IZHAJA vsak ponedeljek ob 4. zjutraj. NAROČNINA mesečno 4.— Din, Četrtletno 10.— Din, polletno 20.— Din. — V Ljubljani, Mariboru in Celju dostavljen na dom mesečno 1.— Din več. — Za inozemstvo mesečno 6.— Din. • w UREDNIŠTVO v Ljubljani Knafljeva ulica 5, telefon St. 3122, 3123, 3124, 3125 in 3126. OPRAVA ▼ Ljubljani. Prešernova ulica 54, telefon 9t. 3122, 3123, 3124, 3125 in 3126. INSERATNl ODDELEK v Ljubljani, Prešernova ul. 4, telefon St. 2492. PcSrtha blačana v cjotoviru Leto IV. Lfubljaiia, it. maja 1930 štev. 19 voboda in edinstvo Slovanov Velika nacionalna slavnost na Strossmayerjevem grobo Včeraj so poromali Beograjčani skupno s češkoslovaškim poslanikom v Beograda na Strossmayerjev grob - Pomembne besede poslanika dr. Vokača Zagreb, 11. maja. Danes ie večja skupina Beograjčanov posetila Djakovo, da se pokloni grobu škofa Strossmaverja. V čast gostom je bilo vse Djakovo okrašeno z zastavami. Na kolodvoru so jih sprejeli zastopniki oblasti in raznih društev, mnogoštevilno meščanstvo ter šolska mladina. Cim je došel posebni vlak iz Beograda, je nastalo burno in dolgotrajno vzklikanje kralju, Jugoslaviji, Beogradu in Dia-kovu. Cioste je pozdravil mestni župan Ni-derle. ki je deial. da jc vsakdo, ki misli, da niso Srbi. Hrvati in Slovenci en narod, neprijatclj sebi in svojemu narodu. ., , Odgovori! mu je zastopnik beograjske občine inž. Miloš Radojlovič, ki >e izjavil: »Prišli smo, da se poklonimo našemu milemu bratu, našemu učitelju in apostolu jugoslovenstva, vladiki Strossmaverju. ki se je s svojim bratom Šumadincem. neumrlim knezom Mihajlom trudil, da nam v dušo vlive resnico, da smo en narod in da nam je brat mil. katerekoli vere naj bi bil.« Zatem se je iormiral sprevod z godbo na čelu in gostje so odšli v katedralo. kj-er so se poklonili posmrtnim ostankom vladike Strossmaverja. Tu je govoril kanonik djakovskega kapto-la msgr. Andrija Spiletak o vlogi velikega Strossmaverja v cerkvi in med narodom. Na njegov nagovor je odgovoril predsednik društva rezervnih oficirjev Milan Radosavljevič iz Beograda. Nato je bila kratka spominska svečanost za Strossmaverja. med katero ie nel v cerkvi zbor SO pevcev. Po končani slovesnosti je beograjski nadškof dr. Podič razkazal gostom zanimivosti katedrale. V kripti. kjer ie Strossmavenev grob. je bilo položeno mnogo vencev. Tu je najprej govoril zastopnik beograjske občine odvetnik dr. Miča Anic. Za njim je položil češkoslovaški odpravnik poslov dr. Vo-kač na Strossmayerjev grob venec z napisom: »Velikemu Slovanu Stross-maveru — češkoslovaško poslaništvo 11. maia 1930«. Ob tej priliki ie imel odpravnik poslov češkoslovaške republike' v Beogradu dr. Leon Vokač naslednji govor: Slavni in nesmrtni Strossmayer. veliki Jugosloven in Slovan naš! V dolgem sprevodu Jugoslovenov in Slovanov. ki prihajajo na božjo pot. da se poklonijo tvojemu grobu in tvojim manom. glej tudi mene, češkoslovaškega legionarja in zastopnika svobodne in neodvisne države zedinjenih Ceho-slovakov v stolnem Beogradu, prestolnici zedinjene in velike Jugoslavije. Tu sem. da se z ostalimi poklonim in ti zročim pozdrave ter izraze spoštovanja in občudovanja tvojih severnih bratov Cehoslovakov. Naj ti povem, kar si že čul. da so izginile stare meje avstro-ogrske monarhije in njena pro-tinarodna dinastija, proti kateri si se z vsem svojim čustvovanjem boril. Izginila sta suženjstvo in sramota in namesto tužne preteklosti glej veselo se-daniost in lepšo bodočnost. Glej uresničene ideale svoie mladosti, svoje možatosti in svoje starosti. Glej osvobojene :n zjedinjene brate Jugoslovene, Cehoslovake in Poljake, ki so s svojimi mišicami in s svojo krvjo ustvarili svoje svobodne države in uresničili svoje ideale. Solnce svobode se nam je rodilo ravno pred 10 leti. Ono sne tako ljubo in milo ter gre;e vse naše Slovane s svojo toploto. Veliki Stross-mayer! Sestali smo se tu in prišli senika/ kot božjepotniki. da se poklonimo tvojemu grobu. Prosimo te. da nam oprostiš vse. kar smo grešili. Prisegamo na svoje ime in na tvoj grob, da se bomo ravnali po tvojem nauku, da tj bomo zvesti in da bomo čuvali in gojili svoje vseslovansko bratstvo in svobodo naših držav slovanskih. Po njegovem govoru je položil na Sfrossmaveriev grob venec tiskovni ataše pobskega poslaništva v Beogradu Glinka. Po svečanosti v katedrali je gostom priredila banket mestna občina, pri katerem je zopet govoril češki odpravnik poslov dr. Vokač, ki je dejal: Bratje Jugosloveni! Malo preje smo prisostvovali tužni in ponosni proslavi. Ponosni smo na duha našega velikega Jugoslovena in ideologa ter zaščitnika jugoslovenske misli, neumrljivega Josipa Jurija Strossmaverja in njegovih del. Ne moremo se ubraniti teh misli. Se vedno nam lebdi duh' Stross-mayerjev, ki je okoli nas ter v nas in ki je presrečen in blažen, da nas vidi tako zbrane, zedinjene. osvobojene i.i spravljene Jugoslovene. Mrtvemu Strossmaverju je danes dano zadoščenje. Danes je Strossmayerjev duh čutil in čul, da je prišel nov čas, da sta napočila svoboda in edinstvo Jugoslovenov in Slovanov in da je uresničen njegov veliki sen. Mrtvi Strossmayer je sedaj popolnoma miren in brez skrbi za bodočnost Jugoslovenov in Slovanov. Srečen je in blažen. k;r je čui in čutil da jc uresničeno delo, ki je zanj toliko delal. Ali ne moremo, da bi re bili vzhičeni in navdušeni ker je ono. kar ie nekdai bilo sen. sedaj resnična stvarnost. Mi vsi snu osvo bo.ieni in zedinjeni. vsi razen Rusije, naše slovanske majke. ki bo. če Bog da. kmalu vstala. Nimam namena govoriti na tem slavju o samem Stross-ma.verju, ker čutim, da mi man'ka besed. Namesto besed pa vam moreni pokazati samo izraze svoje sbvanske duše. ki je ta trenutek vsa presrečna. Srečen sem. da smo tako zedinjeni pred našimi mrtvimi velikani in če bi se kdaj zgodilo, da bi se sporekli In Kraljica na materinski proslavi v Splitu Split, U. maia. Danes ie narodna ženska zveza priredila no d pokroviteljstvom Nj. Vel. krajce Marije materinski dan. Dopoldne i'e bila svečana služba božja, oo ka. teri je deca prodaiala no uVcab ^n delila oropasandme letake. Popoldne ie Ki a v zledali'.šču otrošlka predstava, ki 'i ie prisostvovala tudi' kralVca Marica Prišla ie ob -t. popoldne ia ostala v svoH lo?' •Jr> konca predstave. Po predstavi ie povabila v ložo članice mprave narodne ženske zveze m iziraiziia svoie zadovpliistvo nad njihovim uspešnem delom. Zatem se ie odnehala v svoio vlilo. Srbska na^dna poezija v Parizu Parir, 11. maja. Po iniciativi instituta za slovanske študije na pariški univerzi je prof. visoke šole v Beoeradu g. Petrovič imel snoči konferenco na Sorbonni v Dasrarto-vi dvorani. Tei konferenci so prisostvovale odlične osebnosti, kakor s. Mason iz >Col-lese de France«. Bren, prof. medicinske fakultete. Criner>vt.. zastopnik Društvo prijateljev Jugoslavije. Bourgouin in Andre Ger-mel. dalie jugoslovenski poslanik dr. Spa-lajkovič in prof. beograjske univerze Pavle Ponovič Vakor tudi mnogo drugega občinstva. Konferenco je otvoril g. Emil Hau-mant. prof. na kniiževni fakultpti. ki je omenil francosko jugoslovenske prijateljstvo in potrebo spoznavanja lepot? srbske narodne poezije, ki je bila predmet konference. (AA) Ministru Radivojevicu gre na bolje Beograd, 11. maia. Zdravstveno stanje prometnega nfroistra iniž. Laze Radivoie-viča ie popolnoma zadovoljivo. Temperatura ie bife taiko sinoči, kakor tudi danes normalna. Zaradf uspešneža zd-avlien :a ra so zdravniki vseeno prepovedal* ministru vsak noset. Sn^či ob 10„30 ie doootovala •i'z notranjosti-; države ministrova ž°na In takoi poskrila cbo.l~leea moža. (AA) Zgradb^ krematorija v Beogradu Beozrad. 11. maia. Vprašani? zsaradSbe krem^toria v Beorradu ie v zadniem času stopili o v odločilen štadn. Mes>tn s vrlin organiziral. pcefrlne odbore. Srfx?ki seljaki boio pi.fli zn par dni v Zagreb, rato (»a b< do delali izlete po vaseh. N::h-.)v pvsot je določen za i :e?ec avgust, ko ne '>■) J^ile, da bodo lahko ^afikdojeni v šolskih poslopj-b. sprli med seboj ali v svojih državah, pokličimo na pomoč mrtve velikane naše. ki nas bodo s svojim duhom ze-diniii. okrepili in nam svetovali. Oni nas bodo spravili na pravo pot. kadar bomo grešili. Njihov duh nam bo vselej ctal poleta in moči. KDi zastopnik češkoslovaške republike hočem poudariti da češkoslovaški narod tekmuje z jugos'ovenskim v tem romanju na grob Strossmaverja in da smatra'o Cehoslo-vak;, da ni bil samo velik Jugosloven, temveč tudi veliki Slovan, ne samo ve-'ik Jugosloven. temveč tudi velik Ce-hoslovak. Strossmayer je pripadal oni družbi naših pobornikov. največji med največjimi v največji generaciji slovanska ki se je borila proti tlačitei.em slovanske svobode in za vstajenje slovanskih narodnih držav. Zato dvignem to čase za pokoj duši našega skupnega velikana, nesmrtnega Strossmayer:a in kličem: Slava mu! Za njim je govoril lektor francoskega jezika na beograjski univerzi Pavei Masse. Po banketu so si gostje ogleda:' Djakovo, ob 7. zvečer pa so odpotovali nazaj v Beograd. 1- Oin tedensko 'iriminalno ljubavni roman Glej zadnjo stran! Brezuspešna karlistična akcija Razgovori romunskih opozicional nih voditeljev s princem Karlom v Parizu — Vlada ne veruje v pristanek bivšega prestolonaslednika Bukarešta, li. maja. Dejstvo, da so v zadnjem času raznj aktivni politiki imeli v Parizu sestanke z bivšiim prestolonaslednikom Karolom, je dalo povod za precejšnje razburjenje v političnih krogih, ki menijo, da se namerava bivši prestolonaslednik Karol zopet vrniti v domovino. Kakor se izve, so imeli sestanke s Karolom iz svo.ie-časnega procesa zaradi karlistične propagande znani bivši državni pod-ta.inik in sedanji narodno zaranistični poslanec Manoilescu. prof. Jorga. dalje šef redakcije fašističnega lista »Epo-ca« Grigorije Filipescu in kakor javlja Dimineata tudi general Avarescu. Gotovo j-e. da nobena izmed velikih parlamentarnih strank dosedaj ni iskala oticijelnega stika z bivšim prestolonaslednikom Karolom. Bivši prestolonaslednik sam je vsem politikom ponovil svoj trdni sklep, da ne bo nikoli skupno deloval s katerokoli stranko ter sledil samo morebitnemu splošnemu pozivu naroda. Ker zaenkrat ni misliti, da bi se vse stranke zedinile za zopetni poziv bivšega prestolonaslednika v domovino, je nevarnost za morebitni karlistični prevrat problematična. V zvezi s temi razmerami je treba tudi vse vesti o pretečem kar-lizmu smatrati za zgolj strankarsko politično agitacijo. Ameriški dolarji za Albanijo Avanture ameriškega agenta v Dalmaciji — Dolarski čeki za Albanijo, zastavljeni v Dubrovniku — Zadovoljiva likvidacija nenavadne avanture Dubrovnik, 11. maja. Od tu je odpotoval na jugoslovensko--albansko mejo Američan John Kay, ki je v Dubrovniku vzbudil ve* liko senzacijo s svojimi ekstravagancami. Prišel je z Dunaja v Split v posebnem va* gonu I. razreda, iz Splita v Dubrovnik pa se je pripeljal z rezerviranim velikim par* nikom »Kumanovo« samo zase. Z njim je prišel tajnik albanskega poslaništva na Du* naju Karatina. V Dubrovniku je najel v največjem hotelu »Imperial« tri luksuzne apartmane ter tudi poseben parnik za iz» lete. Za svoje stroške je založil ček 10.000 dolarjev, nakazan od banke Spiclmann v Lucernu. Ta ček je samo založil, češ, da ga odkupi, ko se vrne s potovanja. Pri sebi je imel 50 čekov po 10.000 dolarjev od ka* terih jih je nekaj založil tudi v neki du« brovniški banki. Z njimi je plačal razne iz» datke pri trgovcih za avtomobile, parfume, luksuzno perilo itd. Najel si je tudi poseb* no tajnico v Dubrovniku s plačo 270.000 >7 i Največji škandal vseh časov -T?.; -T'*^" ' ' ' ^ v ' k*. • Pariz in ž njim ves umetniški svet ie pod vtisom ponare.ievalskega škandala. kakršnega do sedaj umetnostna zgodovina še ni poznala. Vnuk slavnega francoskega slikarja Milleta je sku pno s slikarjem Caseauom ponaredil več tisoč slik svojega starega očeta in jih prodal za visoke cene. Slika kaže izvedenca v .slikali prof. Celleriera. ki preiskuje pristnost Milletovih slik. V ovalu pa ie ponarejevalec vnuk velikega slikarja. Vstopnice za sokolski zlet I Beograd. 11. ma;a. Dan^s se > pričela prodaia vstopnic za vses5h v Beograd. Brez nakazila deparia se vstopnice ne bodo pikomur rezervirale Otrokom iz.pod šestih tet dostop m če ne bo dovofiem. Smrt odlične Francozinje v Beogradu Beoerad. 11. maia. Davi ie n-r3>r>:n v sanaitori iu »V-račar* marfkr za de i a Cban-doliie. odtočna francoska propa«atorica Rdečesa križa. Pred par d.ievj ie prigoda v Beograd, da bi si osrledaLa razne inco-skivemske ustanove Rdečeza križa. Spotoma se je prehiladHa ter obolela na oljčnem vnetju. KiHiufb tako-šni-i zdravniški r,e-zi ii ni bilo več pomoči'. Iz Pariza sta prispela z letalom dva specialista, ki sna posvetila pniletni markizi vso toda vsaka zdravniška pomioč ie bila zamaa. Po kratki a-sonnii ie davi DoJlearia. Polomita si je stekla v svetovni vojni velike zashrce twi; za našo državo. Na solunski fronti le osebno vodila obsežno okreva^Ače za sio-ske voiake ter ie bila v znak nrzna tia oddiikovana z visokimi iuzosl^venskimi od-likovanii. TruipJo pokoinice bo orepeiiano v Pari>z. kjer bo položeno v rodbinsko zrob- iliCO. Jugoslovensko-nemški odnošaji Berlin, 11. maja. Včeraj je priredil ju- goslovenslki poslamik v Berlinu Balug-džič svečan obed na čast novoiimenova-nemu poslanilkTU v Beogradu von Hassiki v hoteln Rsplanade. Razen poslanilka \'on Hassila .ie "Ki»l navzoč minister dr. Kotke. dalje šef preshrora WeFling, svetmk poslaništva WoW, šef protokola ministrstva zunanjih zadev Tatt^bacih. ravnatelj balfkansJkega oddelka Tomsen ter mnogo drugih nemških o?>abnositi. s sitrani .Tugosilavije rva po-s-laniik Bafegicfžič z osoibicm posilaniStva. ter časitniim ge-nera.lrnim konzulom VaPntirom. Hassil ostane še nefra.i časa v Berlrnu, nato pa roti"'e na svo>je nn-vo mesto v Beograd. fAA) Novi jjršlri poslanik v Beogradu Atene. 11. maia. V uradnem l«s+u ie ob-jnvlien u-kaz. s katerim se imenuj za poslanika v IVograd" Leon Mela«. doslei poslanik v Tiram". Na svoje novo sluteno me*r?n je že odpotoval. ^vedsko-jugoslovensko društvo Zagreb. 11. maja. Danes se je vršila tukaj skupščina švedf?ko-ju£osloven«kega društva, s kafere so bile odposlane pozdravne brzojavke našemu kralju, šved. kralju in Šved »kemu poslaniku na Dunaju Undenu. Na skupščini je bil izvoljen nov odbor društv.i. čegar predsednik je dr. Fran Bučar, podpredsednik pa dr. Filip Popp. evangelijski škofijski administrator v Zagrebu. dinarjev in tajnika s plačo pol milijona di» nar jev. Dubrovniška banka, pri kateri je založil svoje čeke, je brzojavno vprašala banko Spielmann v Lucernu za pojasnila: banka je odgovorila, da so bili čeki izdani po na« logu Cittv Bane of Chicago, izplačajo pa se, ko izvrši Kay neko kupčijo z Albanijo, dočim sc ne smejo vnovčiti prej, dokler se ta kupčija ne izvrši z nekim velikim ameriškim železniškim koncernom. Po tem brzojavnem odgovoru je položaj Kaya postal zelo neprijeten. V Dubrovni* ku si je namreč najei vilo »Kaborga« z na» jemnino 5 milijonov dinarjev. Informacije iz Lucerna so upropastile načrte Kava, da bi v Dubrovniku zgradil velik hotel in most iz Dubrovnika na otok Lokrum Po« sestniki njegovih čekov so se na podlagi dobljenih informacij iz Lucerna obrnili na policijo, končno pa se je našel aranžma, s katerim se je ta afera likvidirala. Na br« zojavno zahtevo je Kav prejel iz Lucerna 800.000 Din. s čemer jc plačal svoje dolgo« ve v hotelu in nri trgovcih, dočim se ie moral njegov nakup dveh avtomobilov stornirati in prav tako je moral odpustiti tudi tajnico in tajnika. Pred odhodom iz Dubrovnika v Albanijo je brzojavno spo« ročil kralju Zogu svoj prihod. Pred zasedanjem v Ženevi Pariz. 11. maia. »Temns* niše. da bo glavni interes zasedanja sveta Društva narodov posvečen razzovorom med vnaui.irfi ministri Briandom, Hendersonorn in Gr,i#-dijem. Ti razgovor? se fcodo zibali ^ domeni običarnih vprašani, toda trenutno ie naiffjavneiše to. na ka* način bi b lo moči praktično priti do k^no.ie rešitve rto-blema pomorske oborožitve, da fr se ohranili odnošaji vzaiemneza zauoania med Francijo in Italio. ki jarskl finančni minister. (AA.) Milijonska poneverba v Nemčiji Berite. 11. maia. e. V Blarikenbursra v Harzu so odkrili poneverbo nri državnih železniicab m državni ->ošt:i.i utpravi. Kot prva krivca sta bite priieta dva inčeme-ja tamošnie delavnice za pripravilo železni-šflrib vazono\'. ki sti si pr-eskrbela forrmi-(■airie. s katerimi so državne železnice na-1-sitkovafe vaz>one. ki so b9i pogrebni co-pravifla. S temi Fistiki sta nalistkovaia po-pcibnoma dobre va«">ne. ki so b^i nato odposlani v delavnico ter oo nekai ditevvi brez vsakeza popravila zooet vrnieni že-lezrooi. Za vse to ste seveda predlazala ozrornne račune in sipravtfaia denar v svoie žene. Povzročena škoda zre v nrtijooe maric. Proslava Device Orleanske Paril, 11. maja. Danes dopoldne je bila proslava Jeanne D* Are. Ves Pariz je bil okrašen z zastavami. Predsednik vlade Tardieu ie ob 9. položil v imenu vlade na spomenik francoske junakinje venec. Nato so defilirale mimo spomenika čete in patriotska društva. Zastopniki raznih patriotskih društev so položili vence na vanožje spomenika v prisotnosti vdSfcatekah množic narod«. (A A.)- »P03>!EDELJiEK< št. 19 2 Po^defjek, 12. V. 1930. Prisrčen sprejem češkoslov. železničarjev Ljubljana, 11. maia. Danes, z Vlakom, ki prihaja iz Zagreba otb 9.15 so dto&pelM v Ljubljano člani federacije češkoslovašikiiih strojevodij, ki so napravili v druižibi svojih dam eks-kutnziiijo 'po Jugoslaviji in talko vrnili obisk naših strojevodij, ki so poleteli m Češkoslovaško 1. 1927. Ljubljana je pričakala drage goste, okrog 250 po številu, v slavnostnem razpoloženju. 2e včeraj so bile z mnogih htiš razobešene državne zastave, v tro-'bojnicab pa so bila tudi vsa javna mestna poslopja. NaŠd vrli železničarji so za sprejem kolodvor okusno okrasili in postavili na progi nad kolodvorom poleg železniškega prehoda na Dunajski cesti ogromen slavolok z napisom: »Pozdravljeni!« Pozivu oblastne upirave udruženija strojevodij so se Ljubljančani odzvali v ogromnih množicah in se zbirali na peronu in pred kolodvorom že mnogo pred prihodom vlaka. Poleg zastopnikov raznih društev in korporacij ter konzulata CSR so- Me zibrane na glavnem kolodvoru tudi številne dame v narodnih nošah. Om je privoiz® vlak na kolodvor, so zaoriili gostom -nasproti navdušeni pozdravi Pozdravnih klicev: Živijo in Nazdar! ni moigla zabrisati nitji celotna železničarSka godba »Sloga«, ki je istočasno zaigrala gostom v pozdrav krepko koračnico. Komaj so češkoslovaški gostje stopili na ljubljanska tla, kjer jih je poleg ogromne množice pozdravljalo tudi solnčno jutro, se je vsulo na nje od vseh strani cvetje. Pristopile so žene in hčerke naših strojevodij in izročale tovarišicam iz Češkoslovaške krasne šopke. Po tem prisrčnem vsesplošnem pozdiravai so sledili oficijelni pozdravi predstavniikov raznih društev iin kor-iporacij. Predsedti'ik oblastne uprave Udruženja strojevodij v Ljubljani g. Pavel Dežman je nagovoril češkoslovaške tovariše v daljšem nagovoru izražajoč želijo, da se počutijo na naših tleh kakor doma in povdarjagoč željo, da odnesejo iz naših krajev kar najlepše utise. Za železniško ravnateljstvo je spregovorili v zastopstvu ravnatelja g. inž. Golias, ki je povdarjal gospodarske in kulturne stike, ki nas vežejo s Cehoslo-vaki. Izrekel je češkoslovaškim železničarjem prisrčno dobrodošlico in izra-zM upanje, da odnesejo gostje od nas kar najlepše spomine. V imenu mestne občine je prav prisrčno pozdravil ekskurziste oibč. svet-irtik g. R upnik, povdarjajoč dejstvo, da je imela 'bela Ljubljana že neštetokrat priliko pozdravljati na svojih tleh češkoslovaške brarte. Vedno pa jih je sprejemala prisrčno In s pristno slovansko gostoljubnostjo in sprejema tako tudi današnje goste, kaiteri:im želimo vsi v Ljubliarai kar najprijetnejše blivanje. Za JC-ligo je poadravfl dr. Egon Stare, Iki je v navdušenem govoru obrazložil ipomen naše mlade svobode talno za nas kot za Cehoslovake in nagla sil tesne vezi, ki vežejo oba naroda ter obe državi. izredno prijeten ro srčkan je bil nastop gdč. Elze DežmanOve, ki je pozdravi goste s priložnostno delklama-oijo. Stedfl je poedrav predsednice dam-skegra odbora za sprejem gospe Novo-hradske, ki je nagovorila češkoslovaške strojevodje in njihove dame v češkem jeziku. izražajoč radost nad njihovim Obiskom bele Ljubljane in naših krasot. Na vse pozdrave je odgovarjal predsednik federacije sitrojevodlj ČSR gosp. Fran Sfahiy, ki se je girejen zahvalil za prisrčen sprejem rn nagUasil svoje veselje, da so njegovi tovariši naposiled tudi v beli Ljubljani, ki je imela že od nekdaj toliko stikov s Cehoslovaki. Taikoj za odgovorom g. StuMva so zapeli pevci Živela Ita Rina! Živela naSa Ita!« Na stopnilču vagona ie filmsko umetnico pozdravil g. Šole in ii izročil len šonek cvetic. Ta prizor sn izrabili številni fotografi in ga slikali. Spričo velike gneče ie komai uspelo njenim spremlievalcem. da so ji napravili skozi rnsto množico orn-stor do izhoda, kjer io ie čaka! avto in jo odcelial v hotel »Esplanade«. Množica pa se še vednn ni pomirila, nego .ie hitela za avtomobilom do hotela, kier ie zavzela ves de! ulice, nred hotelom in čakala, kedai se bo Ita Rina noiavila na balkonu. To se ie kmalu zgodilo in Ita Rina ie na množico, ki io ie znova navdušeno pozdravljala začela metati cvefie. Nato se ie Ifa Rina Podala v svojo sobo. kier ie spreiela novinarje. Z nio ie bila tud' njena mati. ki jo ie orav tako nričakovala na zagrebškem kolodvoru. Novinarjem ie Ita Rina iziavila da ie s spreiemom v Zagrebu izredno zadovoljna in da ni pričakovala tolike navdušenosti, zlast; ker ie doslej bila orenričana, da Zagreb ne sim-patizira z nio. O svoiem umetniškem delo-vaniu in svojih umetniških načrtih ie delala. da ie dosegla svoio filmsko kariiero sama od sebe brez nrotekciie. Na vpraša-nie novinarjev, ali ie bila njena lepota njena naivečia protekciia. ie menila, da samo to ne zadostuje. Prav tako ie poudarila, da^ ni nikdar statirala. nego da ie že iz početka dobivala samostojne vloge, dasi sicer od kraia male Večie vloge ie imela pri filmih »Erotikon«. --Sramota«. »Pomlad se budi« Obešenjaški Toni« in »Kralj valčkov« Nailiubši ii ie Obešenia-Toni« Sedai ie angažirana za leto dni v Parizu od Eauitab'es-filma. V načrtu so štirje filmi, ki se bodo snemal' v Berlinu, ker francoske in nemške filmske družbe izdeluieio skupno več zvočnih filmov. Sodeluje sedai samo nri zvočnih filmih. H koncu ie Ita Pina iziavila. da mora biti že 38. t. m. v Parizu. Jadranska straža v Ljubljani je sklicala svoj redni občni zbor v soboto 10. maia v prostorih restavracije »Zvezda« ob 20. uri. Ker je pa par ur pred otvorit* vijo nenadoma preminul njen velezaslužni predsednik g. dr. Fran Vodopivcc, se jc vršil samo izredni žalni občni zbor, ki «a je otvoril g. podpredsednk Stupica. Sporos čil je zbranim, ki so poslušali stoje, žas lostno vest in se v toplih in pretresljivih besedah spominjal pokojnega, čigar mesto je ostalo med zborovanjem nezasedeno. Žalni zbor je bil zaključen s trikratnim slava* vzklikom spominu pokojnega. Redni občni zbor je bil preložen na nedoločen čas. Člani Jadranske straže ki se naj obvezno udeleže pogreba vele« zaslužnega predsednika dr. Vodopivca dne 12. t. m. ob 16. uri, se sestanejo pred po* grebom na BIeiweisovi cesti pred Jahalnico. Smrtna kosa Umrl je dne 11. t. m. v Dev. Mariji v Polju po dolgi in mučni bolezni šolski upravitelj g. Josip Bradaškja iz Soče. pri Bovcu. Pogreb bo v torek ob 16. uri v Dev. Mar. v Polju. Blag mu spomin! Huda nesreča Slovenca v Kustosiji Zagreb. 11. maia. V soboto popoldne se je zgodila v Kustosi; huda nesreča. 35 letni delavec Rudolf Jevšnik je v svojem stanovanju v Dolnji Kustošiii poskušal s kleščami izvleči iz dum-dum natrone naboj. Ker ie bil nekoliko vinjen, ie ravnal s patrono tako neprevidno. da ie ta eksplodirala in ga nevarno ranila na obrazu, prsih in trebuhu. Na pomoč so takoi prihiteli sosedje, ki so slišali pok. in odnesli ranjenca v bližnjo gostilno, kamor so pozvali reševalni avto. Ponesrečeni Jevšnik. ki ie rodom iz Slovenije. je bil v brezupnem stanju prepeljan v bolnišnico usmilienih sester. Predsednik Masaryk o verski socialni in nacionalni toleranci Sreča v nesreči Poljčane, 11. maja. Ko je privozil v Spodnje Laže konjiški viak, ki vrši promet na ozkotirni progi med Poljčanami in Žrečami, se je nudil čakalcem vlaka kaj čuden in nenavaden prizor. S sprednjega dela stroja se je sko« bacal mož, ki je visel na njem in se tako proti svoji volji pripeljal iz Poljčan. Svojo čudno vožnjo je pojasnil tako4e: Iz tovarne Kohližek v Poljčanah se je vra* čal od dela baš ko jc ob 17.40 odpeljal vlak iz Poljčan. Šel je preko odprtega železni« •škega prelaza in ker ni pazil, ga je zgrabil stroj vlaka. Bila je čudovita sreča, da ga ni vrgel na tir. Mož je priletel na drog za pripenjanje vozov in na njem obvisel. Na železnem drogu je visel ves skrčen m v največjem strahu do prvega postajališča. K sreči je bilo to podnevi in razven par prask na glavi iti nogi se je z droga srečno izkrcal. Svojo čudovito vožnjo je razložil tudi orožnikom ter izjavil, da zahteva od železnice odškodnino za prizadet strah, pra« ske m neprostovoljno vožnjo od Poljčan do Spodnjih Laž. Ko so mu dejali, da z odškodnino najbrž ne bo nič. jo je vendar prav vesel mahnil nazaj proti domu. Smrt starega borca za svobodo Beograd, 11. nna-ja. Danes ie v Doeau doforovolficev vsitašev irmri stari predsednik Zveze dobirovolicev - vsrtašev Mcjtan Pavelič v 75. letni starost. Bfl ie 20 ltet predsednik društva in twdi njegov ustanovitelj. Praga. 11. maia. Te d.id ie soreiel predsednik M a sanic za-stoorrke učjteiistva iz vseh krojev češkoslovaške reouiblike Demrtaona ie štela 21 delegatov io sicer čeških, slovaških, poljskih. nemških, madžarskih in karoat-iko -ruskih. De^irtaciio je vojfl predsednik zveze češkoslovaških učiteljev poslanec Volta Beneš. lo> ie naglašal. ko fc> ie Predstavil predsedniku Masarvku. da se učite.ii vseh narodnosti Češkoslovaške prizadevajo ra sporazum in THmf-rie.-He vseh narodnosti. kar ie za svoi čili postavil tudi nedavno zakliučenj mednarodni učiteliski kongres v Pragi. Predsednik Masarvk ie na T«egov j a govor odgovoril: Orne.nifi ste nedavni kong.es 'n njegov program. Naloge, ki so se ua tem kongresu poudariale. obstoie tudi pri nas. Pred v-sem gre za infefgenco. o kateri ste govorili. Iirtffgencn ne bo ••1'kd.Tr 'n rrk;e> imela /a seboi mež;ce. Toda imet; mora duiia in verujem, da dwh zmagule. To ie moia želja in nočem, da vam o tem več govorim. Zastopnik Zveze slovaških učiteiisv F. K o n i r a i ie nato izjavil, da hočeio učitelji v šoli nred vsem rmon vedo vati versko državljansko in socialno toleranco. Predsednik M^sarvk rmi ie odgovoril v slovaškem ieziku: Striniam se z m.ieniem. da ie potrebna toleranca. Slovaški; ie zlastf, pona verska. socialna in nacionaVia tole-........ Popolnoma se striniam in spreiemam vaš program za Slovaško. Predsednik ooliske učiteljske organraa-c;ie >Towarzystwo Naiiozidelu PolsCrch w Cz°chos!o\vaci!' Jan Chromik i7 Frvštata v ŠlezMi ie pra\r tako poudari al ideio tolerance in iziavil. da učiteli- veruneio svoi poklic, čegar podlaga ic vera v moč duha. Predsednik Masa-rvk mu ie odvrnil v poljskem ieziku- Pou iarili ste moč duha in toleranco naroda. To ie gotov program in popolnoma ga sprehnem. Hvala vam, da ste kot Poljak ta orocram tako lepo izrazili Predsedmik zveze naprednih madžarskih nčitebev v Slovaški Gvula Farkas ie Pristavil. da brez vere v moč duha in kulture ni demokracije katere podlaga :e v prvi vrsti in vedno moralna komponenta. Brez ntie bi se učitHieva naloga ornega na melirmizPrn brez duše ' bo vršil tn drogi mednarodni kongres gledaliških m giaf^enfb kritfkov. Pripravtjefcieflrm odboru predseduje prof. V. TiHe. Pr^ft. fl. maia. Xa mednarodni kongres kriminalistov >e prijmijenrib do sedaj 350 udeležencev h vwh evrop^fh držarv in Amerike. Glavni ^oter konjrreea je določitev praktične kritmnHogfje v vpeh d-ria-vah. Mednarodna razstava ttiristike Poznanj. 11. maja. 6. julija bo otvorjena tu prva mednarodna razstava turistike in komunikacije, ki bo pokazala razvoj svetov-ie kmnunfkacijske industrije ln sedanje stanje turističnega pokreta v iKisamezmih državah. Udeležbo na razstavi je prijavila tudi Jugoslavija. Razstava se bo vršila isto-ČJ^no z medna rodnim k*WMinrkacijsk%n kongresom, ki bo kom* junija fn v začetku jniija v Varša«ri. Afera dr. Dvorak Praga. It. maia. ČTK poroča, da ie bil razen sanitetneoa podpolkovnika dr. Ama Dvofaka aretiran taxfc maior Petek zaradi šumenje tamiocire on novadeak. (AA.) Za Deutsoher Lebrerbund im tschecho-slowalkischen Staate ie govoril niegov predsednik Eduard Roh«n iz Li6erea. ki ie naglašal. da se s čarstvi Iiubezni do do-T.ovi.ie n naredi eiaie noci V za :.r?-soio tujega naci«na'n.-;ga 'ivlienia. Predsednik Misarvk mu ie cdgovorii v nemškem iez^Cis Popolnoma se striniam z vami o vsem. kar ste navedli. Za šolo niso odločili, tako se mi .ie vedno zdelo jn tudi sedai m>is-lim. predpisi in nrfhove besede, temveč duh. ki se ustvarja po vsak: posamezni šoli. pred vsem pa v menih učiteljih. Naloga učitelja ie. da otroško dušo napolni z ljubeznijo, ako hoče dobro učiti in vzgajati. Potem gre vse lažie. Le na *a način se morejo izvršiti naloge, ki ste wh omenili. Striniam se z vami. kar ste rekl; o simu^ant-ski šolii. Znan je izrek Komenskeii. da ie šola država v mipiaturi Govorili s'e o liuibez.nl do domače zemi;e. Liubezen do domovine, do lastnega narrjd ie naravna stvar in ie izvir navdušenia za mnoga dobra dela. Popolnoma ie pravilno kadar se mladima vzgaia v iiubezn.; do domovine in naroda. Za trčit el i sko organizacijo v Porikarnat-sfci Pu'Sf;i ie nagovorila predsednika ravnateljica Lanska, ki ie iziavila. da h-rčeo karpatski uč-icl*; še nadalje delati za po-vzdigo civiliizacnie tamošniega prebivalstva. Vnaraiost vasi in mest v Podkarpat-ski Rusiji" se mora izprerneniti na boliše. Predsednik Masarv^k ie odgovoril: Za Podkarnatsko Rušim ie ta program gotovo dober in v kratkem se more označiti takole: Splošna kuMurna vzgoja, ko ie bi! narod zapuščen in kar še omeniate. higiena sploh, čistoča, kanalizacija itd. Torej storb za zdravje na vsei črti in v vsem. Potem se bodo v Podkaroatski Rus.i.ij lahko reševali tudi? polfličmi nrogrami. Nazadnje -ie govoril predsednik osredn.te zveze učiteljskih dir-išfev v Češkoslovaški Miroslav Kreisa iz Prage. Nas ie 40 V0, ie dejal in pri zadevna Iii si bomo. da postanemo armada miru in reda. toleranc Jn civilizacije. Predsednik Masarvk ie odgovoriš: Pravite, da vas ie 40.000. To !e res vojska. Ko smo v RusifiS pričeli orcarffziira"' našo vojsko, smo začeli deliti s 40.090 Iju-dmti in ntpravili smo maog:o. Akto bo delalo 40.000 liiuda. kakor s-e vi rekP in kakor smo drug drugemu oblijbili nam ne mo-e načesar povzročati skrbi. Želim vam. da boste v -esnici imeli 40.000 delavcev. Ze-Rm vam. da ss izvede prog am ŠD^skin reform. za kar se proravlliate. Nato se ie večja de mi tačice, poslanec Beneš. zahvalil predsedniku, ker i-h ie sprejel. nakar se ie Dredseintk prisrčno Poslovil od niih. Goreči mrtvec Samobor, 11. maia. V hiši posestnika Medveda v Samoboru so imeli te dn; mrliča. Med tem. ko ni bilo nikogar v mrliški sobi. se je iz neznanega vzroka zvrnila goreča sveča ter zažgala mrtvaški oder. Ogenj se je tako razširil, da ie začel goreti že tudi mrtvec sam. Šele takrat ie stopi' v sobo eden domačinov, ki ie poklical pomoč, da so udur-ili požar. Mrliču so deloma že zgorele noge. Samomorilna manija v Zagrebu Zagreb. 11. maja. Samomori v Zagrebu se še vedno mno-že in skoro ni dneva, da ne bi bil izvršen kak poizkus samomora. V soboto sta bila zabeležena dva bega iz življenja. Prv a tragedija se ie odigrala zgodaj zjutrai v Maksimiru. Kmetje, ki so prihaiali skozi Maksimir v mesto, so opazili viset; na drevesu v drevoredu truplo starejšega moža. Prestrašeni so pohiteli k stražniku in ga obvestili o strašni najdbi. Kmalu je prispela na lice mesta policiisko-zdravnrka komisiia, ki je iz samomorilčevih pisem in legitimacije ugotovila identiteto samomorilca. Je to pivovarniški uradnik Leopold Hanzlovskv. star 50 let in pristojen v Si-sak. V pismu, ki ga ie naslovil na soprogo, pravi, da ie odšel raie v smrt kakor k operaciji, ki mu io je svetoval zdravnik, ki ga ie zdravil zaradi vodenice. Med tem ko se ie ta tragedija končala, se je začela odigravali v malem bifeju Katice Hahvachsove v TI ioi druga. Hahvachso-va je odšla zjutrai od doma. ne da bi kai rekla opančariu Giuri Dragiču. s katerim .ie živela v skupnem gospodinjstvu. Bila je sicer malo deprimirana. čemur pa Dra-srič ni prisojal važnosti, saj je bila Hal-wachsova stara že 46 let in ljudje v teh letih navadno ne mislijo na kakšne obupne geste. HaKvachsova .ie odšla v svoi bife, a ni otvorila vrat na ulico, nego ie privezala na železno kljuko vrvico z zanko ter se obesila. Ko je prišel za nio Dragic, jo ie našel viseti še živo. Hitro ie odrezal vrv in dal nesrečnico prepeljati v bolnišnico. Vsa prizadevanja zdravnikov pa so bila zaman m ie Hahvachsova kmalu nato umrla. Samomor je izvršila zaradi gmotnih nepriKk. Humor NOBENIH IZJEM! >Ali menite, da to pomeni nesrečo, če se človek oženi :»a petek?: so vprašali Bernarda Sbawa. »Seveda,« je odgovoril nepojmljivi za-frkljivec »zakaj pg naj bi bil petek izjema?« OSVETA. >Kam se pa pelješ, Jernač?« — -,Dc prve postaje., moram pismo oddati.^ — »Pa saj bi fta labko tudi ta.< — >Saj nisem neumen. Poštar nič več v moji trgovini ne kupuje. Zafc> sem sklenil da ga bom bojkotiral.c PRELAHEK. Znanec: »Torej vaš mož je umrl. Kaj pa ga je pobralo?« Vdova: »Prepih.« IRONIJA ŽIVLJENJA. Pridigar: »Življenje človeško ni malenkost, človeško življenje jte dragoceno, in vend ir si ga obupanci jemljejo iz tako neznatnih vzrokov!« RaznažaJec bstov zunag: »Vera in Žirlje-aje ~ eomo ea dtanrk t »PONBOELJCK« 9t. 19 3 Ponedeljek, W9d SK Ilirija 99U Q — novi prvak LNP V dramatičnem drugem finalu za prvenstvo LNP si je Ilirija zasluženo priborila efektno zmago in osvojila letošnje prvenstvo LNP — Krasni igri je prisostvovalo do 30 DO oseb — Neuspeh »prijateljske« meddržavne tekme med Italijo in Madžarsko, ki je prinesla Italiji visoko zmago Ljubljana. 11. maja. Z izredno napetostjo in precejšnjo negotovostjo pričakovani drugi finale za prvenstvo LNP med ISSK Mariborom in Ifiriio se ie danes pred ogromno množico občinstva končal na igrišču SK Ilirije z razmeroma visoko m popolnoma zasluženo zmago SK Iliriie. Z občutnim »handicapom« dveh golov — Maribor ie kakor znano, odločil orvi finale s 5 : 3 v svoio korist — ie čakala Ilirijo precej težka naloga, ki io le rešila nadvse častno. Borba je bila od kraja do konca ogorčena, tnda obojestransko viteška, kar ie v nemali meri tudi zasluga odlično posluiočeea sodnika s. Mie-sza iz Dunai a ki je obvladal igro kliub nervozi m silnemu temnu do zadnie faze. ISSK Maribor se 5« boril do zadnjega ndarca častno in ie kliub porazu dokazal da se lahko do pravici smatra kot tretii najboljši reprezentant slovenskega nogometa. Z današnjo zma>predribla« tri nasprotnike in pošlje nad Borisovo glavo v mrežo 1:0 za M. Tempo se še stopnluie. V 24. min. 3. kot za II.. Oman dobi pred vrati od Iceja. ustavi s prsi in plasira v 'evi kot. 1:1. Dve minuti kasneie dob= Oman lep pas. uide levemu branilcu in plasira neubranljivo 2:1 za II V nadaljnem poteku strelja II. še tri kote ki pa ostanejo neizrabljeni. Po odmoru se ponudi Doberletu že v 4. min. krasna prilika za zvišanje. Žoga Proti golu skače visoko: Doberlet starta, ujame pred vratarjem z glavo in pošl.ie preko niega v prazna vrata 3:1. Aplavzi na zapad. strani nočejo ponehati V 7. in 8. min. dva kota za II.. ki nimata efekta. Tempo poia-goma malo popusti: igralci se pripravljajo za finish. V 24. min. svari sodnik Kirbiša. Nato zopet serija kotov za II. brez uspeha, fsra pretežno na strani M. V 3.3. min ujame Koren I. nevaren predložek Kreča z roko na kazenski črti: prosti strel pošlje Doberlet ostro in Koren ne more preprečiti 4. gola. 4:1. Po enem kotu za II. in dveh za M. se stisne II okoli svoiih vrat in čuva rezultat. V 44. in pol min. ie 19 mož pred vrati II.: streljani kot gre v out in — konec. Medtiarodni sodnik s. Miesz iz Dunaja ki ga Ljubljana že pozna z najboljše strani in se skoraj lahko ponaša s tradicijo, da vzdržuje na važnih prvenstvenih tekmah LNP ravnotežje in objektivnost, ie tudi to pot popolnoma opravičil svoi sloves. Vsaka niegova odločitev ie bila premišljena in gotovo vselei zadela, kar in kjer je bilo treba. Zanimivo ie. da ob takem poslovanju občinstvo sodnika niti ne opazi in posveča vso pozornost le svojim ljubljencem tega ali onega tabora. Upajmo, da bo g. Miesz še večkrat rešil naše vodilne klube neprijetnih protestov in nepotrebnega razburjenja kot posledic pomanjkljive rešitve sodniškega vprašanja ob takih prilikah. Občinstva ie bilo do 3000 in je moralo na obeli straneh priti na svoi račun. Igralce Ilirije so razigrani mladi prijatelji odnesli na ramenih s prostora. * S o d n i k g. Miesz je po tekmi izjavil naslednje: lliriia ie zmagala popolnoma zasluženo. Poudarjati moram predvsem njeno tehnično premoč, iz katere se vidi dunajska šola: zlasti mi je ugajala leva stran napada. Maribor je zelo trdno moštvo. ki ima svojo najboljšo moč v srednjem krilcu. Izredno sem vesel prisrčnega sprejema, ki sem ga že drugič doživel pri simpatični ljubljanski športni publiki. G. O m a n, priljubljeni igrač in kapetan ilirijanskeea moštva, je, ponosen na usoeh svoieera kluba, poudarjal predvsem. da se je ilirijansko moštvo v polni meri zavedalo dolžnosti m težke naloge, ki ga je čakala. Ilirija kot eden glavnih faktor jev v slovenskem športu je docela izpolnila ono pričakovanje, ki sa je športna Publika stavila v njo. Naša zmaga to mora priz nati vsakdor, je popolnoma zaslužena. Posebno zahvalo smo dolžni sodniku g. Mie-sz.il. ki ie sodil brezdvomno v obojestransko zadovolinost. G. Kirbiš, kapetan mariborskega moštva. ni bil zadovolien z igro napada, ki .ie popustil zlasti v drugem polčasu. Neko liko krivde na porazu ima tudi vratar, ki ie brez potrebe zakrivil dva gola. (Struna). Prvenstvene tekme II. raireda. Tekom dneva sta se vršili na igrišču Primoria in Ilirijo še dve drugorazredni prvenstveni tekmi, ki ta končali z zaslužc-imi zmagami favoritov: Grafika : Natakar 9:1 (4:1) Sodnik g. Mahkovec je moral zaradi preostre igre izključiti po dva igralca obeh nasprotnikov. Slovan : Reka 5:2 (3:1) Nezanimiva borba za točke dveh povprečnih enajstoric. Tekmo je vodil g. Cimperman Italija : Madžarska 5:0 (1:0) Budimpešta. 11. maja Dane« se je vršila meddržavna tekma med Italijo fn Madžarsko, ki je bila zamišljena kot manifestacija italijansko - madžarskega pobratimstva. Prišlo pa '"e drugače. Na tekmi ie prišlo do takih prizorov, ki nikakor ne delajo čast velikemu ^prijateljstvu^ med obema narodoma. Prišlo je celo do rr^topa med posameznimi skupinami gledalcev. Italija si ie priborila senzacionalno, a docela zasluženo zmago s 5:0 (1:0). Poraz Madžarske je zakrivila predvsem sestava madžarske reprezentance Savezni kapetan pri sestavi reprezentance ni gledal na sposobnosti igrače v, temveč se je bolj ozjr.il na razne protektorie posameznih igračev. Govori se celo, da je korupcija pri tem imela veliko be>edo. Pcsl?dica tega je bil — velikanski dehacle. Madžarska reprezentanca je igrala hrez vsake volje. Med posameznimi vrstami moštva, zlasti med napadom in krilsko vrsto, je manjkala vsaka zveza. Italijani so igrali z izredno vnemo in navdušenostjo, kar jim je tudi prineslo zasluženo zmago. Tudi v tehničnem pogledu so zelo nadkriljevali Madžare. Tekmi je prisostvovalo nad 40.000 gledalcev. Sodil je nemški sodnik Bauwens iz Kolna. V predtekmi je druga garnitura Madžarske porazila poljsko reprezentanco 6 3:1 (1:0). Ostale nogometne tekme MARIBOR: SK Donavvitz: SK Železničar 3:3 (1:2); Rapid (old bovs) : SK Železničar 5:3 (3:2). ZAGREB: Gradjanski : Budaj 33 (Budimpešta) 3:2 (1:1). BEOGRAD: BSK : Jugoete*ija 4:0 (2:0). SPLIT: Hajduk : 9a*k (SarsMevo) 4:1 (1:0). DUNAJ: Rapid : Schwabon (Augeburg) 5:4 (1:1). Sportklub : Donau 3:2 (2:1), WAC : Hakoah (prve,»stvena) 2:1 (0:0). KIEL: Tepltteer FC : HoHttfein (Kiel) 6:6 (2:2). STRASBOURG: Badon :AIml ija 5:0 (3:0). PARIZ: Češkoslovaška • Francija 3:2 (2:2). WELS: Dolnja Avstrija : Cfcžtooeiovaaka 5:4. Turin: Praga : Turin 4 ii. Pisen: Hunsaria (Budimpešta) : Viktorja 4:1. BUDIMPEŠTA: Fereocavaros : Ujpest 3:2 (1:2). BRNO: Hertha (Dunaj) : Moravska Slavia 5:2 (1:2); Wacker (Dunaj) : Zidenice 7:2 (5:0). BERLIN: Hertha : BVG 7:0: Minerva : Tennis-Boruesia 2:0. CHEMNITZ: Chemmtz : Varšava 4:4. NURNBERG: IFC Nurnberg : Bavern (Monakovo) (5:0). Hazena Atena : Sava (Sevnica) 27:2 (14:1) Ljubljana, 11. maja. Na igrišču TKD Atene se je vršila do« poldne prvenstvena tekma med Ateno in mlado družino Save iz Sevnice. Ateni se je v tej tekmi posrečilo doseči najboljši rezultat, da celo boljši od Ilirije in zagrebške (foncordije. Družina Atene je predvedla hitro in lepo kombinacijsko igro: vse igralke so zaigrale prav dobro in je težko reči. katera je bila boljša. Gole so zabile: Bernik in Mirtič po 11 in Jermol 5. Sava je družina, ki se bori do konca z veliko ambicijo in elanom in gotovo je, da bo polagoma postala odločilen partner v prvenstvu. Ga. Jakil, ki je bila do odmora v vratih, je dala v drugem polčasu kot bra« nilka prvorazredno igro. Jiinglingova je od lani znatno napredovala. Najšibkejša je krilska vrsta, ki ne doigrava točno v na; pad. Tekmo je sigurno in dobro vodil g. KeresztuTy. Ilirija rez. : Atena rez. 9:1 (5:1) V predigri k prvenstveni tekmi za prven« stvo LNP je dobila rezervna družina Ilis rije dobro priliko, da se je izdatno rcvan« žirala svojemu krajevnemu rivalu za poraz prve družine. Zmaga Ilirije je bila popol« noma zaslužena, posebno še, če se upošteva, da je bila obramba Atene dobra. Njen poraz je v glavnem zakrivila slaba postava napadalne vrste, ki je imela dve nemogoči krili. Ilirija je imela homogen in hiter na« pad. ki je krasno streljal (Rupelj, Erat!). Tudi to tekmo je korektno sodil g. Ke« resztury. Atena jun. : Ilirija jun. 3:2 (1:0) Simpatična igra mladih, komaj 14 letnih igralk, ki pa so imele pred številnim občin« stvom precej treme. V družini Ilirije je bila izvrstna vratarica in branilka Fedora ter prav dobra krilka Ančka. V Ateni je obramba začela povprečno, toda se je med igro zboljšala. V napadu sta se odlikovali sestri Šmuc, posebno mala Jea v sredini, ki je bila najboljša na polju. Tekmo je dobro sodil g. Vončina. Poraz SK Mure v Zagrebu Zagreb, 11. maja. Danes se je vršila na igrišču Concordije najvažnejša prvenstvena tekma zapadnega hazenskega okrožja med družinama domače Concordije in SK Mure iz Murske Sobote. Po izredno napeti in ostri borbi so Zagrebčanke odločile tekmo s 6 : 4 (3 : 1) zasluženo v svojo korist. — Sodil jc g. Savo Sancin iz Ljubljane. Ceste na Pohorje Maribor, 11. maja. Kakor je že znano, sc je letos v marcu vršil komisijonelni ogled tras za 3 pohorske ceste: Reka—Sv. Areh, Ruše—Sv. Arch in Šmartno—Sv. Areh. Prva cesta je bila po« zneje trasirana in izgledalo je, da bo prišlo tudi do njene graditve še tekom tega leta. Sedaj pa so se pojavili glede te trase še novi projekti in predlogi. Tako sta občini Razvanje in Pivola v!o» žili pri okrajnem cestnem odboru in ban« ski upravi predlog, naj bi se za izhodišče ceste ne vzela Reka, temveč občina Raz« vanje. Predlagatelji so svoj predlog podprli z dokazi, da bi bila ta zveza krajša, ce« »lejša in tudi pomembnejša kakor pa zveza Reka—Sv. Areh. Razven tega so predlogu priložene tudi izjave prizadetih posestni« kov, da odstopijo za zgradbo ceste ne sa« mo prostor, temveč tudi del materijala brezplačno. Za Maribor bi bil ta projekt vsekakor prikladnejši in razdalja med mestom in Sv. Arehom krajša. Definitivna odločitev je ▼ rokah banske uprave, ki bo gotovo u po« števala želje lokalnih faktorjev. Koncert~oSteIj$kega pevskega zbora Ljubljana lt. maia. Sinoči ie praznoval v Onnorou pevski zbor učiteljstva Dravske banovine petletnico svojega del« m lOletnioo. odlkar je nšesruv pevovodfa g. Srečko Kumar na čelu slovenskih učiteljskih pevskih zborov, s korče rtom. ki ca ie izvaja! na svoji znameniti turneij Po Češkoslovaški. Namen koncerta, je bi! pokazatš občSnsifrvu. dt"U g. K umeriti ie b4o pokUomemih več vencev, zasfeoouifci ihrfi-liansikih pevslkiih društev pa so rniu čestitali na odru nred občinstvom. Danes d.rx>ldrre se ie vršili v Umora! mfladiimNkii ko.tcert istega zlbora z nekoliko skrajšanim »»tira programom, ki .ie u«pel naiacadovoiSSvejše »Božje občestvo« se imenuje nova sekta na Madžarskem. Vsak nov član sekte se mora skopati v Do« navi, na kar postane del >-božjcga občestva«. Ljubljanska opera V torek se bo pela Bellinija opera »Nor* ma« z gno. Zlato Špeharjevo v naslovni in glavni vlogi. Predstava bo za abonma A. V četrtek se ponove Kogojeve »Črne ma« ske« z g. Primožičem v glavni partiji. V soboto bo prva repriza Bravničarjeve ope* re »Pohujšanje v dolini šentflorjanskk. Kino Danes »Krik mesa«, največja Jannningsova filmska umetnina ob ljudskih cenah v kina »Dvor« Mnogo lepih filmov se je že predvajalo v Ljubljani, a med najlepšimi filmskimi umotvori je brezdvomno na enem prvih mest mojstrsko delo največjega filmskega genija Emila Janningsa, film »KRIK ME« SA«. S tem filmom si je pridobil veliki umetnik E. Jannings nesmrtno slavo ne sa« mo po Evropi, temveč tudi v Ameriki. V resnično naravnih, globoko pretresljivih prizorih nam slika ta film usodo malega, poštenega človeka, blagajnika neke banke, Augusta Schillinga. Vesten uradnik, točen in pošten napram sebi in svojim podreje« nim, dober družinski oče, je zapadel ob ne« ki priliki izkušnjam brezvestne ženske le« potice, ki ga je upropastila in pripravila ob svoje dobro ime, poštenje in svojo srečo. Z nepopisno tragiko in realnostjo živi je« nja nam predočuje Jannings bednega SchiU ]jnga — izobčenega živega mrtveca. Tako kreacijo nam more P9staviti le umetnik največje potence, mimik, teaterski genij kakor je E. Jannings. Zato moramo vsa« komur, ki hoče imeti užitek pri lepem fil« mu, priporočati ogled filmskega umotvora »KRIK MESA«. Film je na sporedu le da« nes in jutri pri predstavah ob 4., pol S. m 9. zvečer. Pri vseh predstavah veljajo zni« žane ljudske cene 2.—, 4.—, 6.—, in 8.— dinarjev. Radi ogromnega zanimanja za ta spored naj si blagovoli cenj. občinstvo na« baviti potrebne vstopnice že v predprodaji od 3. popoldne naprej. Frigid: Materinski dan Ko so mu naročili, da naj eno uro porabi za materinski dan in dia naj otrokom kaj pove, moi je !bi'lo kar ne»kam nerodno in težko. Bil je eden tistiih nrladiih. novih lju'd<:. ki jih dandanes menda že kar precej hodi čez svet in ki so vsi zagrizeni v vero, da za stvaiii, ki so, ni treba ne slavnosti. ne govorov, ne lepakov, ne zastav, da je prav za prav treiba neprestano misliti samo na stvari, 'ki še pridejo, itn da se ie samo zanje 'treba biti. In to je tudi res — nekatere stvari so pa že talko klavrne, nič prav .tem ni, da so, neprestano jim je treiba kakih majhnih, sijajnih jubilejev in zbo-•rovanj, da lahlko še malo izhajajo. Spomni se je svoje matere — nekje daJec doma je, na ro ® sicer ne bo prejel odgovora J 'fit CENE MALIM OGLASOM: Ženitve in dopisovanja ter oglasi trgovskega in reklamnega značaja: vsaka beseda l Din. Najmanjši znesek 10 Din. Pristojbina za šifro 5 Din. Vse pristojbine je uposla-ti obenem z naročilom, sicer se oglasi ne priob-čujejo. Št. ček. rac. pti Pošt. hranilnici v Ljubljani, 11842. Vsa pleskarska in ličarska dela izvršili« točno, solidno in po konkurenčnih cenah pod sarancljo J. HLEBŠ p!e?k.ars.tvo in Iičan&tvo Liubliana, Sv. Petra cesta 33. Razstavljalci jubilejnega velesejma! Prevzamem vsa aranžersfca dela. Cenjene ponudbe na upravo pod »Dober aranžer — 1474.« 1474 Avinal c-zdravi aiio-hoiLka. ne Oa ta dotieni vedel za to. — Stane 220 Din. RaapošiAja: Josip Li»dič, Ljubljana — Eornen*ikega nKea št. 174a. 17884 5X 365 — 1.825 Dm! To&fco pokadite n-a leto, ie porabite aa dan o M-n! Ali ci škoda? Pustit« kajenje, ki Vara škoduje zdravju in d-enairjn! Nikoprc«,, ki f-ajne enkrat za vselej s postavimo vred 76 Dan. Vas odvadi kajernja taSooj! (i. H»keto Martin. Fa™a vas er. '24. pošt a Preval je, pii-še: »Učinek je Ml naravnost nepričakovan!« Kdor na-rooi 5 ?tekleime, pSa?« sarao 2S0 I>in. Jrwap Lmrtič. Komen-tfeesra ulica 17-a 72 Vajenca sprejmem takoj v trgovino mešanega blaga r mesta. Na«lwv v ogiamvem oddelku »Jutra«. 17020 Spretne šivilje tppejmem takoj Naslov v ogVašoem oddelku »Jutrac 17336 Učenke m strojno pletenje sl — sprejmem. NasJo-v v oc'ae. oddelku »Jutra« 17664 Kuharico z daljšimi sprifeeva.li sprejmem na go«bikio v Savinjski doti ni. Na*lne ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« poi »Pridna m zanesljiva začetnica« 17635 8 stavb, parcel v Zgornji &iiki, ob Več.n poti prodam po dogovoru. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«. 17929 Parcela lepa, vogalna, v Spodnji Šiški ugodno naprodaj. — Naslov pove ogla«., odd-lek »Jutra«. 17661 Stanovanjsko hišo z velikim zasejanim vrtom in njivo, v Tacnu pod Šmarno goro prodam po dogovoru. Naslov v ogias. oddelku »Jutra« 17844 Čitajte vedno naše ogl?se! Ibiške potrebščine palice, kolesa, vrvice, muhe, vezane in proste trnikc ima vedno v zalogi F. K. KAISER, puškar, Ljubljana. Kongresni trg štev. 9. Skozi iočala« pregledano in s te zma-mko opremljeno je vendar najboljše solingen-sko orodje. BBBB Največja zaloga, po nizki ceni in zajamčeno blago samo pri .,Jeklo" Ljubljana, Stari trg Stanovanje 3 sob in pntikl.n oddam mirni stranki s 1 mnijt-m. Naslov pove ogas. oddelek »Jutra«. 17922 Stanovanje 3 sob, kmhinje in pritik'in oddam s 1. junijem, Na slov pove oglasni oddelek »Jutra«. 17469 Stanovanje 1—2 soh m pritiklin. v cen tru mesta išče za tako; miren zakonski par Na slov pove oglasni oddelek »Jutra«. 17807 Velika odprodaja čevljev po znatno znižanih cenah. Prodalo se bo več tisoč parov čevljev. Din 120,— > 160.— Stanovanje sobe. kuhinje in pritiklin iščem Na-lov v oglasnem oddelku »Jutra« 17641 tt Damski od štev. 36 do 41, II. vrste po........ Damski od štev. 36 do 41, najfinejši boks, po...... V zalogi vse vrste čevljev za gospode, dame in otroke, ter v vseh modernih barvah s francoskimi, angleškimi in kuba-petami. Pošiljamo tudi po povzetju; če blago ne ugaja, vrnemo denar. Ffed nakupom naj si ogleda vsakdo našo zalogo. Nihče ni vezan v nakup. 6455 DOKO" Prešernova ul. 9 (dvorišče) 0B9 £)e^aiffni svet ai mšthavtfa petreoUoetla le pif' Jkpartne pomladne novosti so ohtetee, povrsnifee, trencheoate itd, (Dežni plašči, perilo in drugi modni predmeti (dra^O Sehtvabp Liubliana, (tovorni tri * Izdaja za konzocij »Jutra* Adolf R b n i k a r, urejuje Ivan Podržaj, tiska .Narodna tiskarna d. d.», njen predstavnik Fran Jezer še k; vsi v Ljubljani. *