj sem vendar vsa ta mesta v kritiki navedel; utajiti mi jih ni mogoče. (Ce je morda izvajanje pri kasnejših predstavah boljše, me le veseli.) Razentega v svojem naziranju nikakor nisem osamljen; tudi ne kar se tiče igralske sile gdč. Thierryjeve: slišal sem z različnih strani o njeni Carmen bolj uničujoče sodbe, kot sem jo jgz priobčil, in to od oseb. ki se jim o moji kritiki ni niti sanjalo in ki se boja za umetnost in proti ravnatelju niti malo ne udeležujejo. In prosta domišljija gdč. pevke je. če domneva, da je kritik povedal to mnenje o njej, ker »intrigira« proti vodstvu opere V svesti sem si celo, da sem mornentano izkazal poštenemu stremljenju vse slovenske kritike, nadomestiti sedanje ravnateljstvo z boljšim, slabo uslugo, s tem da sem povedal nekaterim igralcem resnico in Jih tako »razdražil«. Storil sem to. ker je naloga kritike reči bobu bob. a popu pop. Značilno in žalostno pa je to iskanje in podtikanje nečednih motivov kritiki, to sumničenje in namigavanje na nekakšne vodilne osebe pri operi in pri 01. Matici. Saj gospoda sama sebe ne more o tem prepričati: če bi tičal za slvario. kapelnik k,alco. bi njegovi kritiki tako suvereno očitali ignoranco? Pri tej priliki slovesno izjavljam. da je g. prof. Brezovšek — in vsak drugi izmed gosiDodov, !-ivejncp, vsakemu zavednemu, Jugoslovanu volnen ivij yu pogieu na vse tor. Spomnimo se naše Koroške! Na njih do« mačih tleh se naše brate zatira do skraj« nosti in mi se ne damo tako Izzivati od preganjalcev teh naših bratov, tudi tukaj v sredini naše domovine? Ako že res »Pe« tovija «ne more izhajati brez Nemcev, pa je gotovo dolžnost gospoda Dr. Fermevca in drugih tam odločujočih slovenskih faktorjev, da pri vstopu v delo ponče te ljudi, kako se jim je obnašati pri nas. Ali pa že sedaj mogoče nimate več toliko vpliva in besede v tovarni, da bi zamogli to doseči? In še kričite, da nacionalizirate podjetje?, Povemo Vam, ako ne naredite sami reda takoj, ako ne poučite Vaših ljudi, ako ne odpustite iz Vaše službe onih, ki naše slovenstvo tako nesramno izzivajo, — obračunal] bedemo sami, in to ž njimi in tudi z Vami! Za Slovenca-delavca ni pri Vas zaslužka, za Ncmce-izzivačc imate vedno in vsak čas pripravljene mastne plače. In ta le Vaša JDS-arska frakcija si upa med časom volitev še kričati med svet, da je ona edina »narodna« stranka? Da, narodna ta idealna je, to nji priznavamo, ali le edino za svoj globok, nikdar polni žep. Vse drugo Je nji postranska stvar. Ravnateljstvu tovarne pa še povrh svetujemo, da za svojo nemške e'emente zgradi tamkaj na Bregu v tovarni sami lastno gostilno in tudi kavarno, ker bi se sicer lahko dogodilo, da bi eden ali drugi, prej ali slej izzval incidente z našim zavednim občinstvom, ki Je za enkrat še zatisnilo oči, a v drugič sc to ne bo ved zgodilo. »Moslbauerji« ne smejo imeti pri nas kruha, dokler ga strada naš slovenski delavec! Treba nam naših fašistov! — Več zavednih. Gledališče in glasba. Nova aiera v gledališču. Naša rci strokovno in stvarno pisana kritika o uprizoritvi opere »Carmen« je vzbudila V gledališču mnogo prahu. G. Levar, o katc< rem vsak posetnik opere — četudi ni muzik, dobro ve, da kriči in distonlra, je tako razžaljen na svoji umetniški časti, da J« nedavno odpovedal Glasbeni Matici sodelovanje na njenem koncertu, ki bi sc moral vršiti pretekli pondeljek, pa so ga morali preložiti na torek po Blnkoštih. »Jutro« namiguje, da je naša kritika o »Carmen« izšla iz vodilnih krogov pri Glasbeni Matici, Kako se moti! Kaj ima »Glasbena Matica«, opraviti z našo kritiko? Prav nič. Gre zopet za čisto navadno intrigo proti umct.< niškem delovanju g. kapelnika Brezovška* ki je danes obenem koncertni vodja Glasbene Matice. Temeljito sc motijo gledališki Intrigantje — morda vodi kampanjo njih' glava, — £o mislijo da bodo škandalozna razmere, ki vladajo v gledišču zanesli tudi v naš prvi koncertni zavod. Glasbene Ma« tiče koncert se bo vkljub neutemeljeni odpovedi sodelovanja g. Levarja vseeno vršil, občinstvo naj si pa zapomni take umetnike, ki mislijo da so polbogovi in v svoji megalomaniji nagajajo. K polasnllu g. Lcvarla v »Jutru« z da« 11. maja je treba še malo pojasnila. G. Levar je pisal v tej zadevi dve pismi, kar bf bil moral omeniti, če noče publike zavajali v zmoto. V prvem pismu, pisanem v petek (6. maja) in naslovljenem na kapelnika* odpoveduje sodelovanje kratkomalo vsled! kritike o »Gairmen« torej iz samoljubja id z namenom, pognati »Glasbeno Matico« Ut nato javnost v ogorčenje proti kritiki. Ka se mu je to žalostno ponesrečilo, jc skušal rešiti reputacijo par dni kasneje z drugint pismom, v katerem se skuša prikazati kot žrtev nekake intrige in obenem okusno po< trka na svoje mecenatstvo. Pa ni rešil reputacije, tudi z objavo v »Jutru« ne. Dejstvo je, da je odpovedal sodelovanje zato* da sc znese za bridko resnico v kritiki (gl. tudi »Sl. Narod« z dne 11. maja.) če bi ga res bilo oviralo pri sodelovanju ravnanje kapelnika — kakor ga on slika! —t bi bil povedal seveda v prvem pismu. Moje opazke (v podlistku na drugi strani) so bile sklenjene pred dvema dnevoma. Danes pa povzemam iz »Jutra« da se druži k užaljencem in »preganjancem* tudi g. Betteto. Prav brez potrebe! Mislim* da je bil dozdaj z ljubljansko kritiko lahka zadovoljen, kakor je bila kritika ž njim. Če pa bi imel postati — proti vsakem« našemu pričakovanju — v bodoče slabši V petju ali v igri, bo kritika to konstatirala,' najbrže drugod še bolj promptno kakor v Ljubljani. — Kritika ni še nobenega domačina pregnala v tuji svet ali sploh od ljubljanske opore, današnji ravnatelj pa ima na vesti, da so šli odtod Ravnik, Un-ger, Kogoj, Medvedova, in da odhajata Brezovšek in Bučar. To so grehi, ki bi napravili celo zmožnega človeka na tem svetu nemoigočega. , des. Znanost in umetnost. Parni kotel, spisal ing. Gvidom Gulič, kr. lzpraševalni komisar za parne kotle, Knjiga je izšla kot 1. zvezek znanstvene knjižnice v založbi Jugoslovanske, knjigarne. Razprava o parnem kotlu je namenjena kurjačem, posestnikom parnih kotlov in delovodjem. Knjiga je pisana znanstveno poljudno ta pregledno ter je opremljena s Skicami in slikami. Interesentom bo dobro služila in jo priporočamo. A. K. Green: Nevestina skrivnost. (Dalje.) Šestindvajseto poglavje. Kameron se je odpravil naravnost li gospe 01neyevi. Dasi ni mogel upati, da najde pri nji podatke, po katerih bi mogel uravnati svoje iskanje, je vendar mislil, da mora imeti žena, pri kateri stanuje Julij Molesworth, že toliko časa. več vpogleda v njegov značaj, nego on, ki ga motijo predsodki. Gospa 01ncyeva ga je sprejela kakor starega znanca in nikakor ni skoparila s svojo zgovornostjo. Pripravljena je bila na daljšo odsotnost svojega najemnika; to mnenje sc je opiralo zlasti na dejstvo, da m LEVf. Goiposvtttska cesta itev. 16. Točila bom priznano dobra vina kot ljutomerčana, Gadov-pečana, bizeljsko rdeče in belo. Za gorka in mrzla jedila dobro poskrbljeno. — Lep senčnat vrt. — Prostoren hlev za konje na razpolago. Za obilen poset se sl. občinstvu priporoča e spoštovanjem Rozi Legat, gostilničarka^^^ Tiskovine vseh vrst za urade, županstva, društva, trgovce, obrtnike itd. izvršuje lično, hitro in ceno „Zvezna tiskarna” v Ljubljani, Stari trg štev« 19. Naročila sprejema tudi upravništvo ^Jugoslavije" v Ljubljani, Marijin trg 8 in njene podružnice v Mariboru, Glavni trg; v 18 Celju, Kralja Petra cesta in v Ptuju, Prešernova ulica. z ca 400,000 K kapitala za razširjenje dobro idoee tovarne se išče. — Ponudbe pod .Kapital^’ na upravo lista. 1 9» letniki 1906, 1907, 1908, 1909, 1910, 1912, 1913, 1914, 1915, 1916, 1917 ima v več izvodih uprav. ,Jugosiavfii@‘ v Ljubljani. Cena krasno vezani knjigi je gjggr 30 kron. Prima angleški Kristal vsaka množina se dobi po K 31 — franco skladišče. — Naročila na PROMET tebn. industr. podjetje d. z o. z. Ljubljana' Gradišče 9/1. NUDIMO: Otavnike, lasne zaponke, koičene zaponke, Nole, vilice, Žlice, lesno robo; Parfum, mazilo za brke, puder, briljantine; Veziva, Ilpke, vrvice; Trakove za čevlje, stenj, naramnice; BroSe, prsta* •, uhane; Oumbe, sukanca; Svtninlae, peresa, gobe. Ščetke sveti vrstE In svo ostalo galanterijsko in nlrberSku robo! Prodaja samo na veliko I Prodaja sr mo na veliko! Brača Svjeiič, Zagreb Telefon 23 - 44. Petrlnjska ul. 5. Telefon 23-44. Mariborska eskomptna naznanja, da je dvorila dne 1. aprila t. banka i. ki se bavi z vsemi bančnimi posli. — S@ZOnska ekspozitura V Rogaški Slatini bode začela zopet poslovati dne 15. majnlka 1.1. Priporočajo se sledeče domače tvrdke: Avtogaraža Popravila vseh strojev Šušteršič & drug. Skladišče, javno Balkan, Dunajska cesta 33. Specialna trgovina z juveli in zlatnino Lud. Černe, Wolfova ulica 3. Skladišče, špedicijsko Dunajska c. 33 (Telef. 366). Kleparstvo Teodor Korn, krovski in kleparski mojster, vpeljevalec vodovodov Poljanska cesta štev. 8. Orodje in tehnične potrebščine Odon Kontny, tu, Kolodvorska ulica 37 Špedicija Uher J. & A. Selenburgova ul. 4. Telefon št. 117. Pisalni stroji Kontrolne blagajne prodaja in popravlja Frar.c Bar, Cankarjevo nabr. 5. Trgovina s špecerijskim in delikatesnim blagom Janko Stupica, Sodna ulica. Slikarstvo, pleskarstvo Ivan Martinc, Poljanska c. 20. s papirjem Uranus, Mestni trg ii. s pohištvom in mizarstvom Franc Skalar, Rimska cesta 16. s pisalnimi stroji The Rex & Co., Selenburgova ulica štev. 6. s čevlji Aleksander Oblat, Sv. Petra c. 28. s špecerijskim in kolonijalnim blagom Hinko Štancer, Dunajska c. 10. b špecerijo, železnino in cementom Alojzij Sušnik, Ljubljana, Zaloška cesta št. 31, šivalnih in pisalnih strojev in koles Ivan Jax & sin, Dunajska c. 15. z železnino na debelo in drobno Breznik & Fritsch, Cankarjevo nabrežje štev. 1. z delikatesami in prekajevalnica J. Chalupnik, Stari trg 19. z železnino Erjavec & Turk, Valvazorjev trg 7, nasproti Križ. cerkve. Arhitekt Viljem Treo, Gosposvetska c. 10. Fotografski atelje in povečevalni zavod Franc Kunc, VVolfova ulica 6. Slike za legitimacije Hugon Hibšer, fotograf, Ljubljana, Valvazorjev trg štev. 7, naspr. Križ, cerkve. OLtovorni urednik Anton Pesek. •Tiska »Učiteljska tiskarna« v Ljubljani,