DELAVSKA
Glasilo krščanskega delovnega ljudstva
lahn)a vsak Četrtek pop.; v slu£a|u praznika dan poprej — Uredništvo: Ljubljana, MlkloKI-Cavn o. - Nefranklrana plima ta ne ipre|ema|o
Posamezna Številka Din t-®0 — Cena: za 1 mesec Din S--, za Celrt leta Din	za	pol leta Din 30--; za
Inozemstvo Din 7-- (meseCno) — Ogla« po dogovoru
Oglasi, reklamacije In naroCnlna na upravo Jugoslovanske tiskarne, KolportaCnI oddelek, Poljanski nasip St. a _ Rokopisi se ne vračajo
Naša beseda
Delavstvo, združeno v krščanski socialistični strokovni organizaciji, je s svojo spomenico kralju Aleksandru pokazalo, da svoje stališče v drižavi prav umeva in da stoji brez strahu na braniku pravic vsega delovnega ljudstva.
Krščansko socialistično delavstvo čisto prav tolmači stališče vsega delavstva do države. Delavstvo lioče močno in isolidno državo z urejenimi razmerami in vlado, ki se ne maje kakor trs v vetru zdaj sem zdaj tja. Tako vlado more trajno ustvariti samo ljudska demokracija. Ker pa so pri nas meščanske stranke s svojo egoistično politiko demokracijo same izpridile in končno pokopale, moramo pač sprejeti režim, ki si je postavil za nalogo, da državo posla vi na nove temelje, na katerih bo poleni lahko demokracija gradila naprej. Gotovo je, da se more ta naloga v duhu kraljevega proglasa, posrečiti le, če bo la temelj, na katerem naj vv.raste nova stavba naše države, ljudstvo, delavski sloji, tista velika množica, ki za državo dela v potu svojega obraza in ustvarja ter množi njeno bogastvo.
V	tem duhu je Jugoslovanska strokovna zveza sestavila svojo spomenico. To je bilo nujno potrebno zalo, da naj-merodajnejša mesta izvedo, kaj ogromna večina prebivalstva te države misli in Autt. Kajti našli so se lakaj predstavniki in nastavljenci velikega kapitala, ki so šli v Belgrad tolmačit svoje srčne želje in stremljenja, da bi uničili socialno zakonodajo, kakor da je to najnujnejša potreba države. Saj gospodje od velikega kapitala mislijo, da so-država oni in da kar oni mislijo in čutijo, se godi v imenu države. In če si oni želijo čim večjih profitov, ki naj se ustvarijo iz neplačanega dela delavcev, se to tolmači kot interes cele države. Kajti delavska masa po trdnem prepričanju teh gospodov nima v državi nobenega pomena kakor tega, da zanje napol zastonj gara in dela, ko pa je delavec bolan, nesposoben za delo ali Pa ze čisto ostarel, naj ga živi Bog oče v nebesih — državi ni mar za izmoz-Ranega in izdelanega proletarca, saj je drugih več kot preveč, da stopijo na njegovo mesto...
la nemoralni nazor, nazor uajbru-talnejšega egoizma posedujočih, to izrazito razredno miselnost, ki po;'.na samo sebe, vse drugo pa le kot sebi zasužnjeno in sebi udinjano, je bilo treba razgaliti pred najmerodajnejšimi faktorji države. Naše delavstvo je pokazalo, da misli socialno, da ima pred očmi interes celote, da mu je za obči blagor, ko mu je za pretežno večino, ki državo tvori, zanjo pošteno dela j in se za državo od rojstva do smrti trudi in muči, ne da bi to, kar ustvarja ali
V zaščito obrtnikov
je začutilo potrebo dbjaviti resolucijo Obrtno društvo v Laškem na občnem zboru dne ‘20. januarja. Interese obrtnikov namreč ograža zadnji čas Okrožni urad za zavarovanje delavcev in obrtniki v laškem okraju so prvi začutili potrebo, da začno z resolucijami napadati ta zavod, ki je za delavstvo velike važnosti ter se pridružijo gonji »gospodarskih krogov«, ki poskušajo v sedanjih časih izrabiti svcj vpliv v to, da še tisto malo delavske zakonodaje, kar je imamo, okrnejo in poslabšajo. To so menda po 'efjem delu oni obrtniki, ki so še pred nedavnim Časom kot delavci, pomočniki, oziroma vajenci uživali koristi, ki jih j nudi ta socialna ustanova delavstvu, j 'Otikor je to v okviru sedanjega zakona j
vsaj po pretežnem delu ustvarjati po-maga, človeku dostojno tudi uživala.
Naše delavstvo je izreklo, da je zdrav politični in gospodarski napredek
v	državi mogoč samo po sodelovanju vseh pošteno trudečih se, da je dvig gospodarstva izključen brez vpošteva-nja delavstva, brez dolžne zaščite njegovega zdravja, brez poštene mezde, brez njegovega zaisiguranja za bolezen, ne gode, onemoglost, starost in brezposelnost. Naše delavstvo interes gospodarstva veliko boljše umeva nego »gospodarski krogi«, ki vidijo samo svoje žepe, ne pa blagostanja vseh, za katere se gospodari. Saj se menda ne gospodari v državi samo za gospode akcionere ali ravnatelje, ampak i za delavca, za konsumerita, za vsakega državljana brez izjeme. Katerokoli državo pogledamo, vsaka država, ki stoji na visoki gospodarski stopnji, ima tudi primemo delavsko socialno zakonodajo in čim bolj industrija rasle in se razširja ter bogati, tem boljše so postavljeni delavci. Nasprotno pa gre nizko gospodarsko stanje vedno vštric z mizernimi delavskimi razmerami. Našim »gospodarskim krogom« v Sloveniji in Jugoslaviji seveda to zastonj trobiš v ušesa: oni mislijo, da čim slabše plačane, zabite in izstradane ter razcapane in umsko ter moralno dafektne sužnje imajo, tembolj bodo oni zaslužili. Čisto napačen račun!
Naše delavstvo je za miren razvoj, za- mirno delo, za miren napredek. Ce bi pa zmagala teza naših »gospodarskih krogov«, bi se iz delavcev posili ustvarili sami nezadovoljneži, revolucionerji in anarhisti. Tlačen človek je nezadovoljen, nezadovoljen človek je revolu-cioner, revolucionarstvo pa prejalislej neizogibno vede do katastrofe. In ker smo proti temu, ker hočemo, da v naši državi vlada mir, red in zadovoljnost, zato smo odločno proti poizkusom našega velekapitala, da se socialna delavska zaščitna zakonodaja okrni in polagoma popolnoma zaduši. In ker smo za čim večji gospodarski napredek, smo za izpopolnitev in dograditev socialne zakonodaje. Kakor se je dvignila industrija na Češkem, v Avstriji, v Nemčiji, Franciji, Angliji, Italiji, Španiji, v Zedinjenih državah in celo na Kitajskem le obenem z dvigom socialne zaščite delavstva, tako se tudi pri nas ne bo mogel izpolniti program vlade, da se spravi na noge naše gospodarstvo in okrepi, drugače, kakor če se še bolj poskrbi iza delavstvo, ki je pri nas itak zelo, zelo slabo postavljeno.
Mi^ smo rekli svojo besedo ob pravem času. Kdor hoče državi dobro, jo bo vpošteval.
mogoče in dopustne,. To so menda oni del »gospodar. krogov«, ki so še sami poskušali, kako se godi delavcu, ki nima lastne hiše, lastnega premoženja, ki ži-
vi	s svojo plačo od danes do jutri in nima za slučaj bolezni in smrti v družini od nikoder pričakovati pomoči. Sicer obrtniki laškega okraja v resoluciji zatrjujejo, da se zavedajo dolžnosti, imeti zavarovane svoje delavce proti poškodbam in bolezni, trdijo pa dalje, da so presenečeni nad tem, da se z denarjem delodajalcev (ali delavci nič ne plačajo?!) z.da-o luksuzne palače za urad in da se za njih denar redi uradništvo. — Zanimivo je pri tem to, da še ni bilo čuti Lakih prolestov, ko so se milijoni izdali za renoviranje palače TOI zbornice. Zakaj je ravno za hišo delavske ustanove izdan denar luksus? In nič ni
bilo čuti, da bi se kje sklepale resolucije, ki bi ugotavljale, koliko se izda na osebnih izdatkih za liO nameščencev pri zbornici za TOI. Naj gospodje pogledajo te številke in jih primerjajo z izdatki OUZD za 190 uradnikov. In naj potem sklepajo resolucijo. Toda tu gre za vse kaj drugega. Gre za to, da se ruje in ščuva proti delavskim zavodom, ker gospodje obrtniki laškega okraja tudi dobro vedo, da je danes pametneje zidali lastno hišo za tako velik zavod kakor je OUZD ter plačevati letno amortizacijo zazidanega kapitala, kakor pa plačevati letno milijonske najemnine. Gre pri vsem tem le za to, da se skuša jemati ugled zavodom, za katere se je delavstvo desetletja borilo in za katere se ho, kakor izgleda, moralo boriti še vnaprej. In delavstvo bo svojo ustanovo branilo! Borba, ki jo vodijo sedaj »gospodarski krogi«, bije v obraz socialnemu pojmovanju in ne sme imeti uspeha Delavstvo take napade odločno zavrača ter se zaveda, da je pravica na njegovi sti ani.
Po zs&du viničarjev.
Zrnc, ki ga je bila pred desetimi leti vsejala »Jugoslovanska strokovna zveza« v tla viničarskega severnovzhodnega Šta-jerja, je bilo sicer vzklilo, a je pognalo sprva le slabotne klice in netrajno rast. Zakaj težki so bili časi, močan nasprotnik ter obupu in resignaciji vdan viničar — hlapec — tlačan.
Sčasoma pa je »Strokovna zveza viničarjev« prodrla, vsepovsod je odjeknil njen klic: Viničarji, pokažite se! In tako je prišlo do organizacije strumnega prvega kongresa viničarjev dne 7. in 8. decembra 1926 v Ljutomeru. Tam se je postavil konkretni program doglednih let ter smernice organizatorično-tehničnemu delu. Pa je viničarska »pisarna« zares postala pisarna, bolj obiskovana kot politične ali odvetniške ter je dobila pisalni stroj, železno blagajno in vse, kar je potrebno. Njen promet je narastel v težke desettisoče ^— kdo bi si bil drznil pred let'Je sanjati o teh v tej revščini vseh revščin! Pa je le šlo, hvala Bogu!
V	letu 1928 so zagoreli kresovi na predvečere velikih viničarskih taborov: Št. Janž pri Zavrču, Gornja Radgona in oni silni pri Jeruzalemu, pri katerem je nad 2000 brcječa množica prisegla, da se bo strnjena kot ena sama disciplinirana armada do konca borila za viničarsko gospodarsko svobodo.
In letos so vse nedelje in prazniki daleč čez Veliko noč že zasedeni s sestanki, občnimi zberi, ustanovnimi zbori itd. — Vsak fcip bo »Strokovna zveza viničarjev dosegla: 1000 organiziranih, redno plačujočih viničarskih družin! In tako je treba misliti na pomriožitev viničarskih strokovnih tajnikov. V dveh letih bo ta zveza potrebovala najmanj troje službenih motornih koles, ki bodo teden za tednom brnela iz kraja v kraj, pripravljajoč bedno viničarsko ljudstvo na dneve odrešenja, ki morajo priti. Niso Trbovlje ali Jesenice viničarski kraji: raztreseni so po treh glavarstvih in še preko njih mej. — Zato bo moralo priskočiti organizaciji na pomoč moderno prometno sredstvo.
»Strokovna zveza viničarjev« in konzorcij »Delavske pravice« sta se sporazumno z »Jugoslovansko strokovno zvezo« dogovorila, da dobe viničarji od 1. svečana 1929 naprej v vsaki drugi številki našega glasila na razpolago polni dve koloni. Posledica tega bo, da bomo morali list nekaterim drugim strokam krajšati. Tako je in ne more biti drugače. Te stroke pozivljemo, naj se zganejo in naj se viničarjem slično organizirajo. Če so se mogli ti, se morejo drugi delavci tembolj.
In če bodo vsi storili svojo dolžnost, bo »D. Pravica« kmalu lahke imela 6 strani.
V kratkem bo dobila »Strokovna zveza viničarjev« svoje pesestrimo »Strokovno zvezo poljedelskih delavcev« s sedežem v Murski Soboti. Dal Bog, da bi i to seme pognalo mečne korenine in se razrastto v bujno rast.
V delavcih samih je rešitev: vsak se organiziraj sam, organiziraj druge, naroči list sam in nabiraj naročnike. Pojdimo po zgledu viničarjev! V par letih se bodo ponosa, zavesti in zmage pričakovanja širile naše prsi.
France Žužek.
Otvoritev palače
Delavske zbornice
v L'.ubl,fani.
V	nedeljo 17. februarja se bo izvršila slavnostna otvoritev palače Delavske zbornice v Ljubljani, v ponedeljek 18. febr. pa bo zasedala cel dan skupščina Delavske zbornice.
Ob tej za vse slovensko delavstvo pomembni priliki se bodo vršile še razne seje in konference ter ankete delavskih in nameščenskih organizacij.
Skupščina Delavske zbornice, ki se bo vršila v novi dvorani zbornice v ponedeljek 18. februarja, ima sledeči dnevni red:
1.	Odobritev zapisnika zadnje skupščinske seje. 2. Poročilo predsednika. 3. Poročilo tajnika. 4. Poročilo blagajnika. 5. Poročilo finančne kontrole. 6. Računski zaključek za poslovno leto 1928-29. 7. Proračun za leto 19^9-30. 8. Razno. — Najvažnejša točka dnevnega reda je vsekakor proračun, o katerem spregovorimo prihodnjič.
Celoten spored sej, posvetovanj in prireditev je sledeč:
Petek, 15. februarja.
Ob 3 popoldne: Seja Upravnega odbora Delavske zbornice za Slovenijo.
Ob 8 zvečer: V dvorani OUZD predavanje centralnega: tajnika dr. Živko Topa-loviča: O plinski vojni.
Sobota, 16. februarja.
Ob 10 dopoldne in po potrebi popoldne: Enketa o pokojninskem zavarovanju privatnih nameščencev v čitalnici Prosvetnega odseka. — V pisarni knjižnice: Konferenca prosvetnih referentov delavskih zbornic.
Ob 3 popoldne: V posvetovalnici DZ: seja odbora Centralnega tajništva Del. zbornic. — V prostorih strokovnih zvez: Seje klubov delegatov plenuma DZ: Razprava o proračunu.
Nedelja, 17. februarja.
Od pol 11 do 1: Otvoritvena svečanost.
Od 3 naprej: Seje klubov.
Ob 8 zvečer: Koncert v dvorani zbornice.
Ponedeljek, 18. februarja.
Ob 9 dopoldne: Skupščina Delavske zbornice v dvorani zbornice.
Koliko gorju, trpljenja, nezaupanju pride vsled tega, ker hočejo ljudje citati drugemu v duši, kakor iz knjige, ki je njihova lastnina, ter ne hočejo oedno še ponoono prepričati, ali je drugemu zaupali ali ne. Poleg spoštovanja do bližnjega še: hodimo iskreni, neposredni! Premislimo, pa bomo oideli, koliko dobrega zamudimo, če ostajamo sami zase, rezervirani, tuji in oficielni napram soljudem. Ne bi smelo biti, da se napram neznancu zapiramo, da smo napram njemu hladni. Te mrzle skorje je treba prelomiti z ognjem prisrčnosti.
7 ako bom laliko napram vsakemu človeku resnično človek, tovariš — tovarišica!
Jugoslovanska strokovna zveza.
Mariborsko okrožje
Ekspozitura JSZ Maribor. Na svečnico dne 2. februarja se je vršil tečaj za skupine iz področja naše ekspoziture. Udeležba, okoli 40 zaupnikov, je bila dobra. Možje in fantje so z velikim zanimanjem sledili referatom.
Dopoldne so poročali: tov. žužek
o	Delavski zbornici, tov. Semenič o OUZD in tov. Pita ko o obratnih zaupnikih. Popoldne pa: tov. Jože G o -s t i n č a r o razvoju Jug. strok, zveze in našega gibanja, tov. P i t a k o o ko-Jektivnih pogodbah, tov. žuže k o Borzah dela in tov. Žumer o mladini in strokovni organizaciji.
V nedeljo dne 3. februarja zjutraj je govoril tov. J. Rozman o zadružništvu, prof. Prijatelj pa o ustroju JSZ.
Za tem se je vršil občni zbor ekspoziture. Iz poročila tajnika Rozmana, blagajnika prof. Prijatelja, predvsem pa predsednika Semeniča je bilo razvidno vztrajno delo naše organizacije v severnem delu Štajerske. Vsa mezdna gibanja razen enega (v mestnem električnem podjetju v Mariboru) so v celoti ali vsaj deloma uspela. Povsod, posebno pa še pri neuspelem gibanju, pa smo se zopet znova prepričali, da se moremo zanašati le na svojo moč, na organiziranega delavstva. Samo delavec in nameščenec razumeta svoj položaj in svoje potrebe. Te smeri se bomo držali v bodoče dosledno. Burno so pritrjevali vsi navzoči zlasti besedam tovarišev Žumra, Pitaka in žužka. V novi odbor so bili izvoljeni tovariši : Semenič, Aljančič, prof. Prijatelj, dr. Wankn)iiller, Mastinšek in Kore s.
Občni zbor je bil zgovorna priča naše moči, našega dela, pa tudi našega programa in korajže- Zaupniki so odu-ševljeni zapuščali Maribor, odhajajoč vsak na svoj kraj z neomajnimi sklepi, da se mora organizacija še ojačiti, pritegniti v svoje vrste vse delavstvo in se neupogljivo boriti za delavske interese. ‘2. in 3. februar pomenita za naše gibanje lep korak naprej. Živela Jugoslovanska strokovna zveza.
Zasebni nameščenci.
Anketa o pokojninskem zavarovanju privatnih nameščencev.
V okviru konference ob priliki otvoritve palače Delavske zbornice v Ljubljani se bo vršila tudi anketa o pokojninskem zavarovanju privatnih nameščencev v naši državi. Enketo sklicuje zagrebška Delavska zbornica.
O	vprašanju je že razpravljal in načelno sklepal četrti kongres Delavskih zbornic lanskega leta v Belgradu. Gre, kakor znano, za uvedbo obveznega po-
kojninskega zavarovanja privatnih nameščencev v celi državi po vzorcu slo-vensko-dalmatinskega zavarovanja. Na tej anketi pa se bo razpravljalo čisto konkretno in v podrobnostih o načrtu tega zakona. Za podlago razpravi bo služil predlog zakona o pokojninskem zavarovanju nameščencev, iki ga je izdelala posebna komisija pri Pokojninskem zavodu v Ljubljani in ga je odobrilo tudi načelništvo in glavna skupščina tega zavoda. Bil je svojčas že predložen ministru za socialno politiko.
Strokovna skupina privatnih in trgovskih nameščencev in JSZ sta določili posebno komisijo, ki se je bavila s tem predlogom na večlih sejah in celotno vprašanje podrobno proučila.
*
Iz mednarodne federacije kršč. strok, nameščenskih organizacij. Centrala je imela v oktobru sejo. Iz poročil je razvidno: Razen generalnega tajnika centrale je bila povabljena na skupščino mednarodnega urada dela, ki je raz-piavljala o nameščenskih vprašanjih, še gdčna Katarina Miiller kot zastopnica kišč. namešč. organizacij. Sprejeti sta bili v federacijo finska in poljska deželna zveza. Kongres naše mednarodne federacije bo 17. in 19. septembra t. 1. Spored: Delovni čas nameščencev — strokovna mezdna politika — zaščita nameščencev.
Železničarski vestnik
Nesoglasje pri nasprotnikih. Kot posnemamo iz »Enotnosti«, ki je glasilo neodvisnega delavstva, je tudi pri socialističnih železničarjih razdor in se tako ta organizacija neupravičeno imenuje »Uje-dinjeni Savez«, ker nima ujedlinjenih niti lastnih pristašev. Jasno je to razvidno iz poročila »Enotnosti« štev. 7 z dne 1. februarja, ki piše o volitvah delavskih zaupnikov v zagrebški železniški delavnici. Čeprav se je od strani Del. zbornice v Zagrebu, ki je v rokah socijalistov, izdal en dan prej letak, baje z meterskimi črkami, z naznanilom, dla so volitve preložene, so se iste vendar le vršile ter je dobila lista neodvisnih železničarjev 877 glasov in 13 zaupnikov, Stankotova organizacija, to je Ujedinjeni savez železničarjev Jugoslavije pa le 176 glasov in tri zaupnike. Iz tega se nadalje vidi, kakšna nasprotstva vladajo med tistimi, ki so si po svojih programih najbližji in da se niti ob tako važnih trenutkih ne morejo sporazumeti. Naš slovenski »Ujedinjeni Železničar« pa se tolče na prsi, češ, zmagamo vsepovsod; seveda, da o sličnih zmagah, kot to sporoča »Enotnost«, g. Stanko previdno — molči.
Doslednost. Pred kratkim je prišel v naše tajništvo železničar — delavec, ki je bil mnoga leta agilen in reden član soci-jalistične železničarske organizacije in že-
lezniške delavnice v Mariboru. Prosil je, da bi se organizacija zavzela za njegovo zadevo, ker ga organizacija, katere je bil dolgoletni član ni hotela več podpreti, ker ji par mesecev radi bolezni ni mogel plačati članarine. Torej, za plačevanje je bil omenjeni član dober, a ko je rabil pomoči, so ga odklonili. Tako izgleda soci-jalistično prijateljstvo nasproti svojim članom v sili. Pač dobra reklama za organizacijo, za železničarje pa v — premislek.
Redukcije na železnicah. Pisalo in či-taloi se je, da naj se tudi na železnicah izvrši temeljita remedura, da se odstranijo vsi škodljivi pojavi in nedostatki. Tudi mi se strinjamo s tem, pač pa pripominjamo, da se naj začne štediti v prvi vrsti na višjih mestih, ker se bo dalo na ta način prihraniti dokaj milijonov, ki bi se lahko uporabili za druge prepotrebne svrhe. — Pri nižjih uslužbencih se ne da ničesar prihraniti, saj je že javna tajnost, da je železničar naravnost strokovnjak v izhar janju s svojo plačo. Pravijo, da bi bilo radi štedenja treba opustiti par službenih mest, n. pr. progovne sekcije. Kdo pa naj petem vzdžuje progo? Te edinice obstojajo že od davnega časa in so se izkazale kot zelo potrebne. Vedno in vedno beremo o železniških nezgodah, ki so v veliki meri tudi odvisne od stanja proge. Pustite torej nižje službene edinice svojemu namenu, treba je poseči kje drugje za zavoro, da se bo kaj prihranilo. — Osebju zagotoviti življenski obstoj, naj bi bila prva skrb uprave in s tem bo dosežen menda največji preekret, ki je potreben za sanacijo naših železnic.
Lesno delavstvo.
Iz poročil, kakor tudi iz opazovanja je razvidno, da se je v povojnih letih, zlasti pa zadnjih par let slovenska lesna industrija in trgovina živahno razvila in beleži zadovoljiv napredek. Veliko povpraševanje po lesu in lesnih izdelkih je izčrpalo lesni trg in znatno dvignilo cene lesu. Lesni industrijci in pa trgovci so odnesli mastne profite. Tudi za bodočo konjunkturo je skrbno pripravljeno. Kaj pa lesni delavci? Ali smo tudi mi kaj napredovali. Je li naš položaj danes boljši kot pred 10 leti? Mar nismo ravno delavci glavni faktor lesne industrije in trgovine. Ali ni šel sleherni kos proizvodnje skozi naše roke, pa smo kljub temu ostali neimenovani, ne-vprašani, če za svoje težko in naporno delo živimo človeka vredno življenje. Kaj naj odgovori lesni delavec na ta vprašanja, si vsak lahko sam predstavlja. Medtem ko je lesna industrija od leta do leta napredovala in kopičila znatne dobičke, se je eksistenca delavstva slabšala. Danes ko je lesna industrija skoraj v močnem razmahu, je eksistenca delavca 60 osdtotkov pod minimumom. To se pravi, delavec ne dobi za vršenje dela niti polovico toliko, kolikor nujno
rabi za ohranitev življenja in zdravja. Pa še to si mora delavec s podvojeno delovno silo priboriti. Skoraj povsod se danes oddaja delo v akordu. Akordne postavke so tako nizke, da mora delavec podvojiti normalno delovno silo, da doseže minimalen zaslužek 3 do 4 Din na uro. Delavec je prisiljen prevzeti delo pod.vsakimi pogoji, če noče stati, na cesti, kakor stoji že tisoče drugih, ki jih je postavil tja kapitalizem. Lesm delavec se dobro zaveda, da mu na ta način gotovo preti pogin. Posledice neznosnega izmozgavanja so že vidne. Že danes lahko navedemo nešteto slučajev, ko so delavci v najlepši moški dobi obnemogli. In če bo šlo to tako naprej, bo slovenska lesna industrija v par desetletjih imela namesto zdravih delovnih moči, le hiralce. Naši delodajalci s tem ne računajo. Njihova bojazen obstoji le v tem, da bo zmanjkalo lesa- Toda les bo rastel še tudi tedaj, ko sedanjih kapitalistov ne bo nikjer več, slovenska mati pa ne bo več v stanu roditi sinov za žrtve nenasitne kapitalistične družbe. Da je k temu položaju pripomoglo nekaj tudi delavstvo samo, je neizpodbitno dejstvo. Vsak stan je danes bolj složen v borbi za svoj obstoj kot delavski. Le delavec je tisti, ki čaka da bo prišlo samo to, kar bi moralo priti. Če delavec noče prisesti k skledi tedaj, ko je polna, potem naj sede k prazni. Z drugimi besedami bi se reklo: sedaj, ko je lesna industrija v polnem razmahu in žanje ogromne dobičke, naj se pač zgane tudi delavstvo in zahteva svoj popolnoma upravičen del. Za ta korak pa bo delavstvo sposobno samo v tem slučaju, če bo organizirano v močni strokovni organizaciji. Zato Vam kličemo: Lesni delavci, vsi v organizacijo, kdor ni organiziran, je slepo orodje kapitalističnih izkoriščevalcev. — Več lesnih delavcev.
Enotna fronta marksistov.
Marksistična ideologija že davno ni več enotna. In čim bolj napreduje čas, tem bolj se dele in cepijo mnenja mark-
»istlCntli ideologov celtegti a vola v naj
važnejših problemih in vprašanjih nove ureditve človeške družbe. Po teh dejstvih sodeč, moramo reči, da se bo marksizem v doglednem času sesul sam v sebi: zakaj kraljestvo je razdvojeno samo v sebi.
Enotne fronte proletarijata ta razdvojeni marksizem ne bo ustvaril nikoli. Govoril bo o njej, uganjal demagogijo, a uspel ne bo, ker uspeti ne more: zakaj razdvojen je in omajan v temeljih.
V	Sloveniji imamo v glavnem štiri vrste marksistov: 1. socialne demokrate,
2.	Bernotovce, 3. desne komuniste, 4. leve komuniste. Ob volitvah v »Delavsko zbornico« leta 1925/26. so socialni de-
Atom:
Praulca in dolžnost.
(Nadaljevanje.)
Upruv pravičnost je tisti vzor, po katerem dandanes na stotisoče in stotisoče delavcev dvigu hrepeneče svoje roke, vanjo je uprtih na milijone oči in že ob misli nanjo jim srce hitreje bije. Toda ta pravičnost je v današnji človeški družbi postala le tvor domišljije in le tvor domišljije je ona v velikem delu delavstva, ki hoče pravico brez pravičnosti, pravico brez nravnosti, pravo brez Boga.
Resnica je namreč, da pravice brez Boga ni, kajti vsako pravo ima le tedaj v človeški družbi resnično veljavo, če je v isti družbi na katerikoli način priznana dolžnost, ki odgovarja temu pravu. Brez pomena je namreč pravica, če ni nikogar, ki bi čutil obveznost in dolžnost, da to pravico tudi upošteva. Dolž-nost pa ima svoje zadnje poroštvo, da bo izvršena, le v nravni zavesti človeka in nravna zavest imu svoj trdni temelj le v Bogu. Vendar pa je v človeku zavest naravnih pravic tako živa, da se ne zgubi, tudi če on in družba Boga tajita. Razloček je Te v tem, da človek potem pravico vzame s silo, če je drugače ne dobi. Zato je naravna posledica pravice brez pravičnosti, ki bi pravico priznala in dala, boj in ni samo slučaj, da uprav današnjo človeško družbo tako razjeda razredni boj pod geslom: boja za pravico, in ni samo slučaj, da so mnogi dandanes prepričani, da ni možno doseči pravice brez razrednega boja.
Čut za pravičnost se je v človeški družbi že zdavnaj izgubil. Še nedavno je nek svetovnoznani pravnik rekel, da se vsa pravna veda dandanes peča z obstoječimi in veljavnimi pravicami, s
pojmom pravičnosti pa nima nobenega opravka. Povedal je s tem samo javno tajnost, ki je že davno prešla v življenje. Pravica brez pravičnosti pa je vedno »pravica močnejšega«, je vedno razredna pravica, in c a t o dosledno tudi mora vedno voditi v razredni boj. Strašne so bile in so morale biti posledice tega pravnega pojmovanja, ko se je isto preneslo na narodno gospodarsko polje. In v resnici vidimo, da je ves gospodarski in socialni razvoj odkar je nastopil gospodarski liberalizem vodila pravica močnejšega. Vsa pravica močnejših pa je seve le tako dolgo veljavna, dokler so le ti v resnici močnejši. Potem pridejo pa na vrsto oni, ki so močnejši kot ti. Prijavila sta se za pravico socializem in komunizem pod zastavo Marksa in napovedala razredni boj. Toda upravičena je bojazen, da bo tudi ta pravica postala pravica močnejšega, ker hoče biti pravica brez Boga, brez nravnega reda in naravno tudi brez pravičnosti. Pravica močnejšega, pravica brez pravičnosti je seve tudi v tem slučaju krivična in mora jo nujno zadeti ista usoda, da bo namreč veljavna le tako dolgo, dokler zopet ne pridejo na vrsto močnejši. Uprav zato je dvignil svoj glas papež Leon XIII. zahtevajoč pravico pod zastavo božjo, ki ima določiti pravice in dolžnosti, ki se jih imajo držati bogati in ubožni, to je vsi brez izjeme, in edino ta pravica more imeti trajno vrednost, ker ima svoj temelj in poroštvo v nravni zavesti, to je v Bogu.
Ta vsestranska pravičnost je v današnji dobi tolikanj bolj potrebna, kolikor bolj je gospodarsko življenje komplicirano in kolikor večja je v tem oziru medsebojna odvisnost. Dokler so bila gospodarstva dežele ali pokrajine več ali manj samostojna in neodvisna drugo od drugega, je storjena
krivica zadela le enega, le posameznika. Ker so pa dandanes vsa gospodarstva kake pokrajine ali države medseboj odvisna in skoro nihče sam ne pridela kruha, ki ga je, ne dela obleke, ki ga pokriva, ne hiše, v kateri stanuje, ampak to delajo drugi mesto njega in on zato zanje dela v rudniku, v tovarni, v mlinu, na polju ali pri pisalni mizi, ker torej dandanes vsled delitve in združitve dela, vsi delajo eden za drugega, je pravičnost tako dalekosežnega pomena, da tega sploh ni mogoče prav oceniti. Če je kakemu kompliciranemu mehanizmu n. pr. v uri, spočetka poškodovan le zobček kakega kolesca, tedaj ura morebiti še gre, če pa je poškodovano celo kolesce, ali morda njih več, tedaj ura obstane. Podobno je tudi v narodnem gospodarstvu. Če dobi v smislu pravičnosti vsak član, ki dela, za svoje delo pravično plačilo, in so prav tako pravično nastavljene tudi cene za blago, ki ga potrebuje, potem pravimo, da vlada v družbi pravičnost. Ako pa katerikoli teh predpogojev ni izvršen, tedaj trpe vsi člani družbe in vsi čutijo storjeno krivico. Staro pravilo: Čimbolj je kak mehanizem kompliciran, tembolj je občutljiv za vsako poškodbo, velja v polni meri tudi za narodno gospodarstvo. Čim bolj je isto komplicirano, toliko bolj je občutljivo za vsako kršenje pravice v menjalnem prometu. Mehanizem v takem slučaju obstoji, narodno gospodarstvo tega ne more storiti, ker so ljudje vsled vsakodnevnih potreb prisiljeni delati naprej. Toda če enkrat pravičnost v menjalnem prometu ne velja več, potem pač mora družba vedno bolj padati iz ene krize v drugo in v gospodarstvu se nujno morajo vršiti stalni boji med delavci in kapitalisti, ali z drugimi besedami povedano, razredni boj je potem neizogiben.14 In ta boj bo trajal tako dolgo, dokler ne bo dosežena ona pravica, ki ima svoj temelj v nravni zavesti, to je v Bogu.
«wkrati (Strokovna komisija) in desni komunisti sestavili skupno kandidatno listo in kasneje skupen klub. Levi komunisti niso postavili niti svoje liste, niti niso kandidirali na skupni, marveč so delavstvo pozvali, naj volijo Svetek-Sedejevo listo, kar je v stvari isto. Le Beraot je ostal v boju s Strokovno komisijo, in je bil temu primerno obrnažen /a nekaj mandatov.
Časi pa se sučejo. Sodrugi so si skočili pred meseci v lase. In sedaj se dajejo! »Enotnost« »pegla« Strokovno komisijo, »Delavec« in »Delavska politika« pa »dekaliste«, (bivši »Delavsko-kmetski list«!).
»Enotnost«, ki si domišlja, da je nekak »Weltblatt«, je znašla krilatico, da so socialni demokratje kakor cirkus Bar-aum. Temu primerno jih seveda tudi *pegla«. Beremo napade, beremo odgovore, se čudimo, se divimo in tuhtamo, kako bo neki »enotna fronta proletari-jata«, za katero ustvarjajo temelje marksistični voditelji od leve, pol-desne in desne! To bo zares pravi pravcati cirkus, ne pa enotna fronta.
Tista reč o socialnih demokratih in
o	cirkusu Barnumu nam na neki način dopade. Ni vse lako brez podlage. Samo nekam dolgočasen nam postaja ta cirkus Barnum. po popisovanju »Enotnosti«. In smo premišljevali in pogruntali vzrok dolgočasnosti: klovnov manjka v Barnu-mu, klovnov! Teh pa tiči za vrstami »Enotnosti« polno. Naj no brž gredo vsi ti pisuni v »Strokovno komisijo« — za božjo voljo! Mnogo sicer ne bo z njimi, a še vsaj eno bodo dosegli: Barnum bo popoln, ker bo razpolagal s prvovrstnimi klovni! Je prav zares dolgčas v cirkusu, ,če se ne udejstvuje »O mein lieber Au-gustin« po vseh svojih posebnostih v njem!
Delavstvo potrebuje pač resnejših mož od marksistov. Zakaj niso lahki časi .danes.
Rešitev vprašanja družinskih doklad pri nameščencih v Franciji.
Glede vprašanja družinskih doklad JBpvsod prevelika jasnost. Tu-yrkr°g»h krščansko socijalnega na-mesčenstva se smatrajo te doklade ponekod odvišne, češ že plača sama mora biti tolikšna, da si more nameščenec ustvariti družino, dočim so te doklade ' le nadomestilo za en del plače, ki se ne more opravičiti, ker niso v pravem razmerju z učinkom dela, pač pa so delodajalcem dobrodošlo sredstvo za znižanje občega nivoja plač. Pristaši družinskih doklad ne priznajo upravičenosti tega mnenja in zahtevajo, da se ne zniža povprečni nivo plač nameščencev na najpotrebnejše, ampak plača naj bo taka, da bo mogel neporočen nameščenec od nje dati en del na stran za slu*
1 aJ> a si ustvari družino. Zato gotovo ii^ra vprašaje naraščaja v razmerju med. nam^^ncem in gospodarjem vlogo. Delo pač ni Jjlago, delovna pogodba pa mora biti bolj socijalna kot kaka druga pogodba. V deželah, kjer je sistem družinsikih doklad posebno močno razširjen, je merodajno seve tudi število rojstev in ta pojav je posebno viden v Franciji, kjer opažamo po vojni močan razvoj takozvanih »kompenzacijskih blagajn«. To so blagajne, v katerih se nabira denar od posameznih podjetij v korist nameščencev enega okoliša ali ene stroke.
Prispevke plačujejo podjetniki po obsežnosti podjetij. Navadno obsegajo te blagajne delavce in nameščence vkup, obstojajo pa tudi specijelne nameščen-ske blagajne. Te zadnje so posebno tam, kjer nameščenci nočejo stika z delavci »n strokovnimi organizacijami. V pariški centrali je bilo včlanjenih leta 1927. 26 poljedelskih, 11 specijalnih za stavb-stvo in javna dela in 144 drugih. Hiter razvoj vidimo, ako upoštevamo, da sta bili leta 1918. le dve taki blagajni z izdanimi družinskimi dokladami v iznosu 113.000 frankov, leta 1928. pa 218 blagajn z okoli 20.000 obrati, 1,500.000 čla-in 260 milijoni izplačanega denarja. Seve več blagajn tu še ni vštetih, ker niso učlanjene pri centrali. — Krščanske strokovne organizacije se vedno zavzemajo za sistem družinskih doklad in e zahtevajo še kontrolo od strani delo-c®v 'n uPravo. Socijalistične so bile »sili 1>r°.ti’ danes Pa Praktično tudi ’ n . °rnunifti so odločni nasprotniki, aja ve oziroma podpore so zelo raz-
novrstne. Imamo blagajne s pravimi družinskimi dokladami, pri katerih znaša doklada za otrolka od 15 do 40 frankov, za 6 otrok pa od 185 do 380 frankov mesečno. Blagajne, ki dajejo premije za rojstva, dajo za prvorojenca od 100 do 500 frankov. Drugi sistemi ne pridejo toliko v poštev.
Tedenske novice.
Klub krščanskih socialistov Delavske zbornice ima svojo sejo v soboto 16. febr.
ob 3 popoldne v sejni sobi Jugosl. strok, zveze. Dnevni red: 1. Poročilo predsednika. 2. Poročilo in razprava o proračunu za 1. 19^9-30. 3. Razno, — 2elim, da se vsi člani seje zanesljivo udeleže. — Predsednik.
Nettunske konvencije. V ministrstvu za socialno politiko se proučava izvajar nje onih določb konvencij, ki se tičejo zaposlovanja inozem. delavcev na našem ozemlju. Ministrstvo gre za tem, da se z uveljavljenjem teh odredb ne bi škodovalo našemu delavstvu.
Blamaža gospodarskih krogov. Poročali smo, da so šli nekateri »gospodarski krogi« iz Ljubljane v Belgrad. Sprejeti so bili pri predsedniku vlade generalu 2iv-koviču, ki pa se z njimi, ko so mu predložili svoje želje, ni dosti razgovarjal in jih je prepustil načelniku Ziki Laziču. Predlagali so, da se odpravi splošna in enaka volivna pravica, da se zniža število občinskih svetovalcev v Ljubljani od 40 na 25 in da se imenujejo za svetovalce predvsem zastopniki »gospodarskih krogov«. Dalje so tudi kritizirali delo bivših oblastnih skupščin in oblastnih odborov in tudi za oblasti zahtevali, da se imenujejo oblastnim komisarjem sosveti, v katerih naj bi imeli oni odločilno besedo. Vse časopisje je poročalo, da so naleteli na gluha ušesa in so se potrti vrnili domov.
Splošna in enaka volilna pravica za kapitaliste ni nevarna, je zapisal neki slovenski dnevnik ob priliki žalitev »gospodarskih krogov«, da se le-ta odpravi. »V Ameriki, Angliji, Franciji, Nemčiji so vse drugačni kapitalisti in producenti, kakor pa so nekateri naši gospodarji in vendar ni v teh mogočnih državah prav nobenega kapitalista, ki bi ga motila splošna iri enaka volivna pravica. Ti veliki kapitalisti so pač ljudje, ki nekaj znajo in ki so si znali priboriti v svojih državah tudi pri splošni volilni pravici tak vpliv, da ne pomeni ta zanje prav nobene nevarnosti.« Tako ta list. Resnično: »denar je sveta vladar!«
Zvišanje najemnine. V Ljubljani je mestni magistrat zvišal najemnino za stanovanja v svojih novih stanovanjskih hišah. Zvišanje je precejšnje. Prizadeti so sami delavci in nameščenci. Revež plača za enosobno stanovanje 500 Din in še več mesečno, ravnatelj z mesečno plačo 4 do 5000 Din za stanovanje z 8 sobami in to v sredini mesta pa — 800 Din mesečno. — .Med stanovalci mestnih hiš je nastalo silno razburjenje. Čisto v smislu zahtev »gospodarskih krogov«!
Socijalno zavarovanje. Število nameščencev pri SUZO v Zagrebu je bilo leta 1928. 146, pri vseh OUZD 1140 (V Sloveniji od tega 180), v ambulantah 135 (v Sloveniji 9), v zdraviliščih 207. Število zdravnikov v zdraviliščih 9, pri OU ZD 1068 (v Sloveniji od tega 134).
Belgrajski OUZD namerava sezidati v Belgradu novo palačo, ki naj bo enaka oni v Zagrebu, če ne še bolj luksuznej-ša. Iz tega je razvidno, da se namerava prenesti SOZOR v Belgrad, ko bo to le mogoče. Vprašanje je seve, kdo bo plačal novo palačo in kako se bo uporabljala potem zagrebška palača.
Občinski proračun belgrajske občine je sestavljen in znaša 324 milijonov 747 tisoč in 560 dinarjev.
Pri borzi dela v Mariboru dobe delo: moški : 4 hlapci, 7 viničarjev, 6 ma-jarjev, 3 elektrotehničarji, 1 žagar, 1 vrtnar, 2 čevljarja, 1 brivec, 1 mizar, 1 strojnik, 1 trg. pomočnik, 2 pom. delavca. —. Vajenci : čevljarske, slikarske, pekovske, kolarske in trgovske obrti, — Zenske : 7 kmečkih dekel, 10 kuharic, 8 služkinj, 1 kuharica k financom,
1 kuharica v grajščino, 1 kuharica v uradniško menzo, [1, boljša gospodinja,
3 šivilje za perilo, 1 šivilja za obleke,
■ postrežnici, 1 raznašalka romanov, 1 perf servirka, 1 piač. natakarica, 1 šiviljska vajenka.
Pri borzi dela v Celju dobe delo: moški: 10 hlapcev, 11 rudarjev, 1 ključavničar, 1 žagar, ilj črevar, 1 kloba-
sičar, 2 pikola, 1 hotel, kuhar, 9 tesarjev, 1 lilmski fotograf, 2 strojnika, 1 kurjač,
1	vinski potniK, 5 delavcev, 22 vajencev. — Zenske: 13 dekel, 6 natakaric, 4 hotelske kuharice, 24 navadnih kuharic, sobaric, služkinj, 1 pis. moč.
Pri Javni borzi dela v Ljubljani je na razpolago delo: moškim: 12 navadnim deiavcem, 2 žagarjema, 10 železo-strugarjem, 2 livarjema, 3 čevljarjem, 1 hlapcu, 1 tapetniku, 1 brivcu, 1 slugi, 1 str. stavb, ključavničarju, 1 pekovskemu pomočniku, 1 mesarskemu jx>močniku, 8 vajencem; ženskam: 1 restavracijski kuharici, 1 orožniški kuharici, 1 kuharici,
i	sobarici.
Brezposelni v Angliji.
Marsikdo mogoče misli, da je v moderni in napredni Angliji tudi v soci-jalnem oziru že mnogo doseženega in da so razmere zdaleka boljše kot pri nas. Angl. drž. poslanec Kemworthy je v eni izmed zadnjih številk zelo razširjenega lista orisal žalosten položaj angleškega brezposelnega delavstva, katero potuje iz kraja v kraj, zaman iščoč zaposlitve. Dokazano je, da je nad 80% današnjih potujočih delavcev takih, ki hočejo dela in le mal odstotek je tako-zvanih postopačev. Tisoči med poštenimi rokodelci so bivši zaslužni vojaki, od 'katerih jih je nekaj, ki vlečejo invalidsko pokojnino. Da, celo družine potujejo v nadi na zaslužek. Najbolj tragično pa je, da gredo po svetu tudi dekleta v starosti do 20 let. Ta seveda prej ali slej zagazijo v blato, iz katerega se ne dvignejo več.
»Kljub drugačnim vestem smo Angleži še vedno najbogatejša država,« nadaljuje navedeni drž. poslanec, »zato je naravnost sramotno, kako se postopa z dela iskajočimi popotniki, ki so zašli v bedo ne po lastni krivdi. V državnih zavetiščih postopajo z njimi kot z zločinci. Zato pa se le v skrajni sili in mrazu zatekajo v te in si rajši iščejo strehe kjerkoli.
Ko pride tak utrujen popotni delavec na postajo, ga navadno pošljejo na oddaljeno policijsko predstojništvo, kjer po strogem izpraševanju dobi izkaznico za prenočišče. Ko se vrne, mora dvigniti roke, nakar sledi telesna preiskava. Ko je to dokončano, se mora sleči do golega ter dobi trdos bodeče perilo. Za večerjo ima košček kruha in skodelico čaja. Zajutrk je ravno tak, mesa ne poznajo na teh postajališčih celo leto. Ni pa povsod enako. Na nekaterih postajah ne dobi niti tega in tudi postelj ni povsod, tako da mora nekoč zavidani britanski delavec dostikrat prenočiti na golih tleh. Zapomniti si je treba, da imajo kaznjenci in drugi zločinci dobro hrano in udobna ležišča.
V	higijeničnem oziru je preskrbljeno tfjko, da se po 12 ljudi umiva v eni skledi vode in briše z enoinisto brisača Nič čudnega, ako se tem potom bolezni lahko bohotno širijo. Tudi obleke vseh nesrečnežev se zmečejo na en kup.
Za nameček morajo po »zajtrku« kamenje tolči ali pa mleti žito z ročnim mlinom. Ker je tako delo popolnoma neracionalno, bo vsakomur jasno, da se to vrši samo za »kazen«. Okoli desete ure so spuščeni na svobodo in ob tej uri je navadno prekasno, vsako razpoložljivo delo v tovarnah ali drugje je oddano že takoj zjutraj.
Najhujše pa še pride. Angleška nedelja se tudi tu praznuje in sicer tako, da drže te uboge brezposelneže celo nedeljo zaprte kot jetnike. Gospodov dan praznujejo ob isti hrani in niti čtiva nimajo na razpolago.
Zato ni čuda, da se popotni rokodelci, ako le mogoče, poiščejo prenočišča drugje, četudi jim preti nevarnost, da bodo pri tem zasačeni in aretirani, ker je prenočevanje drugje pod kaznijo za-branjeno. Da je v takih razmerah kriminalnemu naraščaju prosta pot, bo vsakdo razumel. Ako bi prebivalci bogate Anglije vedeli, kako se postopa z njihovimi sorojaki, bi gotovo sramu povesili glave.«
Tako angleški državni poslanec. Iz tega je razvidno, da je v mnogih ozirih v deželi funta in šilinga še mnogo na slabšem, kot pa pri nas in tudi tam vpijejo socijalne razmere po temeljiti reformi.
Pridobivajte novih naročnibou!
Viška občina.
Pred seboj imam bilanco največjega ljubljanskega predmestja o prodanih in zaužitih množinah alkoholnih pijač. Največja delavska občina ljubljanske okolice, Vič, izkazuje koncem leta 1928 sledeče številke: Vina se je popilo 196.863 litrov, mošta 6045 litrov, piva 62.075 litrov in žganja 13.708 litrov v povprečni vrednosti 5 in pol milijona dinarjev. V letih 1925 do 28 pa se je popilo v tej delavski občini 1,122.719 litrov alkoholnih pijač v povprečni vrednosti 18 in pol milijona dinarjev. Te ogromne številke povedo vet kot cele knjige. Iz teh par številk si lahko vsak izračuna kako velike prostovoljne davke nosi revno delovno ljudstvo naše občine. K tej ogromni vsoti 18 in pol milijona pa smemo prišteti še tisto pijačo, ki je iz kakišnihkoli vzrokov ni dosegel občinski dacar ter smemo brez pretiravanja dvigniti svoto na okroglih 20 milijonov. Proti tem številkam ni ugovora, da bi bile morda pretirane, saj jih je izkazal urad, ki javno polaga račune. In radi teh dvajset milijonov, ki jih je delavstvo viške občine plačalo, se še ni podrl svet, tudi stanovanjska beda se ni olajšala in’ tudi množice delavskih otrok in žena radi teh dvajsetih milijonov še niso popolnoma onemogle, ampak se še vedno vlačijo po glinških in rožnodolskih cestah. Po boljših in slabših gostilnah pa se boj za zboljšanje delavskega gmotnega položaja z nezmanjšano silo nadaljuje. Razni občinski in drugi očetje, ki imajo pod seboj socijalno skrbstvo, bodo lahko že dvigali obresti iz 100 milijonskega fonda, ki ga bo delavstvo in drugi sloji varno naložili pri svoji gostilniški hranilnici.
Resnici na ljubo pa je treba priznati, da so h gornjim številkom Vičanom precej pripomogli tudi ljubljanski izletniki, zlasti poleti.
Bivši občinski možje, vsaj v veliki večini, so se bali povišati doklade, da bi pri volitvah morda radi tega ne izgubili par volilcev. Protesti volilcev bi se morali dvigniti proti njim, ne radi povišanih doklad na alkohol, temveč radi tega, ker je bilo in je še danes premalo denarja za razne koristne in prepotrebne socijalne ustanove, ki jih naša občina tako potrebuje ...
Da pa so bili želodci, ki so povžili te ogromne količine alkohola več ali manj dodobra podkovani, nam potrjujejo tudi naslednje številke. V letu 1928 je bilo zaklano v viški občini: volov 167, bikov 8 krav 306,.telic 81, telet 465, prašičev 398 drobnice 24 in 3764 kg raznega mesa in salam.
Občina je tudi napredovala, saj je bil v preteklem letu napeljan vodovod po nekaterih glavnih cestah, vendar pa se radi ogromnih stroškov in taks katere se pobirajo, ni priključilo toliko strank kot se je pričakovalo. Hišni lastniki so v veliki večini sami delavci in mali obrtnjki, ki pač ne zmorejo tisočakov le za takse Nadalje se je dokončala z ogromnimi stroški in žrtvami tudi regulacija Orada-ščice in Glinščice ki je toliko let poplavljala lep del rodovitne zemlje. Tudi mostovi stoje, vendar pa bi bilo to poglavje zase, csobito most čez državno cesto, ki radi svoje širine (most je najmanj 6 metrov preozek) kazi viško promenado.
Skoraj vse socijalno breme je nosila poleg občin, blagajne »Vincencijeva konferenca«, ki je v decembru dokončala impozantno stavbo, ki bo služila kot otroško zavetišče, toda o tem bomo še kasneje pred otvoritvijo podrobneje spregovorili. Vsekakor se pa velika večina občanov ne zaveda kako ogromnega pomena je ta družba in stavba, ki je bila pred mesec dni končana.
Za danes naj samo še konstatiramo, da je občina v mnogih ozirih napredo-’ vala, razen kar se tiče cest, ki so v slabšem stanju kot prejšnje leto, kar se bo pa menda v par mesecih odpravilo ker je predviden poleg običajne in zvišane postavke v proračunu še izredni kredit 100 tisoč dinarjev. Komisarjem viške občine je imenovan bivši župan, kot sesvet pa bivši odbor z nekaj spremembami.
Nekaj o prašičih. Pri nekem skupnem kosilu je eden izmed udeležencev venomer rabil izraze, ki niso bili prav nič primerni za dostojno družbo. Ko je prišla na vrsto prašičeva pečenka, je nataknil velik kos na vilice ter dejal: »Ali je to prašič?« Nekdo, ki je že težko čakal prilike, mu je zasolil: »Na katerem koncu vilic pa mislite?«
Po svetu.
Za mir. »Osservatore Romano«, glasilo Vatikana prinaša obširen članek o mrzličnem oboroževanju vseh velikih in malih držav. Predvsem poudarja, da ta oboroževalna tekma nikakor ne more biti v skladu s stremljenjem za upostavitev miru v smislu Kelloggovega pakta. Pravi, da je gotovo največji nesmisel, na eni strani vedno govoriti o miru in miroljubnosti, na drugi strani pa se naprej in naprej oboroževati, se pripravljati na vojno in jo celo izzivati. Človeštvo se mora odločiti za mir, sicer pripravlja smrt samemu sebi.
Utrditev miru na vzhodu. Med Rusijo in Poljsko bo v najkrajšem času podpisan Kelloggov pakt. Pričakuje se, da bo za tem podpisan pakt tudi z Romunijo, Estonsko in Latvijo. To bi pomenilo tudi lep korak k upostavitvi svetovnega miru.
Brezposelnost v Nemčiji. 15. januarja t. 1. je bilo prijavljenih v Nemčiji 1 milijon 99 ti seč brezposelnih. Od decembra 1928 je narastlo število brezposelnih za 327.000.
Namešfenska konferenca pri uradu dela. Konferenco je vodil Albert Tomas. Udeležile so se je vse nameščenske federacije, našo sta zastopala generalni tajnik in gdč. Miiller. Poročilo o dosedanjem delu urada so navzoči vzeli z zadovoljstvom na znanje. Do prihodnje konference naj urad izdela predlog za konvencijo glede delovnega časa. Zasleduje naj razvoj državnih zakonodaj glede zaščite nameščenstva in nanj upli-va. Velike važnosti je zaščita vajencev in njihova izobrazba. Temeljito naj se prouči vprašanje plačanega dopusta, v ka-
terem vlada velik nered doslej. Name-ščenske organizacije hočejo odločilno vplivati na delo pri mednarodnem uradu, zato hočejo tudi stalen odsek, ki naj se peča le z nameščenskimi vprašanji.
Za kratek čas*
V nekem kraju so krstili otroka. Ko je gospod kaplan po krstu vpisaval v krstno knjigo, je trenotno pozabil, kateri dan v mesecu je. Obrnil se je do poleg stoječe botrice ter dejal: »Sedemnajstega imamo danes, ali ne?« Botrica (v/Jievoljena): »Kaj pa mislite, gospod kaplan, ta je šele sedmi.«
*
Nekdo, ki se je pisal Janez Luknja, je bil tako len, da se je podpisoval samo s črko J, poleg te pa je s peresom skozi papir napravil luknjo.
Tudi delavcu
JE RADIO ŽE DOSTOPEN
Delavcem Gorenjske se priporoča za nakup aparatov in sestavnih delov:
RHDIO
JOŽE MARKEŠ — elektrotehnično podjetje, Jesenice 54
On je bil profesor kemije, ona pa skrbna gospodinja, ki je vedno pripravila dobro kosilo ali večerjo, on pa je vedno zamudil in jed se je pokvarila, nakar je pa godrnjal. Nocoj je zopet zamudil in večerja je bila mrzla. Ko se je pričel jeziti, je žena jokala. Toda on je bil profesor kemije. »Kar prenehaj z jokom. Tvoje solze ne napravijo nobenega utiša. Kaj pa so solze? Majhen odstotek fesforove soli, nekoliko sediuni klora, a vse drugo pa voda. Be-e-e-e.«
*
»Ampak tvoj stric je pa zares nekoliko ! gluh.« »Kaj, nekoliko? Zadnjič je celo ve- j černo molitev klečal na mačkovem repu, pa ga še ni slišal.«
Vrednost denarja. Za 100 nemških mark dobiš 1350.75 Din, za 100 avstrijskih šilingov 799.25 Din, za 1 dolar 56.77 Din, za 100 franc, frankov 221.615 Din., za 100 češkoslovaških kron 168.20 Din, za 100 lir 297.10 Din.
I. delavska hranilnica in posojilnica d Mariboru
je naš edini delavski denarni zavod.
VI od e obrestuje najvi&je in daje posojila piv najnižji obrestni meri.
Ilsnlarska in Čevljarska zadruga JH1N0" r. z. z ®. z. ¥ Iržicii
izdeluje vsakovrstne ovčje in kozje kože, kakor tudi
barvano usnje za površnike
Postrežba Sočna.	Cene	solidne
Kako gospodarile najbolje ? Kako se zaščitite najuspeš- q p S T p' neje? Kako si prihranite vsako leto 3% Vaših izdatkov? „tsamnnrmmmm
C L A N IN OBENEM ODJEMALEC PRI
I. delavskem konzumnem društvu v Ljubljani r. z. z o. z.
I! v	Pisarna:	Kongresni trg št. 2
Ustanovljena 1895	Teleton	2255,	2855
ki ima danes preko 10.000 rednih članov in 29 prodajalen po vsej Sloveniji. Zadruga ima do danes sledeče oddelke : specerijski, kolonijalni, manufakturni in galanterijski in je vsled tega v stanu ugoditi vsem željam in potrebam svojih članov.
I Iz vse svoje duše 221
(jjj Ren6 Bazin	Poslovenil	Niko	Kuret
85
Obmolknila sta oba. Blesk poletja je božal vse naokrog zaman milijone cvetlic in klasov za oba bogataša, ki sta se vozila skozenj. Obnovljena mladost zemlje ju je sprejemala vase, ne da bi kateri kaj čutil. Za trenutek se je razklenilo med dvema gričema in odprla se je grapa kakor pahljača: hosta
v enem bregu, žito v drugem, v sredi na dnu pa je tekla hladna Er d ra in drevje ob bregovih se je sklanjalo nad njo. A žalost in jeza sta slepi.
»Pravkar si govoril o usmiljenju,« je pričela spet ona. »Prav, pomagaj mu ali pa meni dovoli...«
Prekinila jo je ostra moževa kretnja:
»Ne, žena, ne. Nekaj krati, prepogosto sem trpel, da si s svojim usmiljenjem na laž postavila sklepe ali ukrepe, ki sem jih storil kot gospodar. To pot tega ne maram. Storili smo dovolj. Prepovedujem ti, da bi še kdaj videla te Madiotjeve, cia bi jim da-ala karkoli, da bi se ukvarjala z njimi kakorkoli.«
Žena pa je planila iz svoje običajne ponižnosti. Obupana, ranjena v svoji zadnji svobodi, se je hlastno zaokrenila:
»In zakaj to?«
Presenečen se je za hip zazrl vanjo. Videl je ta težki, veli obraz, te ustnice, ki jih je stalna žalost zarisala v kote, videl je štrleče ličnice, te osuple oči in svileni životec, ki ga je steznik napenjal.
»Svoje razloge imam,« je dejal hladno. »Stori mi veselje, prosim te, in se spomni, da me spremljaš k tujim ljudem. Glej, pri brazemontski meji smo. Neznansko neokusno si napravljena.«
Zlat, nečuten prah Loirinega peska se je dvigal ob vratih kočije in izginjal za njo. Veje so oplazile kočijaževa ramena. Konja, ki sta slutila grajski hlev, sta upognila vrat in zavozila v kraj na cestni rob.
Nekaj kravjih pastiric se je za živo mejo vzpenjalo na konce prstov in z zavistjo gledalo za bogato damo...
♦
Ko je istega večera šlo na noč, je Eloi Madiot poslušal Henrietto. Poskušala mu je ugovarjali. Dospel je bil domov ves divji, bas ko se je dekle vrnilo od dela. Trpke besede proti bogatinom je sipal iz ust. Brez dvoma ga je opogumil pogovor
z Antoinom, česar pa ni hotel priznati. Sodeč stvar za resno, ga je Henrietta prijazno povabila:
»Stric, bedeti morava oba. Jaz moram skončati še nekaj srajc. Dosti dolgo že čakajo. Prebila bova večer v moji sobi. Skuhala si bova čaja, kakor da Vam je gospod Lemarie zares dal pokojnino. Hočete?«
Henriettina sobica je bila po mnenju starega bobnarja svet kraj, kamor si smel vstopiti le z dovoljenjem. Da bi pa bedel v Henriettini sobi, se mu je zdelo razvajanje. Soba je bila največja in najsvetlejša v stanovanju. Bila je v njej postelja iz orehovine z zastori iz bele bombaževine, ki so padali v vedno blestečih gubali k tlom ter bili okrašeni z resami z volnenimi glavicami.
Dalje zrcalo v zlatem okviru, zrcalna omara iz palisandrovega 'lesa in okrogla miza na eno nogo, oboje darilo neke prijateljice iz delavnice, ki se je bila skoraj da bogato omožila ... Na mizi, pokriti s kvačkanim pregrinjalom, je stala med dvema kupoma modnih časopisov porcelanasta vaza s šopkom umetnih rož. Po stenah si videl stekleno omarico za knjige in nekaj slik, podobnih akvarelom, — ne baš bogvekaj, a sveže: pokrajine iz Norveške, Švice, Italije ka-li. V enem kotu je stal na podstavku iz izrezljanega lesa Marijin kipec, obdan od rožnega venca z debelimi jagodami. Na Marijinem obrazu je bila presunljiva milina.
V	spomin Očeta, Sina in Duha je dvigala tri prste v blagoslov.
Da, oveselil si se, ko si pogledal v to sobo. Prečudovita pa je še bila od dekliške duše, ki jo je oživljala celo takrat, ko Henriette ni bilo doma. Razvrstitev predmetov je pričala o lastnem okusu. Cesto je brezpomemben, toda ljubko izbran toaletni predmet ostal na kakem delu pohištva: me-zlanasta ovratnica, pas z lepo izdelano zaponko solnčnik, brezrokavnik, okrašen s čipkami po šest sonjev, navaden par rokavic, ki je malce živela v njili še oblika drobne roke, prstov, upognjenih za šivanko iz navade celo v počitku. Včasih je podnevi stari Eloi, ko je bil žalosten od dolgih ur samote (Henrietta je opoldne jedla pri gospe Cle-menci), vstal s stola, odprl vrata in pogledal v to svetišče ljubezni. Ni vstopil. A ogrelo se mu je srce ob pogledu na vse te reči, ki so mu budile spomin na dvoje oči, katerih barva je nalik barvi globoke, in na obraz lepega dekleta. Potem pa se je šel sprehajat po mestu s spominom in pomlajenim ponosom nad deklico v duši.
Ta premetena Henrietta! Da bi strica potolažila, je nocoj primaknila k mizi edini oblazinjeni naslonjač, kamor sicer nikdo ni sedal. Sama je
sedla kraj mize in se sklonila nad šivanje v luči svetiljke, ki ji je bila nataknila pražnji senčnik Z mirno sigurnostjo so njeni prsti pomerjali in pri-trjali konec cenene čipke na rokave in ovratnik srajce. Za trenutek se je kdaj ustavila, da je vzela škarje z mize ali vitel sukanca ali čipke, navite na modrem prosojnem svitku. In tedaj je dvigala pogled k Madiotju, ki je bil pogreznjen v svoj naslonjač, in k oknu; ki je bilo ostalo odprto in ki s« skozenj prihajali kratki sunki vetra.
Kadar je bila sapa premočna, je bilo slišati veje oleandra, ki so zadevale druga ob drugo, in ko so udarjale ob zid ali ob balkonsko ograjo’ se je zdelo, da jih veter povezuje. Šum vesel'je dva krat prišel od Loire in dvakrat je Henrietta z nasmeškom prisluhnila. Vso lahko se je čutila ob misli, da so Marijo pri gospe ClemeMi tako lepo* sprejeli in posebej še, da ima sama nc^ pri stricu Madiotju vlogo, ki ji od vseh najbglj pristoja, vlogo tolažnice. Govorila je:
»Kaj bi se neki žalostili, stric, da vas je gospod Lemarie zavrnil. Jaz pač mislim docela drugače nego Antoine. Storili ste, kar ste storiti mogli. Niste uspeli. Ali uspete morda kaj bolje, če se jezite in grozite s tožbo? Ljudje, kot smo mi, pri takih rečeh malokdaj kaj opravijo.«
»Ukradel mi je pokojnino!«
»Ali nismo živeli vse doslej? Priznam, da pač nismo bili nikdar bogati...«
Zadovoljno ji je šel pogled po zrcalni omari in po akvarelnih slikah.
»Sedaj pa so leta bede mimo. Antoine si sam služi kruh, jaz tudi... Veste, kaj mi je rekla gospa Clemence zadnjo soboto, ko je prišla Marija Schvvar-zova? Rekla mi je: »Mala umetnica!« In s takim poudarkom, da lahko pomenja marsikaj, če prav razumem. To boste srečni, stric, ko vam nečakinja postane delovodkinja! Delovodkinja prve modne hiše v Nantu! No da, možno je, da nas to doleti pr6j ali slej. Z gospodično Avgustino gre pač naglo navzdol...«
Mladosten je bil njen smeh in držala je iglo kakor puščico, stisnjeno med dvema prstoma.
»Pri nas v modni stroki je starim gorje!« -
»Pri nas je prav isto,« je rekel Madiot. »Starim gorje!«
Henrietta je razumela, da je bil krut ta smeh mladosti. Ugriznila se je v dolgo bledo ustnico, ki se je pravkar drzno rogala bedi tovarišice.
»Niti z mezincem ne ganem, da bi na njeno mesto prišla, stric Madiot. Verjemite mi. Ali vidite: name je prišla vrsta, da napredujem ...«
Za iJugoslovansko tiskarno«: K. C e ž.
Izdajatelj: Konzorcij »Del. Pravice« (Jože Rutar).
Urednik: Srečko Žumer