99
Tudi v smeteh dobro zrnje.
Celovški „Slov. Prijatel" je v svojem poslednjem listu „od slov. meje" povedal resnične besede v tem-le:
^Nasprotniki omike slovenskega jezika in njegove povzdige v šole in pisarnice (jn to je, okoli česa se vsa narodna naša politika suče), so zares nadležni, zlasti pa nekteri nemški časniki, koji si na vso moč prizadevajo, Slovane pred celim učenim in omikanim svetom črniti in ob poštenje spravljati; tako jih pa silijo se krepko braniti. Al to nebratovsko obnašanje ima pa vendar dokaj dobrega, celo koristnega za Slovane.
1.   V tem peresnem boju je bila tistim Nemcom, kteri so se med Slovani kakor omikonosne hvalisali, zraven pa pod neznanim imenom obrekovavne članke v bečke in druge Slovanom zoperne časnike pošiljali, šema z lica potegnjena; spoznana je bila njih toliko hvalisana kultura, ktera pa druga ni, kakor nek zunajšni lik, spoznano je njih orožje, namreč predrznost, laži in obrekovanje. Zraven je pa pokazala se čudna otrpnost, da jih ni sram, da se za lažnjivce in obre-kovavce po nemških in slovenskih časnikih oklicujejo. Spoznala se je njih plitva učenost in hudobni namen, Slovane za svoje sužne imeti, kakor so jih že tudi imenovali. Znajdlo se je, kdo so tisti žlahni gospodje, kterim v prid je bilo treba nemščine tako skrbno se učiti, namreč taki, kteri so od slovenskih žulov živeli, Slovence pa ne zraven sebe, ampak pod seboj imeti hotli.
2.   V ti papirnati vojski se je slovanska kri krojivno zmesila, se mešati in greti začela; Slovenija seje zavedla in se bojevaje uterjuje. Bi nam bili Nemci našo ljubo slovenščino mirno in na tihem v šole in pisarnice spustili, mi bi še zdaj mirno spali sanjaje od svetih nemških nebes; prevelikega darii pravega učivnega temelja, svojega jezika, bi ne poznali in se ga tudi prav po vrednosti poslužiti ne vedili. Po svoji volji bi ga nam Nemci lahko in skoraj tudi s pravičnim izgovorom zopet nazaj vzeli ter — nikdar več dali. Kaj je le neki nemška politika delala, da ni tega zvohala? Dobro je, da se Slovenija meša, lahke in sognjite sorodne in nesorodne pleve bodo splavale ali se pa utonile,   in   tako   od   dobrega   zrna   odločile.
Ze se po vseh krajih slovanske zvezde prikazujejo, zberajo se v čitavnice, besede, pravne in učene društva, v kratkem bo stala po vseh slovanskih deželah čudno močna, nepremagljiva duševna armada v boju za vero, prestol in narodnost.
3. V tej nekrvavi bitki se je pokazalo, kteri da so pravi sovražniki avstrijanskega prestola. Avstrija trdna in srečna le takrat obstati zamere, ako se vsi narodi po bratovsko okoli svitlega cesarja zberajo in si v lepi zastop-nosti ljubeznjivo roke podajajo: wln rnultitudine populi dignitas regis;   in paucitate plebis ignominia principis."    Po tem so
tisti obrezani in ne obrezani gospodje nje največi sovražniki, kteri razne narode proti eden drugemu hujskajo in motijo, da se sveta cesarska beseda hitro do zadnje pike ne spol-nuje: „Qui provocat iras, producit discordias." Avstrijanska povestnica od leta 1848 še bo mnogo stoletij tega priča.
4. Morda kdo poreče: wVsi Nemci pa vendar niso taki." Tudi jaz pravim, da niso vsi taki, jih pa tudi ni treba vseh, le malo, in že jih je preveč: al spodobilo bi se vendar bilo, ako bi se bil kdo od tolike čislane nemške kulture vzdignil in se za uboge Slovane, posebno za nas Slovence potegnil. Toda razun tistih časnikov, kteri sicer v nemškem jeziku, pa od slovanskih vrednikov izhajajo, se je kaj takega le čuda malo slišalo! Molčali so kakor miš in še molčijo, in iz neke nam Slovanom ne kaj prijazne politike seje vse dopuščalo, kar seje le delati hotlo: „Qui tacet, consentire videtur."
Pa nič za to; ves dosedanji peresni boj ni bil brez dobička; zdi se mi pa, da še bo mnogo priložnosti braniti naše pravice. Naj pa pride, kar Bog hoče: ^Slovani! le vselej in povsod kakor dozdaj pravično in pošteno! Nikomur ne kratimo pravic, nikogar ne črnimo in ne zdajajmo!" Da! pravično in pošteno, da se bo tudi vprihodnje kakor dozdaj po vsi pravici reči smelo: ^Slovenska omika je žlahneja od nemške, če tudi po širokem ne slovi." „Zmaga je gotova, kajti pravica, Bog, svetli cesar na naši strani stoji!"