GLAS Leto XLVD - št. 82 - CENA 80 SIT Kranj, torek, 18. oktobra 1994 DANES DEŽELA stran 13 Slani Eminenti iz bohinjskega Slapa stran 15 Notranji glas mu je svarilno prišepnil Gorenjska ^ Banka * W d.d. Kranj Banka d posluhom •S psi prek ovir Kranj, 17. oktobra - Posebej izšolani psi za vodenje slepih lahko svojim gospodarjem močno olajšajo vsakdanje zaradi slepote ovirano iivljenje. V Sloveniji imamo za ta namen izšolanih ie precejšnje število psov, ki so jih za pomoč slepim usposobili v izobraievalnem centru v Podutiku. Vsake toliko časa njihove sposobnosti znova preverijo, in če pes vodnik preiskusa ne opravi zadovoljivo, mora spet za krajši čas v uk. Zveza slepih Slovenije je minuli konec tedna v svojem počitniškem domu na Okroglem priredila seminar za slepe, ki jim skozi iivljenje pomagajo psi. Pripravili so tudi tekmovanje, v katerem so se morali izurjeni Štirinoici (med njimi je največ labradorcev) izkazati Pri vodenju slepega mimo vseh ovir v urbanem okolju. V pttek popoldne so svoje gospodarje vodili mimo pasti in ovir v mestu Kranju. Prehoditi so morali "krog" izpod Jelenovega klanca po stopničkah na Skrlovec, skozi staro središče mesta proti Mohorjevemu klancu in spet nazaj pod Jelenov klanec • D.Ž., foto: L. Jeras v Petek drugič Ftgrtt tor »ouf rtgfrt ■ IMUUI Iti Kjer so inštumenti kozice in kuhalnice, Poldrugi mesec do lokalnih volitev Imena za zdaj še skrivnost Samo tržiški krščanski demokrati so doslej javno objavili ime svojega županskega kandidata. Kranj, 17. oktobra - Iz strankarskih vrhov po posameznih gorenjskih občinah prihajajo imena kandidatov za župane novih občin, vendar povsod poudarjajo, da javna objava še ni zrela, in da se bo o imenih treba še pogovoriti in uskladiti v strankah ali koalicijah. Najbolj so pohiteli tržiški krščanski demokrati in za Na polovici vpisovanja certifikatov v investicijske sklade Zbranih nad 84 milijard SIT Kranj, 18. oktobra - Jutri, 19. oktobra, bo natanko na polovici šestmesečno obdobje, ki ga je ob izdaji dovoljenj za zbiranje lastninskih certifikatov sredi julija določila Agencija za trg vrednostnih papirjev pooblaščenim investicijskim skladom. Kot je na portoroški 10. konferenci Ljubljanske borze, d.d., povedal državni sekretar za privatizacijo mag. Tone Rop, so skladi doslej zbrali za 84 milijard tolarjev vrednosti certifikatne-ga premoženja državljank in državljanov. Skladi so v prvi polovici svojega časa za zbiranje certifikatov zbrali dobrih 40 odstotkov razpisanega kapitala - vendar pa uspešnost zbiranja med skladi močno odstopa. Ob tem, ko je 9 skladov doseglo že 92 odstotkov razpisanega kapitala (nekateri skladi pa so že polni), pa je 9 investicijskih skladov doslej zbralo manj kot 10 odstotkov razpisane vrednosti certifikatov. Več na 19. strani! UNALNIŠK1 KLUB 486/40 ie od 127,230,00 SIT svojega kandidata za tržiške-ga župana predlagali Janeza Bečana. Sicer bodo vse močnejše stranke večinoma na volitvah občinskih svetov sodelovale s svojimi listami, več dogovarjanja pa utegne biti pri kandidatih za župane, kjer bodo volitve neposredne po večinskem sistemu. Posebno v drugem krogu, ki ga bo dobil tisti, ki bo zbral več glasov. Liberalni demokrati in združena lista stavita na samostojen nastop, čeprav ne zvračata sodelovanja, bodisi medsebojnega ali s strankami sorodnih stališč, marsikje zna tudi po občinah zaživeti državna koalicija med LDS in krščanskimi demokrati, ljudska stranka, socialdemokrati, zeleni, narodni demokrati, liberalci in slovenska nacionalna desnica pa zatrjujejo skupen nastop na osnovi podpisanega dogovora. V posameznih občinah se ]im znajo pridružiti tudi krščanski demokrati. V igri bodo sodelovali tudi posamezniki, kandidirani s podpisi državljanov. Zadnji rok za vložitev kandidatur je 9. november. Več o volitvah na 2. strani. • J. Košnjek Bled, 17. oktobra - Minuli teden je bil na Bledu prvi kongres slovenskih pediatrov, ki se ga je udeležilo tudi več priznanih mednarodnih strokovnjakov. Kakih 400 slovenskih pediatrov in približno 200 šolskih zdravnikov je tri dni razpravljalo o vlogi pediatrije, zdravju in bolezni otrok in mladine v okviru nacionalne zdravstvene politike ter o drugij ilnih vprašanjih nt otroku, družini in pediatru, drugi dan razpravljali o izbranih problemih mladostnikov, števil vprašanjih pediatrije. Prvi dan kongresa so namenimi pretežno temam o ruiini in pediatru, drugi dan razpravljali o izbranih problemih mladostnika zadnji dan pa je pod pokroviteljstvom Evropskega združenja za pediatrično nefrologijo zadnji dan pa je pod pokroviteljstvom Evropskega združenja za pediatrično nejroi potekala razprava o nekaterih novostih pediatrične nefrologije. - Foto: G. Šinik Hokej in nogomet sta bila v središču pozornosti gorenjskega športnega dogajanja konec tedna. V državni hokejski ligi so odigrali tri kroge in favoriti zmagujejo. V nogometnem tekmovanju pa je bilo več zanimanja za nedeljsko nogometno tekmo Živil z Mariborom. Izid je bil neodločen, brez zadetka. Na sliki: naklanski napadalec Robert Marušič se je takole izognil nevarnemu startu mariborskega branilca. Vse o športu v Stotinki. • J. K., slika G. Šinik : R1 rN ZASTA VLJALNICA Koroška e. 41 Kranj, tel.:064/21125$ Adriatic PE Kranj od 17. 10, dalje na novem naslovu v poslovnem centru Zlato polje (stari d{jaški dom) Vse zavarovalne storitve: sklepanje zavarovanj, cenitve, likvidacije škod. informacije o zavarovanjih, M j. . odslej v novih prostorih na Kidričevi 2 jonske številke so nespremenjene: 064/211-688. 211-686 Vem.damito.bs^nisuladobr.IShSS Sil So s * 5 Jezerjani ne verjamejo nikomur več So jeleni jezerski kamen spotike Mi smo se maja odločili za svojo občino in jo tudi hočemo. Kakršenkoli ponovni referendum ne pride v poštev. Kar imamo, smo naredili sami in to bo tudi v prihodnje naše, so dejali na sobotnem zboru krajanov in posumili, da gre za" krajo" občine zaradi maščevanja nekaterih v dolini. Jezersko, 17. oktobra -Zahteve zbora krajanov, sklicanega zaradi odločitve državnega zbora, da Jezersko ne bo samostojna občina, ampak le del preddvorske občine, so bile soglasno sprejete. Jezerjani so svojo občino maja ze izglasovali, niso se z nikomer združili in se zato tudi nimajo s kom razdruževati, zato ponovni referendum o odcepitvi od preddvorske občine ne pride v poštev. Vse aktivnosti glede preddvorske občine bodo "zamrznili", tudi priprave na lokalne volitve. K preddvorski občini ne gredo. Zaradi kršenja osnovne človekove pravice, da sami odločajo o svojem življenju, bodo zaprosili za sprejem pri predsedniku republike Milanu Kučanu, prav tako pa bodo šli na pogovore v Ljubljano, vendar se bodo pogovarjali samo o svoji občini in ničemer drugem. Svojo referendumsko voljo pa bodo podkrepili z zbiranjem podpisov. Na zboru krajanov so zavrnili pobudo poslanca Ignaca Polajnarja, ki se je udeležil zborovanja, naj pristanejo na preddvors-ko občino, vendar naj takoj sprožijo referendumsko pobudo za odcepitev, kar za- nanje, da soglašajo z vključitvijo v preddvorsko občino. Ali bi bila naša odločitev za odcepitev sploh priznana, so se vprašali ob dvomu, da se bo spet našel nekdo, ki bo dejal, da Jezersko ne izpolnjuje pogojev za občino. Sploh pa je žalostno, da parlament v majhni dvomilijonski državi ne ve, kaj želijo njeni državljani. In še to. O naši občini se bomo pogovarjali z ljudmi, ki lahko odločajo in nas podprejo, ne pa z raznimi "kaplarji". Marsikomu "diši" Jezersko in njegove lepote, ki pa jih želimo deliti s poštenimi ljudmi, je dejal predsednik sveta krajevne skupnosti Milan Kocjan. Ali moramo biti kaznovani, če nekomu nismo dali jelena, katerega samo rogovje je vredno 20.000 mark, nam pa je preveč dati 100.000 tolarjev, ker je jelen zrastel pri nas. Nismo pravniki, znamo pa delati in smo pošteni, je povedal župan. Grozili so mu po telefonu, tudi ljudje iz "zelene bratovščine" ter mu obetali, da bo letel iz službe. Zato Jezerjani sklepajo, da gre za maščevanje nekaterih gospodov iz doline, ki so sedaj prikrajšani pri lovskem udejstvovanju v kon o lokalni samoupravi jezerskih gozdovih. Jezersko je bila občina 118 let, od leta 1831 do leta 1949. Bila je gospodarsko uspešna in taka bi bila lahko tudi njihova nova občina. Prav tako še ni odgovora na njihovo vprašanje, kaj je z nad 800 hektari gozda, ki jih je leta 1941 dala takratna država omogoča Jezerjani so užaljeni. Komu naj sploh še verjamemo. Najprej so nam rekli, da bo referendumska volja spoštovana, potem pa so mnenje spremenili. Kako naj v prihodnje vemo, katero glasovanje bo sploh jezerski občini, po logiki pa pravo, so dejali in ocenili, bi jih morala imeti kranjska da bi bila udeležba na lokal- občina kot pravna nasledni-nih volitvah dejansko priz- ca jezerske. • J. Košnjek Socialdemokrati v Bohinju Iniciativni odbor socialdemokratov Bohinja vabi na javno tribuno Kam Slovenija in na ustanovitev občinskega odbora Bohinj. Tribuna in ustanovni zbor bosta v četrtek, 20. oktobra, ob 19. uri v mali dvorani Almanovega doma. Sodelovali bodo vidni predstavniki SDSS. Lokalne volitve Vaša hišna številka in Gorenjski glas Vsak teden: ENA SREČNA DRUŽINA VEČ še danes ali pa najkasneje jutri, v sredo, nas do 14. ure pokličite v uredništvo Gorenjskega glasa, telefon 064/223' 111, Če je v časopisu objavljena Vaša nišna številka. Nagradna igra, ki drutini s tokratno srečno hišno itevilko prinaša nagrado v vrednosti 20,000 tolarjev, ni težka: nekoliko bolj podrobno prelistajte Časopis in v njem sta loČrno na različnih straneh objavljena dva podatka: naselje (in ulica v njem, če je v naselju uveden ulični sistem) + številka. Oboje skupaj je srečna hišna Številka v tokratnem krogu igre "Vsak teden ena srečna družina več". Ker pa je motno, da je hišna številka npr. na večdrutinskem stanovanjskem bloku ali pa je v ulici oz. naselju več enakih hišnih številk z dodatki (a, b, C...), bo sreča v drutini odvisna tudi od hitrosti tisti, ki prvi najde svojo hišno Številko po navedenih pravilih in prvi pokliče v uredništvo, prejme nagrado. (mmmmmmz glas ZA VAŠ STIK Z QORENJSKIM TRGOM Tekma s časom in kandidati Ob preverjanju zakonitosti kandidatur bodo tudi ugotavljali, če so politične stranke pravilno vpisane v sodni register na osnovi zakona o političnih strankah. konitosti kandidatur. Sledilo bo žrebanje vrstnega reda kandidatov oziroma list na volilnih lističih. Po 19. novembru pa bodo kandidature javno objavljene. Pričakovati je, da bo na glasovnicah okrog 10.000 imen, za župane pa bo kandidiralo blizu 1000 ljudi. Občin je namreč 147. Konec novembra se bo Kranj, 17. oktobra - Rokovnik opravil pred decembrskimi lokalnimi volitvami je napet. Občinske volilne komisije so imenovane, določene so volilne enote. Kandidature za člane občinskih svetov in župane morajo biti vložene do 9. novembra do 19. ure. Kandidiranje bo mogoče tudi s podpisovanjem volivcev. Za Županskega kandidata bo potrebnih 50 podpisov ljudi iz občine, za člana občinskega sveta pa 30 oziroma 15, če ima občina manj kot 500 ljudi. Hiteti morajo tudi stranke. Do 9. novembra morajo biti vpisane v sodni register po novem zakonu o političnih strankah. Parlamentarne stranke so v prednosti, ker se jim ne bo treba registrirati po novem, zunaj- Earlamentarne stranke pa odo morale predložiti vso potrebno dokumentacijo, vključno s podpisi najmanj 200 polnoletnih državljanov. Če katera od strank tega ne bo naredila, bo izločena iz Kaj bo reklo Ustavno sodišče Ustavno sodišče je glede novih občin dobilo veliko pritožb. Razsodb še ni, zato še ni mogoče reči, ali bodo volitve po vseh občinah ali ne. Če bo sodišče sprejelo ugovor določenega območja, bodo verjetni volitve prestavljene, državni zbor pa bo moral določiti novo občino. Če pa bo sodišče vse pritožbe tavrnilo, bomo imeli po novem letu vse nove občine in vsa nova občinska vodstva. volilne tekme. To bodo volilne komisije preverjale ob preverjanju kandidatur. Po 9. novembru bo preverjanje za- začelo glasovanje po pošti, 3. decembra bo volilni molk, 4. decembra pa prvi krog volitev. • J. Košnjek Stranke še molčijo Strankarska vodstva na vprašanja, kdo so kandidati za župane, ponavadi odgovarjajo, da imena že imajo, da jih usklajujejo, in da objava še ni zrela za javnost. Prvi so ime kandidata za župana sporočili iz tržiškega odbora Slovenskih krščanskih demokratov. Za župana predlagajo Janeza Bečana, sedanjega načelnika oddelka za gospodarske in družbene dejavnosti trziske občine. Kandidat povsem ustreza geslu Novi časi - nov človek, saj je neobremenjen s preteklostjo in se lahko pohvali z rezultati dosedanjega dela, predvsem pri obnovi ceste v Križah in pri obnovi osnovnih in glasbene šole. Je izredno delaven in sposoben. Liberalni demokrati iz Radovljice sporočajo, da so oblikovali nove občinske odbore v novih občinah Bohinj, Bled in Radovljica. Bohinjski odbor vodi Evgenija Korošec, blejskega Anica Svetina in radovljiškega še naprej Jože Dežman. Na volitve gredo samostojno, k sodelovanju v občinskih svetih pa bodo povabili stranke, ki so voljne sodelovati z LDS. Delo volilnega štaba so ocenili pozitivno. • J.K. Socialdemokratska stranka Kranj Grims prepustil krmilo Jarcu Po petih letih predsednikovanja kranjskemu odboru socialdemokratov odhaja Branko Grims v Ljubljano za glavnega tajnika stranke na državni ravni, v Kranju pa je novi predsednik Darko Jarc. Certifikati, volitve Občinski odbor Socialdemokratske stranke Škofja Loka poziva državljane k podpori predlogu Slovenske ljudske stranke in Slovenske nacionalne desnice za zbiranje podpisov za referendum o dodatni razdelitvi lastninskih certifikatov. Podporo je možno izreči do 22. oktobra. Predsednik Socialdemokratske stranke Slovenije Janez Janša zaključuje obisk pri naših izseljencih v Argentini in Kanadi. Janša je bil častni gost na 39. slovenskem dnevu v San Justu, ki je vsakoletno osrednje srečanje Slovencev v Argentini, imel pa je tudi predavanji o evropski varnosti. V Kanadi je obiskal slovenska društva v Vancouvru in Torontu. Slovenski krščanski demokrati bodo imeli konec tedna, 22. in 23. oktobra, kongres v hotelu Lev v Ljubljani. Na njem se bo zbralo okrog 250 delegatov. Sicer pa je sedanji glavni,tajnik stranke Edvard Stanič povedal, da ne bo več kandidiral za to funkcijo. • J. K. Kranj, 17. oktobra - Dosedanji predsednik kranjskega odbora Socialdemokratske stranke Slovenije Branko Grims je na petkovi časnikarski konferenci povedal, da je poldrugo leto opravljal dve dolžnosti: bil je sekretar kranjske skupščine in obenem glavni tajnik Socialdemokratske stranke Slovenije. Pred tremi tedni je ponudil odstop s funkcije tajnika kranjske skupščine, prvega oktobra pa je dolžnost glavnega tajnika stranke začel opravljati poklicno. Na četrtkovi seji kranjskega odbora so za novega predsednika odbora izvolili Darka Jarca, predsednika zbora krajevnih skupnosti kranjske občine in zaposlenega pri Adrii Airvvavsu, za podpredsednika pa Matjaža Kaseta iz Kranja, podjetnika. Novi predsednik je povedal, da se članstvo v stranki povečuje in že dosega 250, da je polovica žensk in precej mladih. Njegova stranka želi ljudem pomagati, imajo pa klub seniorjev, odbor mladih in žensk. Po besedah Branka Grimsa so bili kranjski socialdemokrati delavni, odzivali so se na probleme kranjske občine in širše (zapiranje vrtcev, prometna ureditev Kranja, zadrževanje zapisnikov zborov volivcev), bili pa so prvi pobudniki nove Janševe politike socialdemokracijc. Imajo odbore po večini novih občin (zadnji bo Šenčur), na volitvah občinskih svetov bodo nastopali samostojno, pri županih pa skladno s pogodbo med strankami slovenske pomladi. O imenih še ne želijo govoriti, želijo pa, da bo koalicija nastopila v vsaki občini samo z enim skupnim kandidatom, ker le to zagotavlja zmago. Branko Grims je tudi povedal, da njihova stranka podpira upravičene zahteve Jezerjanov po svoji občini. * J. Košnjek Branko Grims iz Kranja« odslej tudi profesionalno glavni tajnik Socialdemokratske stranke Slovenije. S funkcije kranjskega občinskega tajnika je pred trenil tedni ponudil odstop. Poslanski večer Saša Lapa in Marijana Poljšaka Tudi Trst bo še lahko slovenski Cilji bodo uresničeni, ko pridemo na oblast. Mogoče bo treba čakati tudi deset let, sta dejala poslanca Slovenske nacionalne desnice Sašo Lap in Marjan Poljšak. Slednji je dejal, da bo lahko čez deset let tudi Trst slovenski. Naklo, 17. oktobra - Na zboru nacionalistov Slovenske nacionalne desnice v pivnici Marinšck v Naklem se je zbralo blizu 40 ljudi, zbor pa je bil obenem tudi Eoslanski večer Saša Lapa in tat) »na Poljšaka. Oba sta pozivala k podpisovanju zahteve po razpisu referenduma za dodatno razdelitev lastninskih certifikatov. Treba je zbrati 40.(MX) podpisov, konec preteklega tedna jih je bilo 20.000, časa pa je le še do petka. Temu zbiranju podpisov naj bi v začetku prihodnjega leta sledilo novo: za referendum o odvzemu vseh državljanstev, podeljenih po 40. členu. Lap in Poljšak sta poudarjala, da mora biti stečaj družbene lastnine pošten, da je last- nine za dodatno razdelitev še dovolj, da je zbiranje podpi- i Poslanca slovenske nacionalne desnice Marjan Poljšak in Sašo Lap. Po njunem prepričanju bo do petka zbranih 40.000 podpisov. sov za referendum vojna, kjer je treba vztrajati, sicer bo poraz težak. Da lastnine za dodatno delitev ni, je la* in udbovska ukana. Sedanj1 oblastniki si jo hočejo prilas-titi po nizki ceni, nekdanji komunisti bodo postali velik1 kapitalisti, LDS pa nima mere in ie pogoltna na oblast. V Sloveniji moramo ustvariti družbo ljudskega kapitalizma. Ko bomo mi na oblasti, bomo certifikate se enkrat delili, tatove bomo ujeli in jih predali sodišču-če pa bo kdo ušel na tuje, Jin bo naša tajna policija pojjv* la, sta dejala Lap in Po\]W Sašo I ,ap jc napovedal VlOPj tev treh zakonov: po prvem naj bi prepovedali vi«™ komunistom javno deU vanje, po drugem naj zavarovali slovenščino VXL tujimi jeziki, predvsem an gleščino, s tretjim pa naj ' Odstranili vse spomenike r volucije. • J. Košnjek, L. Jeras GLAS Ustanovitelj in izdajatelj: Valjavcc »lili**: neodvisni nestrankarski polilično-informativnt poltednik s poudarkom na dogajanjih na Gorenjskem / Predsednik časopisnega sveta: Ivan Bi/jak / IMrektor in glavni urednik- Jgovorua urednica: Leopoidtna Bogataj / Novinarji in uredniki: Helena Jelovčan, Jo/.e Košnjek, Lea Mencinger, Stojan Saje, Darinka Scdci, Vilma Stanovnik, Marija Volcjak, Cveto ^"J^ Uredniška po _ . JC I Odku t Danica Zavrl-Zlebir, Andrej Zalar. Štefan Žargi / Lektoriranje: Marjeta Vozlič / Fotografija: Gora/d Sinik / Priprava la tisk: Mcdia Art, Kranj / Tisk: Podjetje DliLO - TCR, Tisk časopisov in revij, h ^e ' : 223-111, teleta«.: 222-917 / Mali oglasi: telefon: 223 444 - sprejemamo neprekinjeno 24 ur dnevno na avtomatskem odzivniku; ura ^ Murk" in*-bij««' / Uredništvo, naročnine, oglasno trženje: Zoisova I, Kranj, telefon: wi 11, ich-ibs: m-vi i i 'im uiini. icicmn. aj-m - »picii-nmim, ncpickinjcnu m unc.uu ■■■ ■tmwwiw.m w«—-•...... mi ve Čl toplino podjetje GORENJSKI GLAS vsak dan od 7. do 15. ure / Časopis izhaia ob torkih in petkih. Naročnina: trimesečni obračun - individualni naročniki imajo .'() odstotkov popusta /a tujino letna naročnina I4() D) M < »glasne , , , ceniku. Prometni davek po stopnji 5 odstotkov v ceni Časopisa (mnenje RMI 23/27-92), CENA IZVODA: 80.00 SIT. K KANJ Zbiranje podpisov za referendum o novih certifikatih PREJELI SMO Vsak naj bi dobil še po en certifikat Z novo emisijo certifikatov naj bi bilo razdeljenih toliko, kolikor znaša javni dolg Kranj, 17. oktobra - Na pobudo treh poslancev poteka v Sloveniji zbiranje podpisov za zakonodajni referendum o spremembi zakona o privatizaciji podjetij, po katerem naj bi ljudem razdelili še eno emisijo certifikatov, vrednostno enako prvi. Drugače povedano, vsak državljan naj bi dobil še po en certifikat. Zbiranje podpisov poteka že od 23. avgusta, kar pomeni, da se rok izteče 23. oktobra (v nedeljo), zbrati morajo 40 tisoč podpisov in še vedno lahko ugibamo, če se jih bo nabralo toliko, saj se o akciji več govori sele v zadnjih dneh. Pobudniki zakonodajnega referenduma so trije poslanci: Metka Kraner-Lukač, Marijan Poljšak in Žarko Pregelj, njihova pričakovanja, da bodo lahko brez večje akcije dokaj hitro zbrali 40 tisoč podpisov državljanov, se niso uresničila, saj so sredi preteklega tedna ugotavljali, da so šele približno na polovici poti. Hkrati pa so opozorili, da pri zbiranju podpisov prihaja do nepravilnosti, prejeli so denimo več kot 500 nepravilno izpolnjenih obrazcev, kar seveda zastavlja vprašanje o podaljšanju roka. V zadnjih dneh pa prihajajo vesti, da število podpisov vendarle hitreje narašča, kar kaže, da so bili ljudje le premalo obveščeni, nedvomno predvsemo tem, kaj nova emisija certifikatov pomeni. Toliko certifikatov, kolikor znaša javni dolg Pobudniki so se za zbiranje podpisov odločili, ker državni zbor po njihovem mnenju ni sprejel takšnega zakona o lastninskem preoblikovanju, ki bi pomenil pošteno razdelitev družbene lastnine. Doslej razdeljena vrednost certifikatov ne pokriva javnega dolga, sedanje lastninjenje pa pomeni popolno nacionalizacijo minulega dela zaposlenih. Zaposleni bi postali večinski lastniki le v podje-tijh, ki so na meji rentabilnosti, upešna podjetja pa bi obvladovale investicijske družbe in tujci. Glavni argument pobudnikov je torej v tem, da naj V podjetjih, ki so se že olastninila, bi zaposleni lahko z novimi certifikati odkupili delnice, ki so bile prenese na sklad za razvoj. Sprememba zakona bi veljala tudi za podjetja, ki so družbeni kapital prenesla na sklad. Delež pri interni razdelitvi naj bi povečal na 40 odstotkov, pri odkupu pa bi moralo sodelovati več kot dve tretjini zaposlenih. Z novimi certifikati pa bi ljudje lahko sodelovali pri lastninjenju gospodarskih javnih služb in bank. Pobuda treh poslancev je razdelila upravni odbor Gospodarske zbornice Slovenije, ki se 28. septembra ni odločil za podporo, čeprav je dosti direktorjev sodilo, da bi bila to najbolj pragmatična rešitev, ki bi preprečila odliv kapitala iz podjetij. Namesto tega so podprli pobudo, da naj od plač, ki jih bodo v podjetjih namenili za notranji odk- X, državi ne bi plačali vkov in prispevkov, kar naj bi breme zmanjšalo za polovico. državljanov razdelili vsaj toliko certifikatov, kolikor znaša javni dolg, ki ga bomo morali državljani prek plačevanja davkov prevzeti na svoje rame. Le tako pa bodo podjetja ostala v slovenski lasti in v večinski lasti zaposlenih. Nova razdelitev certifikatov ne bo razvrednotila obstoječih Glavni ugovor vlade in LDS je, da za novo razdelitev certifikatov ni dovolj družbenega kapitala in da naj bi vsled tega prišlo do razvrednotenja obstoječih certifikatov, pravi poslanec Marijan Poljšak in trdi, da je nova emisija pokrita z družbenim kapitalom. Lastninjenju namenjen družbeni kapital je bil ocenjen na 14 milijard mark, poslanec Poljšak pa je prepričan, da ja vlada v rezervi pustila 3,5 milijarde mark družbenega kapitala, za 2 milijardi mark družbenega premoženja naj bi bilo v tujini, za prav toliko pa naj bi se ga vrnilo z revizijami. Po prvi oceni je bilo doslej izdanih za 5,6 milijarde mark certifikatov, po drugi za 6 milijard mark, nikakor pa za 9 milijard, kakor pravi državni sekretar Tone Rop. Zaradi polovičnega popusta pri notranjem odkupu bo res odkupljenega za 2 milijardi mark družbenega kapitala več kot je bilo predvideno, vendar je Poljšak prepričan, da je ta razlika več kot pokrita z že omenjenimi rezervami. Referendum je tudi v interesu gospodarstva Z notranjim odkupom in javno prodajo naj bi se olast-ninilo 5,6 milijarde mark družbenega kapitala, država pa naj bi dobila za približno 2 milijardi mark goto-vine.Vlada je že predlagala zakon o uporabi teh sredstev, mar ni to dokaz, da kapital je, pravi Poljšak. Če uspemo z referendumom, bodo ta sredstva ostala v gospodarstvu in državljanom, zato je vlada seveda proti. Uspeh referenduma je tudi v interesu gospodarstva. Vlada zdaj nacionalizira banke in javna podjetja, da bi se izognila razdelitvi tega družbenega premoženja med državljane. Prihraniti ga namerava za kasnejšo prodajo za gotovino, kar so predstavniki vlade ob različnih priložnostih že dovolj jasno povedali, pravi Poljšak, ki ocenjuje, da je za približno 3 milijarde mark nepodržavljenega in že podržavljenega družbenega kapitala bank in javnih podjetij, ki ga vlada namerava kasneje vnovčiti. M.V. POSPEŠEVALNI CENTER ZA MALO GOSPODARSTVO pri Ministrstvu za gospodarske dejavnosti LJUBLJANA IZJAVA Podpisani predsedniki občinskih skupščin gorenjskih občin ugotavljamo v zvezi Z vabilom Pospeševalnega centra za malo gospodarstvo pri Ministrstvu za gospodarske dejavnosti, z dne 12. 10. 1994 naslednje: 1. Prejeli smo vabilo anonimnemu interesentu v fotokopiji. 2. V vabilu je navedena otvoritev Centra za pospeševanje poslovnega sodelovanja in kooperacij v Sloveniji (SPX) in ugotavljamo, da gre za realizacijo dela projekta PHARE po zaključnem poročilu, za katerega ugotavljamo, da še vedno ni potrjeno s strani Steering Committeeja. 3. Ugotavljamo, da pri otvoritvi ne gre za otvoritev BIC Gorenjska v pomenu Poslovno podporni center Kranj, kar bi v angleški kratici moralo biti BSC. 4. Po poročilu BIC Gorenjska so ustanovitelji Poslovno podpornega centra določeni s procentualno kapitalsko soudeležbo. Ni znano, da bi na ta način bila ustanovljena omenjena družba. 5. Nadalje ugotavljamo, da je sicer bil pripravljen predlog razpisa za vodstvo BIC (beri prav BSC!) in SPX: za glavnega direktorja BSC, za direktorja SPX ter za poslovnega sekretarja (v originalu tajnica), s pripombo koordinatorja gorenjskih občin, da je namesto družboslovne smeri treba upoštevati predvsem ekonomsko in tehniško smer za poslovnega sekretarja, ter da naj bo izbira kandidatov čimbolj javna. 6. Ugotavljamo tudi, da je v vabilu najavljena predstavitev vodstva, očitno le za SPX center, čeprav nam ni znano, da bi bil razpis pod točko 5, kjer koli objavljen. 7. Podpisani predsedniki skupščin gorenjskih občin smo po ministrovi odločbi z dne 2. 7. 1993 člani Steering Committeeja, ki naj bi potrdil končno poročilo programa PHARE za Gorenjsko. Kot člani tega organa bi morali biti tudi obveščeni vsaj preko svojega koordinatorja o izboru vodstva. Končnega poročila doslej nismo potrdili in o izboru vodstva omenjenega centra nismo bili obveščeni. 8. Glede na predhodnih 7 točk se predsedniki skupščin gorenjskih občin ne moremo udeležiti napovedane otvoritve 1. Centra za pospeševanje poslovnega sodelovanja in kooperacij v Sloveniji (SPX), še zlasti zato ne, ker pravni status odpirajočega se Centra zaradi domnevno nezakonitih postopkov ni urejen. Predsedniki Skupščin občin RADOVLJICA: Vladimir ČERNE, dipl. ing. KRANJ: Vitomir GROS, dipl. ing. TRŽIČ: Peter SMUK, dipl. ing. ŠKOFJA LOKA: Igor DRAKSLER, dipl. ing. JESENICE: Dr. Božidar BRUDAR, dipl. ing. KAKO POTEKA PODPISOVANJE NA GORENJSKEM? Le 30 podpisov V jeseniški občini so doslej zbrali le 30 podpisov za razpis referenduma za razdelitev dodatnih certifikatov. V teh dneh se bodo odločali, ali bodo na "občini Jesenice odprli pisarne, kjer bodo občani lahko podpisovali predlog za dodatno razdelitev certifikatov, tudi izven rednih ur. Obrazci so zastonj Radovljica - Občani iz radovljiške občine, ki želijo podpreti Slovensko ljudsko franko v njeni zahtevi za razpis zakonodajnega refer-cnduma, na katerem bi odlo-j*li o spremembi zakona o lastninskem preoblikovanju Podjetij, lahko to storijo v tasu uradnih ur v občinski "Pravi za notranje zadeve v y J\ TIHI j H Radovljici ter V krajevnih J> i • uradih na Bledu in V Bohin bllZU 15U DOOpiSOV JU. Obrabi........■ ...........' polnjevanju tudi referentke, ki za vsakega občana posebej ■preverijo, ali ima volilno pravico in ali je državljan Republike Slovenije. Občan mora izpolnjeni obrazec podpisati pred upravnim organom za notranje zadeve. Ob tem, da je 60-dncvni rok za zbiranje (štirideset tisoč) pod- f)isov začel teči 23. avgusta etos, bodo z zbiranjem končali 22. oktobra. Čeprav v radovljiški občini ne seštevajo sproti volivcev, ki podpirajo zahtevo Slovenske ljudske stranke za razpis zakonodajnega referenduma, pa ocenjujejo, da jih je doslej to zahtevo podprlo bolj malo. 21. oktobra bo potekel tudi rok za zbiranje podpisov, potrebnih za razpis referenduma o zakonu o denacionalizaciji, c. Z. £«oin na Bledu in v Bohinju Obrazci so zastonj, povsod •O tudi navodila, občanom pa P° Potrebi pomagajo pri iz- V občinskem sekretariatu za notranje zadeve so do konca minulega tedna evidentirali blizu 150 podpisov Kranjčanov v podporo zakonodajnemu referendumu za dodatno razdelitev lastninskih certifikatov. Glede na to, da je bilo nekaj več gneče samo zadnja dva dneva, predvidevajo, da glavnina ljudi, ki nameravajo oddati podpise, čaka na ta teden. • H. J. Dosledni pri upoštevanju navodil Ob obisku v sprejemni pisarni oddelka za notranje zadeve Občine Škofja Loka so nam zagotovili, da dosledno upoštevajo vsa navodila, ki so jih prejeli iz notranjega ministrstva, vključno s predlogom, da na vidnem mestu izobesijo obrazce z navodilom o tem, kako se izpolnijo. Povedali so nam, da je interesa bolj malo: za predlog sprememb zakona o denacionalizaciji je do petka ob 12. uri registriralo svoje podpise na predlogu podpore od 100 do 150 občanov, za spremembo zakona o lastninjenju pa le okoli 15. Ocenjujejo, da je odziv odvisen od organiziranosti predlagateljev in tega, koliko so ljudje o tem obveščeni, vidno pa je, da ljudje še pridejo overoviti svoje podpise, zelo začudeni so, in odveč jim pa je, da morajo svoje podpore še posebej pošiljati v Ljubljano. Zapletov pri tej nalogi sprejemne službe doslej niso imeli, le poskuse nekaterih, da bi overovili več podpisov, so morali v skladu z navodili zavrniti. Š.Ž. V Tržiču le malo podpisov Tržič, 17. oktobra - Pobuda za razpis zakonodajnega referenduma za spremembe in dopolnitve zakona o lastninskem preoblikovanju podjetij v tržiški občini zaenkrat ni naletela na posebno veliko zanimanje. Tako je moč soditi po redkih prebivalcih, ki so se odločili za izpolnitev predpisanega obrazca v oddelku za obrambne in notranje zadeve tržiške občine. Kot je povedala referentka iz tega oddelka, zbiranje podpisov poteka samo na enem mestu, zato pri tem ni bilo nobenih težav. Volivcem, ki se zavzemajo za razdelitev dodatnih lastninskih certifikatov, ni bilo potrebno posebej pojasnjevati, kako izpolniti obrazec z zahtevo za razpis referenduma. Točnih podatkov o številu podpisov v občini nimajo, saj se računalniško zbirajo le v republiškem ministrstvu. S. Saje KUHINJE IZ UVOZA Pokličite I BRDO PRI KRANJU SAVNA SOLARU 064/22-11-331 FITNES AEROBIKA Na Gorenjskem ne bo stanovanj za obveznice? Posojila po 6,82-odstotni obrestni meri in fiksni mesečni obroki Ljubljana, 18. oktobra - Stanovanjski sklad RS je podpisal Protokole / mtO gradbenih podjetij, ki bodo omogočali nakupe Stanovanj s Stanovanjskimi hipotekarnimi mi. <;re /a več kot MH\ stanovanj v Ljubljani, Marib Murski Soboti in Velenju. omogoc obveznica oru, Kopru tivPCi' Obveznic bodo za pro- stanovanjskemu skladu pa rednost kupili ustuvno sta- bodo odplačevali posojilo na-ovanje, republiškemu slednjih petnajst let po 6,82- odstotni obrestni meri in fiksnih mesečnih anuitetah. Za izdajo stanovanjskih obveznic mora izdati dovoljenje agencija za trg vrednostnih papirjev. Predvideni rok za izdajo je 1. december. Agencija je namreč zaradi boljše zaščite kupca obveznic zahtevala od sklada natančno ponudbo s podatki o vrsti, lokaciji in ceni stanovanj, ki se bodo prodajala za stanovanjske obveznice, ter podpisane protokole z gradbinci. Oba pogoja zdaj v skladu izpolnjujejo. II. J. OBVESTILO Uprava za notranje zadeve občine Radovljica obvešča vse občane NOVIH OBČIN RADOVLJICA, BLED, BOHINJ da lahko izrazijo podporo kandidatu za župana, podporo kandidatu za člana občinskega sveta, oziroma listi kandidatov za volitve članov občinskega sveta na naslednjih mestih: Uprava za notranje zadeve, Gorenjska c. št. 18, soba št. 5 Krajevni urad Bled Krajevni urad Bohinjska Bistrica VSAK DAN V DELOVNEM ČASU UPRAVNEGA ODBORA. S seboj prinesite osebno izkaznico, obrazci so na voljo pri referentih. Skrajni rok za podporo je 9. 11. 1994 do 19. ure. Rekonstrukcija ceste Pristava - Križe Razpis za izbiro izvajalca Tržič, 18. oktobra * Občina Tržič je uspela na republiškem natečaju za sofinanciranje izgradnje lokalnega cestnega omrežja. Pred mesecem dni jo je ministrstvo za ekonomske odnose in razvoj seznanilo s sklepom, ki občini Tržič zagotavlja 5,5 milijona tolarjev nevračljivih sredstev za izgradnjo lokalne gospodarske infrastrukture na demografsko ogroženih območjih. Gre za rekonstrukcijo lokalne ceste med naseljema Pristava in Križe. Ker je ena od zahtev za nakazilo denarja v občinsko blagajno izvedba javnega razpisa za izbiro izvajalca prenove ceste, se je tržiški izvršni svet prejSnji torek odloČil za objavo tega razpisa. Imenoval je tudi Komisijo, ki bo odprla prispele ponudbe, jih ocenila in izvršnemu svetu podala poročilo s predlogom izbire izvajalca del. Kot so ocenili med sejo, republiški in občinski denar v skupni vrednosti 11 milijonov SIT morda ne bo zadoščal za izvedbo vse naloge. Ker je začetek de! na tej cesti odvisen tudi od dokončne usposobitve ceste za promet med golniško in dupljansko vpadnico v Krizah, bo moč manjkajoča sredstva zagotoviti tudi iz občinskega proračuna prihodnje leto. • S. Saje Slovesnost v Besnici V nedeljo je bila v Zgorn ji Besnici svečana blagoslovitev cerkve, Id so jo začeli obnavljati pred dvema letoma. Besnica, 16. oktobra - Pred dvema letoma so v /.gornji Besnici začeli obnavljati cerkev sv. Tilna, v kateri so pred tem že obnovili notranjost. Poleg krajanov oziroma fara-nov, ki so pri obnovi sodelovali s prispevki in delom, so akcijo, ki jo je vodil domači župnik Alojz Grebene, podprli tudi krajevna skupnost oziroma občina. Ob zaključku del pa je v nedeljo popoldne pred sveto mašo cerkev blagoslovil ikof Lojze Uran. S sodelovanjem krajanov in njihovim prostovljnim delom je bil glavni izvajalec del firma Gradbeništvo Dežman in Strahinia, ki trenutno obnavlja tudi cerkev na Pšati. Celotna obnova, kot je povedal župnik Grebene iz Zgornje Besmce, je veljala dobre štiri milijone tolarjev. "Zahvala velja vsem, posebno pa ie krajevni skupnosti in fara-nom, saj so bili med njimi, ki so naredili tudi po več sto prostovoljnih ur." Poleg krajanov oziroma far anov so se svečane blagoslovitve, ki jo je opravil škof Lojze Uran, udeležili tudi kranjski dekan Stane Zidar, bratje Vidic, župnik iz Predo-selj Janez Kokalj in domači župnik Alojz Grebene. Ob blagoslovitvi freske na cerkvi, ki jo je izdelal Lojze Čemažar, se je zahvalil v imenu lovcev Lovske družine Jošt Janez Balanč, v imenu ključarjev za sodelovanje in delo pa Franc Berce. Gospodinje s Turističnim društvom so poskrbele za postrežbo na svečanosti, vsem pa se je zahvalil tudi predsednik KS Matevž Kleč. A. Žalar Log, d.o.o., Podjetja za trgovino, proizvodnjo in posredništvo - Žabnica, Sr. Bitnje 70, 64209 Žabnica, tel.: 064/312-000, fax: 064/312-331 zaposli delavca za opravljanje delovnega mesta POSLOVODJE elektro smeri Poleg splošnih pogojev mora kandidat izpolnjevati še naslednje: - da ima srednjo strokovno izobrazbo elektro smeri - vozniški izpit B kategorije - smisel za organizacijo dela in delo z ljudmi Delo bo potekalo v dveh izmenah. Delovno mesto je v PE LOG v Ljubljani v BTC, Hala A-10. Izbranega kandidata bomo po uspešno opravljeni poskusni dobi v trajanju 3 mesecev zaposlili za nedoločen čas. Pisne vloge z dokazili o izpolnjevanju pogojev pričakujemo v roku 8 dni po objavi na naslov: LOG, d.o.o., Sr. Bitnje 70, 64209 Žabnica. O izbiri bodo kandidati obveščeni v roku 15 dni po zaključku pnjav. Javne razprave o lokacijah odlagališča komunalnih odpadkov v škofjeloški občini Roke proč od Jablenovce! Krajani krajevnih skupnosti Selca in Bukovica - Bukovščica so enotni o tem, da je dolina Jablenovce naša naravna dediščina, ne pa bodoče smetišče. Bukovica, 17. oktobra - Po štirih javnih razpravah v prizadetih krajevnih skupnostih kaže, da se bo mogoče pogovarjati le o komunalnem odlagališču na Dobravah pri Crngrobu, saj so krajani Sele, Bukovice in Bukovščice, podobno kot Poljanci preteklo nedeljo, ostro in enotno zavrnili vsako možnost za to, da se nadaljuje s preiskavami možnosti v dolini Jablenovice pri vasi Sevlje. Pomisleke imajo tudi v Sv. Duhu, Stari Loki in Podlubniku. Tihi nesporazum o tem, kje naj bo zbor krajanov KS Selca in KS Bukovica - Bukovščica je razrešilo število udeležencev: bilo je tolikšno, da v prostor KS Selca v Dolenji vasi preprosto niso mogli, zato so se družno s posebnim avtobusom odpeljali v kulturni dom na Bukovici. Za razliko od javne razprave v Poljanah, preteklo nedeljo, se je direktor inž. Željko Blažeka Inštituta za ekološki inženiring iz Maribora, ki pripravlja strokovne osnove za izbiro lokacije Centra za ravnanje s komunalnimi odpadki, tokrat na razlago doslej opravljenega dobro pripravil in tudi s pomočjo grafoskopskih folij v skoraj enourni razlagi prikazal način iskanja lokacij in dosedanje postopke. To pa ni odvrnilo udeležencev, da ne bi v začetku razprave poskušali najprej "obračunati" med seboj, saj je bilo očitno, da za razmišljanja o lokaciji v bližini Ševelj dolžijo vodstvi obeh krajevnih skupnosti. Občinski fioslanec iz Selc Marjan Ka-an ie pri tem še posebej poudaril, da je takim načr- tom v občinski skupščini (ta je to problematiko obravnavala že dvakrat) vseskozi nasprotoval, in opozoril, da ie pri tem ostal osamljen. Sele, ko so predstavniki izvršnega sveta in stroke opozorili na to, da je možna lokacija v dolini Jablenovice posledica dosedanjih strokovnih pregledov in postopkov možnosti v celotni občini, so se strasti v tem pogledu pomirile in začel pogovor s predlagatelji. Iz razprave krajanov je bilo čutiti zlasti strah pred onesnaženji dveh vrst: onesnažitvi vode na tem področju -predlagateljem so ob tem povedali, da sta tu dve vodni zajetji, za katere očitno niso vedeli - ter zraka, ker se načrtuje tudi predelava odpadkov. Očitno je bilo, da nikakor ne verjamejo v to, da je možno tako odlagališče urediti tako, da bo za okolje neoporečno, zato jih je tudi zanimalo, kje so že izgrajene take deponije. Lastnik dveh hektarjev v sredini te doline je pred vsemi zagotovil, da nikakor ne bo pristal na to, da se odlagališče urejuje na njegovi zemlji, in da bo, če Kam pihajo vetrovi? Poleg jamih razprav o tretji fazi iskanja novega komunalnega odlagališča za občino Skofja Loka v Poljanah in na Bukovici, sta bili razpravi tirni v KS Sv. Duh in KS Stara Loka - Podlubnik. V Sv. Duhu je bila razprava ob zelo skromni udeležbi (problemi z obveščanjem) kar precej vroča, saj imajo ti krajani ie kar nekaj slabih izkušenj: z nekdanjo vojaško svinjsko farmo ter še vedno aktualnim in zelo motečim streliščem pri Crngrobu. Zelo utemeljen se je v razpravi pokazal tudi pomislek o tem, da vetrovi v večini pihajo v smeri od načrtovane deponije proti naselju, kar pomeni nevarnost smradu, ni pa bilo tudi dovolj utemeljenega odgovora o tem, kako bo tudi urejen prometni dostop do predlagane lokacije. So pa bila tudi drugačna opozorila: udeleženci iz vrst lovcev so povedali, da so gozdovi in grape v njihovih loviščih polni smeti, in zadnji čas je, da se za urejeno in varno odlaganje odpadkov nekaj napravi. Podobni pomisleki, kot v Sv. Duhu so bili izraženi tudi na razpravi v KS Stara Loka -Podlubnik, kjer so se odločili, da za boljše informiranje ustanovijo poseben odbor "za komunikacijo z občino pri pripravah komunalne deponije4'. bo potrebno, to zemljo čuval 24 ur na dan. Mnoge pomisleke nad tem, da ie te lepe doline škoda, in da je tudi teren nevaren za gradnje, pa je najbolje povzel, razložil in utemeljil znani slovenski geolog prof. dr. Anton Ramovš, ki je opozoril na to, da bi moral Zavod za varstvo naravne in kulturne dediščine dolino Jablenovice zaščititi, vsaki gradnja na ilovnatih slojih pa bi grozilo, da zdrsne v sredino doline. "Poseg v to dolino bi bil strahotna napaka, neposredna grožnja za ekološko katastrofo, zato roko proč od nje!", je zaključil. V kraju so proti predlogu lokacije komunalne deponije pri Ševljah zbrali tudi že 460 podpisov, v katerih pomen pa je predsednik izvršnega sveta Vincencij Demšar javno podvomil. Njegovo zaključno opozorilo, da predlagani sklep o zavračanju nadaljmh postopkov na tej lokaciji ni moder, in da jim bo še "narobe hodil", je bilo med udeleženci sprejeto kot grožnja, glasovanje pa je pokazalo, da so si krajani v tem nasprotovanju popolnoma enotni. • Š. Žargi Lastninsko preoblikovanje Komunalnega podjetja Tržič Prihodnje leto delniška družba Agenciji za lastninsko preoblikovanje bodo program oddali novembra 1994. Tržič, 18. oktobra - V tržiški občini bo Komunalno podjetje Tržič še naprej opravljalo dosedanje dejavnosti, vendar se bo po opravljenem lastninjenju oblikovalo v delniško družbo. Občim pripada več kot 71-odstotni delež družbenega kapitala. Glede lastništva nekaterih zemljišč šc potekajo dogovori, zlasti za vrnitev dela dvorišča Komunalnega podjetja Tržič. Postopek lastninskega preoblikovanja so tržiški komunalci začeli s temeljito inventuro premoženja že konec leta 1992. Takrat so imeli v podjetju za okrog 120 milijonov tolarjev kapitala. Zatem so se lotili izračuna deleža družbenega kapitala. Po pregledu podatkov za desetletno obdobje so dolo- čili, da občini pripada 71,7-odstotni delež družbenega kapitala, s čimer je tržiški izvršni svet soglašal žc konec leta 1993. Vzporedno s tem postopkom je potekala tudi izdelava seznama infrastrukturnih objektov, ki so jih sredi lanskega leta prenesli v last občine. Zahtevnejši je pregled premoženja s prav- no lastniškega vidika, je ocenil direktor Komunalnega podjetja Tržič Lado creč-nik. Največja težava je v tem, da do oddaje otvoritvene bilance marca letos niso imeli nobenega zahtevka za vračilo podržavljenega premoženja, pred koncem septembra pa sta sc pojavila dva taka zantevka za vračilo nepremičnin. Eden teh zahtevkov se nanaša na vračilo dela dvorišča podjetja, o čemer se z lastnikom še dogovarjajo. Če zadeve ne bodo kmalu rešene, bodo te nepremičnine izvzeli iz bilance premoženja. V Komu- nalnem podjetju Tržič namreč načrtujejo, da bodo celotni elaborat o lastninskem preoblikovanju oddali agenciji prihodnji mesec. Šc pred oddajo gradiva agenciji se želi tržiška vlada seznaniti s podrobnim programom lastninjenja; namreč, koliko kapitala bodo namenili za notranji odkup 57 delavcem podjetja, in koga bodo še vključili v lastninjenje. Na seji pred tednom dni pa se jc strinjala, da sc Komunalno podjetje Tržič organizira kot delniška družba. To naj bi se zgodilo že v začetku prihodnjega leta. Vlada je se soglašala, da se Lado Srečnik imenuje za direktorja do preoblikovanja podjetja, ker mu je prejšnji mandat konec septembra potekel. S. Saje Poskusni nadzor nad prometom v mestu dal dobre rezultate Nadzorniki ostajajo, pajka ne bo Nadzorniki bodo dobili posebne uniforme in kioske, večja pooblastila pa morda po reorganizaciji lokalne samouprave in državne uprave Kranj, 17. oktobra • Občinski izvršni svet sc je v sredo seznanil z rezultati nadzora prometa v starem delu mesta, ki so ga poskusno opravljali nadzorniki javnega podjetja Komunala ob izdatni pomoči kranjskih policistov in komunalnih redarjev ter sklenil, da takšen nadzor ostane tudi naprej. Nadzorniki bodo dobili posebne uniforme in kioske, ki jim bodo dali resnejši videz, še naprej pa bodo brez pooblastil za ukrepanje proti kršiteljem - predvidoma do reorganizacije lokalne samouprave in državne uprave. Po zaslugi nadzornikov, ki so nezaželena vozila usmerjali na parkirišča v bližini obeh vhodov v staro mestno jedro, se jc promet skozi mesto bistveno umiril. Pro- blematični pa so še lastniki in najemniki lokalov v mestu, ki nc spoštujejo časovne omejitve za dostavo blaga (do 9. ure), parkirajo v mestu po ves dan, ne ozna- čujejo vozil z dovolilnico ali izkoriščajo začasna dovoljenja. Nekaj primerov je bilo tudi zlorab dovolilnic. Delavci nekaterih firm (PIT) se po oceni nadzornikov prevečkrat pojavljajo na mestnih ulicah, uporabljajo jih za obvoz, v nočnih urah pa niti policisti ne uspejo pregnati vozil izpred lokala Mari Mavr, kjer so stalne "stranke" tudi taksisti. Nadzorniki javnega podjetja Komunala, ki bodo z uniformami in kioski torej dobili bolj uraden vide/, bodo na represivnem pO" dročju torej šc naprej sodelovali s policisti in komunalnimi redarji To naj bi bilo dovolj /a discipliniranje voznikov, saj "pajka" v Kranju zaenkrat še nc bo. Za Komunalo bi bil nakup vozila nerentabilen. Ljubljančani pa so ga pripravljeni posoditi le občasno, in še to V sobotah in nedeljah. Hkrati / zaostiitvijo prometnega režimav starem delu Kranja so komunalni nadzorniki začeli pobiniii parkirnino na Gregorčičevi ulici do križišča s Stritarjevo in na parkirišču pred delavskim mostom, kjer j« parkiranja časovno omejeno. S tem je sprostilo precej parkirnin mest, nekaj novih mest pa no *e pri stavbi Agencije RS /a plačilni promet (SDK) II. Jelovcan Dijakom že štipendija, študentom prihodnji mesec Jutri "izplačilni dan" za štipendiste Jutri, 19. oktobra, je izplačilni dan za štipendiste. Na Gorenjskem so štipendije odobrili 3648 srednješolcem, 69 odstotkom vseh, ki so zanje prosili. Kranj, 18. oktobra - Na odločitev čaka tudi 1789 študentov, ki so vloge za štipendije oddali do začetka oktobra. Na Gorenjskem je torej letos za štipendije zaprosilo 7063 dijakov in študentov, nekaj odstotkov manj kot lani. Če ostanemo pri srednješolcih, kjer so tudi za letošnje šolsko leto stvari že docela jasne: jutri bo njihova prva letošnja štipendija že na banki. pa 3.629 tolarjev. Studentova ocena nad 9 pa je vredna svojih 5300 tolarjev. Sicer pa nadarjeni dobijo Zoisovo štipendijo, ki je tudi za približno tolikšen znesek višja od siceršnje republiške. Odločbe o odobreni štipendiji letos dobijo le novi štipendisti, starim pa Zavod za zaposlovanje priporoča, da po svojem prejemku vprašajo že kar pri bančnih okencih. Tistim, ki so minulo leto prejemali štipendijo, pa jim letos ne pripada več, ker so bodisi presegli cenzus bodosi ne izpolnjujejo drugih pogojev, so tako ali tako že poslali odločbo, da jim je pravica ukinjena. Osnovna štipendija za srednješolca je letos 8.933 tolarjev, kar pa ne pomeni, da vsak štipendist dobi tolikšen znesek, saj se od njega odšteva takoimenovani prispevek staršev, pri različnih štipendistih različen. Najvišji motni prispevek staršev znaša 8.300 tolarjev. Letos so torej odobrili štipendije 69 odstotkom vseh prosilcev iz srednjih šol, lani le 58 odstotkom. Pač pa je letos v primerjavi z lani pet odstotkov manj prosilcev. Nizek cenzus (v primerjavi z lani se je povečal za 6 odstotkov) je marsikomu vzel pogum. Če dohodek prosilcev znaša več kot 111 odstotkov zajamčene plače (31.000 tolarjev), splon niso upravičeni do štipendije, temveč samo do dodatka, ki jim ga navrže bodisi prevoz bodisi bivanje v kraju šolanja bodisi uspeh. Največji znesek, ki ga odobrijo za prevoz, tako znaša 8.096 tolarjev, kar je 29 odstotkov zajamčene plače. Če se dijak denimo vozi v Šolo samo 10 kilometrov, njegov dodatek znaša 3.700 tolarjev. Za bivanje v kraju šolanja so dijaki ali študentje deležni 11.167 tolarjev ali 40 odstotkov zajamčene plače. Kako pa se cenita znanje in uspeh: prav dober uspeh (ali povprečna ocena 7,9 pri študentu) navrže 1.954 tolarjev, odličen Kandidati, ki jim zaradi preseganja cenzusa štipendija ne pripada, so se imeli motnost pritotiti. Če so predlotili obrazlotitev Centra za socialno delo, češ da so njihove socialne razmere kljub dohodkom nad cenzusom slabe, če jim jih slabšajo zdrasvtvene razmere ali če imajo nezaposlene brate ali sestre, iskalce prve zaposlitve, potem so njihovo vlogo vendarle upoštevali in jim dodelili štipendijo. Letošnja povprečna srednješolska štipendija znaša 9.695 tolarjev. Po občinah pa so ti zneski različni, saj je denimo v kranjski najmanj vozačev, s tem tudi najmanj dodatkov za prevoz, povprečna štipendija pa 8.317 tolarjev. Na Jesenicah, denimo, je to povprečje 10.643, v Tržiču, kjer so vsi srednješolci tudi vozači, pa 10.400 tolarjev. Tudi povprečna radovljiška štipendija je nad 10 tisočaki, škofjeloška pa dvesto tolarjev pod njimi. Branka Košič z Zavoda za zaposlovanje v Kranju nam je tudi izračunala, da bodo na Gorenjskem tokrat za štipendije izdali 35,4 milijona tolarjev. Med prosilci za štipendije je med 40 in 45 odstotkov takih, kjer jemljejo za merilo katastrski dohodek. Dogovorjena je takšna motoda izračunavanja, po kateri je .katastrski dohodek ekvivalent plači. Lani je pri izračunu za štipendijo veljal faktor 22, ki je tudi pri letošnjem računu ostal nespremenjen, saj z ministrstva za delo ni prišlo navodilo o ugodnejšem faktorju. Tako se dogaja, da je denimo v občini Skofja Loka, kjer je med prosilci veliko "katastrskih" štiepn-distov, manj odobrenih štipendij, le 67 odstotkov zaprošenih. Če bo metodologija spremenjena v prid teh štipendistov, bodo v prihodnjih mesecih deležni poračuna, tistim pa, ki so bili zaradi te metode prikrajšani za štipendijo, jo bodo naknadno odobrili. • D. Z. Žlebir Kongres pediatrov na Bledu Zdravniki za četrtino prebivalstva Bled, 17. oktobra - V soboto se je na Bledu končal prvi slovenski pediatrični kongres z mednarodno udeležbo, ki ga je pod pokroviteljstvom Ministrstva za zdravstvo in Katedre za pediatrije Medicinske fakultete v Ljubljani priredila Pediatrična sekcija Slovenskega zdravniškega društva. Slovenski otroški in šolski zdravniki, ki se ukvarjajo s četrtino vse populacije v državi, so se lotili številnih strokovnih, pa tudi širših socialnih tem, ki zadevajo zdravje in bolezen otrok in mladostnikov. Udeleženci so med drugim ugotavljali, da se slovenska pediatrija s svojimi rezultati lahko uvršča v solidno evropsko povprečje. Eno od meril, ki jih predpisuje Svetovna zdravstvena organizacija, je tudi umrljivost dojenčkov, ki so jo uspeli z dobrim preventivnim delom na Slovenskem močno zman- jašti. Teme blejskega kongresa so bile široko zastavljene: prvega dne so razpravljali zlasti o zdravju otrok in mladine pri nas, o dediščini in dosežkih slovenske pediatrije, o otroku v bolnišnici in njegovih pravicah, dotaknili so se tudi prebivalstvene politike (rodnost na Slovens- kem je od 30 tisoč letno v preteklih letih padla na 20 tisoč) in odnosov med otroki, njihovimi starši in zdravstvenimi delavci. Ker pediatrična stroka skrbi tudi za dorašča-joče otroke tja do 18. leta starosti, so se zdravniki na kongresu obsežno lotili tudi zdravstvenih problemov mladostnikov, dejavnikov tveganja v razvojnem obdobju (med drugim tudi droge, AIDSa ter stresov v šoli) in aktualnih problemov v adolescenci. Zadnji dan kongresa pa so namenili novostim pediatrične nefrologije, kjer so prisluhnili zlasti strokovnjakom iz tujine. • D. Ž. Policijski sindikat opozarja na neprimerne delovne pogoje Država je slab delodajalec Notranje ministrstvo ni izpolnilo niti obljub, ki jih novembra lani. Tržiška postaja zgled obupnosti. Selitev Tržič, 17. oktobra - V okviru pravkar minulega tedna policijskega sindikata Slovenije se je zvrstilo več delovnih srečanj. V Tržiču so spregovorili o "večni temi", delovnih pogojih policistov. Kot ie uvodoma dejal predsednik policijskega sindikata Slovenije Zdravko Melanšek, je sindikat opozoril ministrstvo za notranje zadeve na nekatera žgoča vprašanja, kot neprimerni delovni prostori, materialna sredstva za delo v enotah, razporejanje denarja, varstvo pri delu, standard policistov z resolucijo, sprejeto na lanski tretji skupščini policijskega sindikata. Vprašanja namreč sistemsko nikoli niso bila urejena, kar se je naredilo, so bile v glavnem gasilske akcije. Če sc spomnimo, so policisti o slabih delovnih pogojih precej govorili tudi ob stavki pred letom dni. V tem okviru so posebej izpostavili obupne razmere v tržiške policijski postaji. V odgovor je ministrstvo novembra sprejelo dokument, v katerem ie med drugim obljubilo analizo delovnih pogojev oziroma pros- torov policijskih enot, na podlagi katere naj bi pripravilo načrt sanacije s konkretnimi nalogami za letos, do konca leta pa naj bi pripravilo načrt urejanja delovnih pogojih na slovenski južni meji, na kateri naj bi že letos uvedlo nekatere izboljšave. "Ministrstvo doslej ničesar od tega ni naredilo, dobili smo le analizo delovnih prostorov v policijskih enotah, ki potrjuje naše ocene o neustreznih delovnih pogojih. Od 178 pregledanih objektov, brez zabojnikov na južni meji, jih je več kot polovica nezadovoljivih! Zabojniki na južni meji so poseben problem. Leta 1991 so pomenili rešitev, po treh letih pa policisti še vedno nimajo človeških, kulturnih pogojev za delo. Zanima nas tudi, kdaj se bodo tržiški policisti iz skrajno neprimernih prostorov v mestu selili. O tem smo konec julija vprašali ministra Štera, obljubil je, da bo odgovoril v dveh tednih, odgovora še do danes nismo dobili," je dejal Zdravko Melanšek. je policistom samo dalo sredi prihodnjega leta? Problem tržiške policijske postaje je podrobneje orisal komandir Gvido Berra. Povedal je, da so inšpektorji pred dvema letoma ugotovili nevzdržne razmere. Neprimerno je varovanje objekta, prostori za pridržanje so zaprti že deveto leto, postaja nima skladišča za orožje, dežurni policist ne pregleda nad varnostjo, več pisarn gleda na hodnik. V prostore se od 1959. leta takorekoč ni vlagalo. 1987. je bil narejen načrt na novo postajo. Letos je ministrstvo gradnjo spet pognalo naprej, če bo tako nadaljevalo, upajo, da se bo 24 policistov selilo sredi prihodnjega leta. Anton Kravos iz notranjega ministrstva, zadolžen za investicije, je zavrnil očitke, da ministrstvo ne stori ničesar. Dejal je, da je po zakonu skrb za primerne delovne azmere splošnih policijskih postaj še vedno prepuščena občinam, res pa je, da te nimajo niti denarja za normalno vzdrževanje. Breme je padlo na ministrstvo, ki je s tem letos prvič uspelo priti v državni proračun. Vseh pro- blemov hkrati ne bo mogoče rešiti, težave so tudi s prenosi lastništva objektov in zemljišč, ministrstvo pa po zakonu ne sme vlagati v tuje objekte. Zabojniki na južni meji so še vedno začasni, saj niti eden od predvidenih 26 mejnih prehodov s Hrvaško nima značaja stalnosti. Za ureditev mejnih prehodov z Italijo in Avstrijo je ministrstvo dobilo dva milijona mark iz programa Phare, približno toliko pa še za mejni prehod Dolga vas. Na to je Zdravko Melanšek dejal, da sindikat od ministrstva ni zahteval, da vse probleme reši v enem tednu ali mesecu. Ni pa naredilo niti tistega, kar se je samo zavezalo narediti. Država oziroma notranje ministrstvo je policistom delodajalec, ki mora poskrbeti za primerne delovne pogoje. V nadaljevanje razprave so člani policijskega sindikata opozorili še na različne pristope pri urejanju delovnih pogojev po posameznih UNZ, na različno zahtevne in prodorne "šefe", na odslužene službene stoenke, na to, da policisti že od 1989. leta niso bili na preventivnih zdravniških pregledih... • H. Jelovčan radio tržglav 96 MHz Most med bolnikom in zdravnikom V četrtek srečanje v Vili Bistrica Kranj, 18. oktobra - Marca smo v uredništvih Gorenjskega glasa in radia Kranj začeli skupno akcijo "Most med bolnikom m zdravnikom", ki naj bi predstavila najboljše medicinske sestre, tehnike, fizioterapevte in druge največkrat anonimne ljudi iz zdravstva. V nekaj mesecih so se na naših straneh in na radijskih valovih zvrstili pogovori s 16 ljudmi, ki svoje delo opravljajo profesionalno, pa tudi človeško. V četrtek, 20. oktobra, pripravljamo z njimi sklepno srečanje v Vili Bistrica nad Tržičem. V akciji "Most med bolnikom in zdravnikom" so tiste, ki so vredni javne pohvale, izbirali naši bralci in poslušalci. Na posebnih kuponih so predlagali medicinske sestre, tehnike, fizioterapevte in druge v sicer malo cenjenih zdravstvenih poklicih, ki imajo največ opraviti z ljudmi in je zato njihovo delo najbolj na očeh javnosti, in jim na ta način izrekali priznanje. V preteklih mesecih so na enakih kuponih tudi glasovali za ljudi, ki smo jih predstavili v obeh medijih. Akcijo smo v začetku zasnovali kot tekmovalno: kdor dobi v njej največ glasov, je zmagovalec in dobi privlačno nagrado Gorenjskega glasa. Obljubo bomo tudi držali in prvouvrščenim podelili obljubljene nagrade. Med potekom akcije pa smo v pogovorih s sestrami postopoma prihajali do spoznanja, da je strokovno sposobnost, prizadevnost, humanost in druge lastnosti tega človekoljubnega poklica težko meriti in točk- ovati. Zato bi želeli, da se sodelujoči v akciji zaradi našega načina zbiranja točk ne čutijo prizadeti, saj je bil naš namen, bolj kot najti najboljšega med dobrimi, odkriti javnosti ta čas premalo cenjeno poklicno delo številnih ljudi v zdravstvu. Ponovimo, kdo vse je sodeloval v akciji "Most med bolnikom in zdravnikom": Helena Sitar, Ida Podjed, Ruža Rajgelj, Zdenka Kramar, Cirila Žagar, Melita Lukanc, Ivanka Hartman, Vida Raztresen, Majda Ambrožih, Mira Valant, Ivan Megloba, Marija Bogataj, Ana Jarič, Vukica Lazič, Jožica Tomažič, Meta Tavčar. V sodelovanju z vodstvom podjetja Vila Bistrica (vrhunskega protokolarnega objekta) in Župnijskim uradom Bistrica pri Tržiču smo jim za pojutrišnjem pripravili prijeten program, prvouvrščenim pa tudi vabljive nagrade. • D. Z. Žlebir Kranj, 17. oktobra - Gozd in njegov skrivnostni živalski svet je za otroke zelo zanimiv in privlačen. Otroci iz kranjskega vrtca Čira čara so ga imeli priložnost podrobneje spoznati minuli teden. V vrtcu so jim pripravili razstavo, na kateri ni manjkalo niti nagačenih gozdnih živali, v goste so povabili lovca, ki jim je s pripovedjo o zaščiti gozdnih živali približal gozd, obiskali pa so tudi lovski revir "Storžič", kjer so med drugim spoznali, da lovci živali zlasti varujejo in jim pomagajo. - Foto: L. Jeras DVAJSETLETNICA VRTCA DETELJICA V TRŽIČU -Minuli petek popoldne je bilo okrog vrtca Deteljica v Bistrici pri Tržiču nenavadno veselo. Kako tudi ne, saj so s kulturno prireditvijo pred vrtcem označili 20-letni jubilej varstva otrok v tej stavbi. Kot se za praznik spodobi, so se poleg staršev in otrok zbrali na svečanosti tudi najuglednejši predstavniki občine. Njim gre zahvala, da je vrtec letos doživel nekaj prenov, 148 otrok pa se najbolj navdušuje nad novim igralnim kotičkom. Da jih ne zanima le igra, so dokazali z imenitnim Revskim in plesnim nastopom ter z razstavo likovnih izdelkov, iajmlajše je z obiskom razveselila pevka Romana Krajnčan, mamice pa so poskrbele za pogostitev z izbranimi sladkarijami. • S. S. - Foto: S. Saje V novo šolo februarja Bled, 18. oktobra - V prostorih blejskega hotela Astoria je potekal sestanek sveta staršev srednje gostinsko-turistične in ekonomske šole Bled, na katerem so največ pozornosti namenili letnemu delovnemu načrtu, ki ga je predstavil ravnatelj šole Jože Pogačar. Navzoči so bili seznanjeni tudi s potekom gradnje nove šole v Radovljici, računajo pa na selitev vanjo meseca februarja. Izvolili so tudi predstavnike staršev v svet šole. V letošnjem šolskem letu je v sedemintridesetih oddelkih 993 dijakov, zaradi adaptacije pa jih pouk obiskuje kar 700 v popoldanskih urah. Vodstvo šole je bilo s strani sveta staršev deležno pohval za urejene večerne avtobusne prevoze dijakov domov. • Š. V. KULTURA GORENJSKI GLAS • 6. STRAN UREJA: LEA MENCINGER Torek, 18. oktobra 1994 KULTURNI KOLEDAR KRANJ - V Galeriji Prešernove hiše razstavlja slike slikar Vlado Martek. V vseh prostorih pritličja Mestne hiše je odprta etnološka razstava Spomeniki kmečkega stavbarstva na Gorenjskem, v mali renesančni dvorani pa je na ogled izbor slik Rudolfa Arha na temo gorenjskih kmečkih stavb. V hotelu Kokra na Brdu razstavlja akad. slikar Stojan Razmovski. V kadilnici Prešernovega gledališča razstavlja jedkanice na temo Harlekin in lutka akad. slikar Milan Batista. V galeriji Pungert razstavlja Stane Žerko. JESENICE - V prvem nadstropju Kosove graščine je na ogled razstava Zelenci - strokovno gradivo za ureditveni načrt.V razstavnem salonu Dolik je na ogled razstava Ustvarjalnost v občini Jesenice, KRANJSKA GORA - Liznjekova domačija je odprta vsak dan med 10. in 17. uro, ob nedeljah med 10. in 16. uro, v ponedeljek zaprto. DOSLOVCE - Finžgarjeva hiše je odprta vsak dan med 9.30 do 13. ure, ob nedeljah od 11.30 do 16. ure, zaprto ob sobotah. VRBA - Prešernova hiša je odprta vsak dan od 9. do 16. ure, ob sobotah in ndedeljah med 10 in 16. uro, ob ponedeljkih je zaprta. RADOVLJICA - V galeriji Šivčeva hiša razstavlja akad. slikarka Marjeta Cvetko, razstava je podaljšana do 23. oktobra. V galeriji Pasaža radovljiške graščine je na ogled prvi del črno belih fotografij članov Foto kluba Radovljica. SKOFJA LOKA - Stalne zbirke Loškega muzeja so na ogled vsak dan, razen ponedeljka, od 9. do 17. ure. V galeriji Loškega gradu je spet na ogled likovna razstava del partizanskih slikarjev, v okroglem stolpu pa ie še vedno na ogled razstava o razvoju žarnice. V galeriji Fara je na ogled 3. bienalna fotografska razstava na temo Konj. V kapeli Puštalskega gradu je na ogled Rožni venec avtorja Petra Jovanoviča. V Mali galeriji Zigonove hiše na Mestnem trgu je na ogled razstava likovnih del učencev OŠ Petra Kavčiča Elektrika v otroških očeh.V galeriji ZKO-Knjižnica razstavlja slike na temo Narava odslikava slikar Janez Justin. TRŽIČ - V pavih' onu NOB je na ogled razstava likovnih izdelkov učencev OS Bistrica pri Tržiču. KAMNIK - V razstavišču Veronika je še ta teden na ogled razstava o glasbeni zapuščini Jakoba Frančiška Zupana. V pritličju gradu Zaprice je na ogled razstava Od zbirke do muzeja. TRIO ARCADIA GOSTUJE V ZDA V času od 16. oktobra do 11. novembra bo Trio Arcadia v ZDA na svoji že sedmi zaporedni turneji. Ta komornoglasbeni ansambel, ki izvira iz sedemdesetih let (ustanovljen je bil v Koelnu, ko so bili njegovi sedanji člani še študentje na tamkajšnji Visoki šoli za glasbo), sestavljajo nemški pianist RAINER GEPP, slovenski violinist GORJAN KOŠUTA, ki deluje v tujini, in naš izvrstni violončelist - Škofjeločan MILOŠ MLEJNIK. Na skoraj enomesečni turneji bo ansambel - Trio Arcadia - nastopil s programom klavirskih triov (Beethoven, Haydn, Schubert, Čajkovski, Suk, Smetana, Ravel, Copland) v največjih ameriških glasbenih centrih New Yorka, Chicaga,... Ansambel bo tako kot že doslej neštetokrat potrdil svoje evropske kvalitete onstran velike luže, kjer, kot je razvidno iz programa, še vedno največ velja zahodnoevropska glasbena kultura. Tej pa se vsekakor z vso upravičenostjo približuje tudi redka ameriška glasba za take specializirane komornoglasbene zasedbe (klavirski trio Aarona Coplanda). • F. K. MORANA V BRUXELLESU Ljubljana - Slovenski film Morana režiserja Aleša Verbiča in v produkciji Studia 37 je povabljen na mednarodni filmski festival grozljivk, fantazije in znanstvene fantastike. Na prireditvi, trinajsti po vrsti, odvijala se bo sredi marca prihodnjega leta v Bruxellesu, se bo Morana predstavila na eni redkih priložnosti za predstavitev slovenskega filma v tujini. Povabilo je film prejel po posredovanju Milana Ljubica. JOVANOVIČEV ROŽNI VENEC Skofja Loka - V kapeli Puštalovega gradu so na ogled reliefi na temo Rožnega venca kiparja Petra Jovanoviča. Pred petimi leti je Jovanovič razstavil Križev pot - štirinajst postaj križevega pota je izrezbaril v hrastovini, ki je s svojo trdoto in grobostjo odgovarjala upodobljeni snovi - trpljenju in žrtvovanju. Zdaj predstavlja nov ciklus petnajstih reliefov na temo Rožnega venca. Trije deli Rožnega venca od veselega dela in žalostnega do častitljivega dela mu je ponudilo trikrat po pet reliefov, trikratno možnost umetniškega izpovedovanja, vsakokrat po pet prizorov. Na teh petnajstih reliefih je skoraj šestdeset obrazov in na seh izstopa Marijina podoba, ki jo Peter Jovanovič upodablja kot mladosten in vase zazrt obraz. Peter Jovanovič se tudi na tej razstavi ni izneveril svojemu umetniškemu poslanstvu in z njim pričarati tisto že pozabljeno vzdušje oktobrskih dni, ko so naše stare mame molile rožni venec in so otroci komaj čakali na zadnji del, da so lahko vzeli v roke vroč kostanj. Kipar ni vzel v roke kostanja, niti kostanjevega lesa ne, ampak mehko in voljno lipovino, ki v primerjavi z njegovim v hrastovini izrezbarjenim križevim potom, bolj grobo obdelanim omogoča izredno lepo in gladko obdelavo motivike, kot je Rožni venec. Peter Jovanovič je tokrat prisilil les v voljno poslušnost, v čudovito in skoraj razneženo poetsko osmišljeno stvaritev. Avtor vztraja pri svojem likovnem izrazu, da je vsaka snov vredna obdelave na njegov izviren skoraj risarski način rezbarjenja v lesu. Plitek relief z izglajenimi površinami prekrivajo le malo poglobljeni vrezi, ki kot risba s tušem nakazujejo posamezne figure, obraze ali druge detalje. Nobenega reliefa ni mogoče izpostaviti, ker so vsi enakovredno obdelani in predelani v umetniško govorico. Jovanovič je sicer izšel iz vrst naive na Slovenskem. Toda tisto naivo, ki je bila posledica tehničnega neznanja je že zdavnaj prerasel, se povzpel do samosvojega umetniškega izraza, ki je bližje ekspresivni govorici kot naivi v pomenu, kot ga poznamo. Peter Jovanovič je pesnik peresa in rezbarskega dleta, je risar s tenkim posluhom za snov, ki jo obdeluje in je umetnik, ki nam kot stvaritelj podarja prefinjeno lepoto nežno zagrnjeno v rahlo okornost ekspresivnega izraza. • Andrej Pavlovec Pogovor z Jeleno Markovič, plesno pedagoginjo FLAMENK0 KOT DEL GLEDALIŠKE PREDSTAVE Kranj • V Lorcovi drami Dom Bernarde Alba je režiser Jablanovec želel s fragmenti španskega andaluzijskega plesa -flamenka posebej poudariti napetost, ki vlada v domu matere in njenih petih hčera. Pri tem je v koreografinji Jeleni Markovič našel odlično sodelavko, eno najboljših pedagoginj za karakterni ples pri nas. Jelena Markovič, nekdanja baletna solistka ljubljanske Opere in baleta, je trenutno ena redkih, če ne celo edina poznavalka flamenka pri nas. Ko je pred dvema letoma režiser Tomaž Pandur potreboval poznavalca flamenka za dramsko Eredstavo Carmen v maribors-em gledališču, je pomoč iskal pri znanem koreografu Milku Sparembleku v Zagrebu. Šele ta mu je povedal, da ima poznavalko flamenka povsem pri roki - v plesni pedagoginji Jeleni Markovič iz Ljubljane. Flamenko je ples, ki ga pri nas v nobeni plesni šoli ne poučujejo. Kje ste se seznanili s tem plesom in kako to, da se klasična balerina, kot ste bili vi, usmeri v ta karakterni španski ples? Med študijem na ljubljanski baletni šoli je kot obvezni predmet tudi karakterni ples, sem pa sodijo tudi španski plesi poleg drugih, kot so čardaš, mazurka, tarantela itd. Seveda v operi ni čistega flamenka, ni značilnega topotanja, pač pa se Jelena Markovič z mladimi tečajnicami baleta v Kranju. karakterni ples, recimo flamenko, predstavlja v povezavi s klasičnim baletom. Zakaj sem se začela ukvarjati s flamen-kom? Odgovora ne poznam, gospa Suzana. Odgovor bi morda lahko iskala v notranji moči tega plesa, ki me je vznemiril do te mere, da sem ga začela študirati. Sedem seminarjev KRANJČANI NA BORŠTNIKU Kranj - V soboto, 22. oktobra, bo Prešernovo gledališče Kranj nastopilo v tekmovalnem delu letošnjega mariborskega Borštnikovega srečanja slovenskih gledališč s predstavo Ivana Cankarja Kralj na Betajnovi. Kranjska predstava Kralj na Betajnovi se je po izboru letošnjega selektorja dr. Andreja Inkreta uvrstila med sedem najboljših uprizoritev minule gledališke sezone v slovenskih poklicnih gledališčih. Poleg kranjske predstave so v tekmovalnem sporedu še: Smrt trgovskega potnika (MGL), Krst pri Savici (PDG Nova Gorica), Trije mušketirji (Drama SNG Maribor), Galeb (MGL) Antigona (Drama SNG Ljubljana) ter Za narodov blagor (MGL), v netekmovalnem programu pa bodo po selektorjevem izboru od štirih izbranih predstavili še tri predstave. Pred nastopom na Borštnikovem srečanju bodo v Prešernovem gledališču Kranj predstavo Kralj na Betajnovi v režiji Mileta Komna v petek ponovili za dijake kranjske Gimnazije. V predstavi nastopajo: Ivo Ban, Alenka Vipotnik, Judita Zidar, Bernarda Oman, Pavel Rakovec, Jernej Šugman, Aleš Valič, Matjaž Višnar, Tine Oman, Tanja Dimitrievska, Ludvik Bagari, Mojca Ribič, Miran Kenda in Robert Kavčič. • Lea Mencinger tako kot Španije nisem poznala flamenka v Švici pri odlični do pred kratkim. Letos me je pedagoginji je za menoj v namreč na seminar flamenka tja zadnjih dvajsetih letih, pa še si povabila moja dolgoletna švi- želim izpopolnjevanja. carska profesorica flamenka . . _ , _ v Kaj je flamenko? Lahko bi rekli, da je to način življenja, je izraz večnega boja med življenjem in smrtjo, povedano na način, kot ga razumejo na španskem jugu, v Andaluziji. Po eni od teorij o nastanku flamenka, zagovarjala sta jo tudi pesnik Lorca in skladatelj de Falla, je korenine tega plesa treba iskati v ciganskem plesu, ki se je navzel in preoblikoval na vročem španskem jugu. Pri nas flamenka kaj posebno ne poznamo; nekaj znanih španskih plesnih skupin je pn nas naletelo na zelo lep sprejem, toda s poučevanjem plesa se ni ukvarjal nihče. Slovenci sicer lepo sprejemamo ta temperamentni ples, ukvarjati se z njim, pa je seveda že težje. Se gaje pri nas sploh mogoče kje naučiti? Seveda. V moji plesni šoli na primer. Sicer pa že dve leti poleg klasičnega baleta vodim plesni tečaj flamenka tudi v Centru kulturnih dajevnosti pri ZKO Kranj in nekateri se bodo spomnili nastopa mojih tečajnic lani v Stražišču. Sodelovala sem tudi s Plesnim studiem Bled, kjer so se tudi ogreli za flamenko, že prej pa tudi v Ljubljani. No, flamenko je bil vključen tudi v ljubljansko Poletno plesno šolo, nekaj o plesu pa so zvedeli tudi ljubljanski srednješolci. Sicer pa vsak dan zvoni moj telefon, kdaj bo spet kakšen plesni tečaj flamenka. Problem pa je prostor, saj je za nekatere hrup in topot pri tem plesu lahko moteča stvar. Pri kranjski gledališki predstavi Dom Bernarde Albe ste s celotnim igralskim ansamblom osmih igralk naš tudi rali nekaj "španskega poudarka", še posebej pa izstopajo minute, ko Maja Sever pleše v ritmu flamenka. No, s Severjevo sva se plesa lotili zgodaj, že junija, z ostalim ansamblom pa šele kasneje. Junija sem "vzela v šolo" kar dve igralki: Polona Vetrih namreč pripravlja nov igralski projekt, v katerem bo tudi nekaj flamenka. Obe igralki zdaj že kar nekaj znata. No, tudi za igralke v Prešernovem gledališču lahko rečem vse najboljše, izredno trdo so delale, ves plesni del pa pred vsako predstavo vedno še utrjujejo. Ste se s to predstavo prvikrat srečali s kranjskim gledališčem? Sploh ne. Pred leti sem sodelovala že v predstavi Dvojčka. Sicer pa sem na Prešernovo gledališče vezana tudi čustveno, saj je bil pokojni direktor Marjan Lombar moj stric, Ančka Lombar, njegova žena, pa je bila, kot se nekateri gotovo še spomnijo, igralka v tem gledališču. Zato sem seveda vse, kar je bilo vezano na Prešernovo gledališče vseskozi spremljala - vse do danes. • Lea Mencinger, foto: Gorazd Sinik Začetek kranjske glasbene sezone v Roženvenski cerkvi Premiera Lutkovnega gledališča GM Jesenice BAROČNA GLASBA Z ANSAMBLOM MOJCA POKRAJCULJA PETKOVA ■ V. BALŽALORSKT ■ C. K0BAL V Kulturnem domu na Hrušici je Lutkovno gledališče Glasbene mladine Jesenice predstavilo svojo prvoletošnjo premiero. To je petintrideset-minutna igrica Mojca Pokrajculja, Koroška ljudska pravljica, ki jo je za lutkarski oder priredil in režiral Marjan Bevk, animirali pa so jo Nuša Poljanec, Lidija Grilc, Uroš Demšar, Irena Leskovšek in Rado Mužan. Kot v mnogih drugih ljudskih pravljicah, so tudi junaki Mojce Pokrajculje nosilci različnih značajskih kvalitet. Osrednje je nasprotje med dobrosrčnostjo gostoljubne Mojce in sebičnostjo intngantske Lisice. A ker ima Mojca veliko pravih prijateljev, je osnovni konflikt predstave zlahka rešljiv: Lisičje laži in zvijače so razkrinkane, lisica sc mora sama vrniti v gozd, Mojca in njeni živalski prijatelji pa ostanejo skupaj in si pomagajo. Priredba Marjana Bevka je opazna predvsem v začetnem in zaključnem delu predstave. V začetni del je režiser vključil Veter, ki napihne Mojčin lonček. S tem dogodkom je pojasnil sicer iracionalno in težko predstavljivo dejstvo, da se Mojca pred dežjem in grmenjem skrije v svoj lonček ter vnaj sprejme še kopico gozdnih živali. Podoba Vetra je tudi vizualno zelo učinkovita - spominja nas na velik, mehak oblak, ki Mojco prijazno nagovori in s silno močjo napihne njen mali lonček. Razplet zgodbe pa je prirejen tako, da otroci v dvorani pomagajo razkrinkati Lisico in Zajčka rešiti pred podtaknjenimi obtožbami, da je pokradel in pojedel Medvedov med. Glasbo, ki spremlja pravljično dogajanje in ustvarja prijetno razpoloženje, je napisal Primož Kerštanj, sceno in lutke pa je izdelala Marina Bačar. Lutke so narejene tako, da nekatere že s svojo zunanjostjo izražajo svoj značaj in temperament. Samozavestna in ukazovalna Lisica je oblečena gosposko in koketno, plahi in blagi Zajček je odet v tanko belo tkanino, Mojčino oblačilo pa je rdeče, kar poudarja otroško veselost in razigranost. Otroci so predstavo lepo sprejeli in v njej resno sodelovali -pomagali so pregnati Lisico in rešiti po krivem obtoženega Zajčka, zaradi česar so bili deležni Medvedove dobrodušne pohvale in zagotovila, da otroci nikoli ne lažejo. • Mirjani Novak Kranj - Kranjska Glasbena šola, ki se po nekaj letih spet vrača v nekdanje "zlate" Liparjeve čase, je na otvoritveni koncert glasbene sezone konec septembra v kranjsko podružnično -Roženvensko cerkev povabila kar tri instrumentaliste, vsakega skoraj z drugega poustvarjalnega, pa tudi geografskega konca: kranjsko naturalizirano pianistko-čembalistko Nedko Petkovo (izhajaiz Bolgarije) in dva ljubljanska instrumentalista - solista: violinista Volodjo Balžalorskega in flavtista Cveta Kobala. Publika, ki je spet napolnila ladjo te izjemne akustično in ambientalno dopadljive cerkve, je tako doživela lep večer baročne glasbene umetnosti, ki je bil slogovno kar najbolj enovito zaokrožen. Tako smo na začetku in koncu tega koncerta slišali dvoje tipičnih triov (duo sonat z bassom continuom, tokrat zaseden s čembalom) skladateljev Gcorga Philippa Telemanna in Johanna Joachima Ouantza, potem pa Še Johanna Sebastiana Bacha Sonato za flavto in čembalo št. 5 (C. Kobla in N. Petkova), čembalistka N. Petkova je sama odigrala prvo Toccato Girolama Frescobaldija, violinist V Balžalorskv je sam odigral prvi stavek -Adagio iz Bachove Sonate št. 1 v g-molu (BWV 1001), kar pa je bilo tudi vse, kar so nam omenjeni trije umetniki - komornoglasbeni muziki tokrat ponudili, ne da bi si vzeli za to prepotreben odmor. Po eni strani so presenetili vsak zase - solistično, še največ pa je seveda štela njihova smiselna in tehničo ter muzikalno zaokrožena celota v obeh obrobnih triih. Seveda je bila v ospredju najbolj pričakovana spevna melodika v počasnih stavkih in pa motorika v hitrih odsekih vseh navedenih del. Sožitje vseh treh inštrumentalistov je bilo presenetljivo, saj smo drugače pričakovali veliko manj, kot pa smo potem slišali. Že sedaj lahko napovemo ali prerokujemo letošnji kranjski glasbeniški sceni najboljše nadaljevanje in v kar nas je prepričal že ta - prvi - otvoritveni koncert. Vse to pa je prireditelju - kranjski Glasbeni šoli tudi želeti, saj si s svojimi prizadevanji, ki jih v vse to zunaj pedagoško-umetniško življenje Kranja zasluži vedno in povsod; predvsem s publiko, ki je je bilo ravno na tem prvem koncertu kar dovolj. • F. K. Čez teden dni naj bi se odločalo o Visokem Ministrstvi predlagata šolo za ravnatelje Prihodnji ponedeljek bo škofjeloška občinska skupščina odločala o nadaljnji namembnosti Tavčarjeve domačije na Visokem. Občinska vlada meni, da sta ministrstvi s svojim predlogom zamudili rok, Ljubljanska nadškofija pa ponuja "javni program". Skofja Loka, 17. oktobra - Kakšen pomen se pripisuje odločitvi o nadaljnji usodi Tavčarjevega Visokega, o kateri bo odločal škofjeloški parlament v ponedeljek, 24. oktobra, pričajo nekatere akcije organizirane v teh dneh: pretekli ponedeljek je bil za poslance občinske skupščine organiziran ogled Visokega, danes pa odpotujejo v Avstrijo v Tinje na Koroškem, kjer je podoben duhovno izobraževalni center, kot ga predlaga Nadškofijski ordinariat za Visoko. Ministrstvo za kulturo in Ministrstvo za šolstvo in šport predlagata, da na Visokem organizirajo stalno šolo za ravnatelje osnovnih šol. gradivu za škofjeloške občinske poslance, medtem ko predlog ministrstva za kulturo, ki tudi ima svoj program za Visoko, ni omenjen. Pismo s tega naslova, ki je bilo poslano na izvršni svet 26. septembra, so na seji občinske vlade obravnavali dvakrat: prvič predvsem z razpravo o tem, ali naj nanj odgovorijo vljudno, ali naj ga le ostro zavrnejo, drugič pa (vljudni) odgovor s katerim sporočajo, da je ministrstvo s svojim predlogom zamudilo razpisni rok. Zadnji dopis ministrstva za kulturo, v katerem skupaj z ministrstvom za šolstvo in šport sporočajo svoj predlog, da se na Visokem uredi šola za ravnatelje osnovnih šol, da imata tudi potrebni denar za dokončanje obnove Visoške domačije tako, da bi ta šola in dodatna turistična ponudba lahko začeli že v letu 1995, je prispel v torek, 11. oktobra, zato še ni mogel niti biti obravnavan. Za "lažjo" odločitev pa je v teh dneh pred sejo občinske skupščine steklo kar nekaj akcij: pretekli ponedeljek so bili na ogled Visokega povabljeni občinski poslanci, danes pa naj bi skupaj z člani izvršnega sveta in predstavniki strank odpotovali v Tinje na avstrijskem Koroškem, kjer naj bi si ogledali podoben duhovno-izobraževalni center, kot ga namerava urediti Ljubljanska nadškofija na Visokem. Ogleda Visokega se je udeležilo 17 občinskih ?oslancev, o obisku centra v injah pa bomo poročali prihodnjič. • Š. Žargi Kaj vse se bo še zgodilo v tednu, ki še preostaja do odločitve o Visokem, praktično ni moč napovedati, zlasti še, če se bo dogajalo z enakim tempom in na enak (nejaven) način, kot v preteklih dneh. Po odločitvi škofjeloškega izvršnega sveta 20. septembra o tem, da občinski skupščini predlaga, da se Visoko odda v 30-letni najem Ljubljanski nadškofi-ji. je prišlo namreč do spremembe programa, saj se je Nadškofija odločila ponuditi za del Visokega tako imenovani javni program, z istega naslova pa je izvršni svet, če bodo izpolnjeni kriteriji, ki so jih postavili, dobil tudi Jamstva za oživitev Visokega. Javni program - na občini so ga prejeli 3. oktobra -vsebuje zagotovilo o tem, da bo urejena Tavčarjeva spominska soba, obiskovalcem Visokega pa bo v veži dostopen bife in vse potrebne informacije. Poleg tega načrtujejo ureditev gostišča viso- kega kakovostnega razreda s približno 50 sedeži ter vino-teko ter poseben razstavno-nakupovalni prostor za obrtniške in druge posebne izdelke bližnje okolice. V dopolnitvi programa so omenjeni tudi seminarsko-sejni prostori, ki bodo med tednom dostopni tudi za druge uporabnike: prostor za 35 ljudi (za poslovne pogovore in predstavitve) v nadstropju dvorca, dvorana za 150 ljudi v podstrešju in samopostrežna restavracija v pritličju gospodarskega poslopja ter nekaj sob visoke B kategorije v istem objektu. V dopisu Nadškofijskega ordinariata lahko tudi preberemo, da bo na Visokem potekala živahna mednarodna dejavnost v različnih oblikah: izobraževalnih ekskurzij, seminarjev, obiskov in statutarnih aktivnosti. Omenjena dopolnitev programa jc že navedena (brez obravnave na izvršnem svetu, ki je predlagatelj) v Kranj, 16. oktobra - Da glavna dela na regionalnih in po večini tudi kar na lokalnih cestah potekajo v drugi polovici leta, predvsem v jesenskih mesecih, je postala že kar utrjena "cestarska" oziroma investitorska navada. Za slednjo, investitorsko, na regionalkah in magistralkah "skrbi" Republiška uprava za ceste z različnimi izvajalci. Sicer pa sta na Gorenjskem letos po večini dva izvajalca in sicer Cestno podjetje Kranj ter SCT. Med pomembnejšimi letošnjimi obnovami in delnimi rekonstrukcijami pa so obnova vozišča Bohinjska Bela - Nomenj in naprej proti Bohinjski Bistrici, Kamna Gorica, Krnica - Radovna in Mojstrana -Vrata, Sorica - Soriška planina, Todraž - Brebovnica, Tržič - Križe, Britof - Hotemaže, Selca - Praprotno, Hruška - Vrba, priključki Lesce in Podvin. Na lokalnih cestah pa so večja dela še v programu v Podblici, Srako v !j ah, na Ccpuljah in na večih odsekih po krajevnih skupnostih v tržiški in škofjeloški občini. * A. Ž. V novih prostorih v središču Radovljice Cvetličarna Spaans in butik Gala V pritličje Intertradejevega poslopja ob hotelu Grajski dvor so pred kratkim preselili cvetličarno Spaans in butik Gala, Cvetličarna Spaans Butik Gala Cvetličarno Spaans domačini *e dobro poznajo, saj jo je Peter spaans na tržnici odprl pred Petimi leti in jo zdaj preselil v "ove, bistveno večje prostore. Ponudba je na 95 površinskih metrih seveda veliko večja in P°!eg bogate ponudbe lončnic in I rezanega ter suhega cvetja, se ^ste zanesljivo ustavili ob policah s kristalom iz Rogaške Slatine In kaj kmalu ugotovili, da so cene !*jem0 ugodne in vam ne bo težko zbrati darila, ki mu boste seveda oodah šopek rož Med pisanim cvetjem in zelenjem boste našli tudi izredno lepo "^jansko in holandsko keramiko, zadnja novost pa so svetilke, ki jih P° prihodnji mesec še več. Pose-■jf pa moramo seveda omeniti ■JO>£ svileno cvetje, ki postaja V!>e bolj popularno, v cvetličarni Spaans dobite tudi pripravljene aranžmaje iz suhega cvetja, v ličnih pletenih košaricah. Izbira lončnic je izredno velika, tudi cene so ugodne, saj jih Nizozemec Peter Spaans, ki pri nas živi že petnajst let m zelo lepo govori slovensko, sam uvaža iz svoje domovine, dežele cvetja. V cvetličarni Spaans imajo najraje običajne dneve, ko ni prevelike gneče, takrat se lahko posvetijo vsako stranki, utrežejo njihovim željam m jim pomagajo z nasveti, saj ni vseeno kakšno cvetje poklonite ali kakšno lončnico kupite, da vam bo najlepše uspevala Ko vam primanjkuje časa, lahko v cvetličarno Spaans pokličete po telefonu 714 827 in šopek vam bodo prinesli na dom ali k obdarovancu, Ikebano ali vonec v mrliško vežico m položili cvetje na grob. Cvetličarna Spaans je med tednom odprta neprekinjeno od 8. do 19. ure, ob sobotah pa od 8. do 12. ure. Za istimi vhodnimi vrati boste poleg cvetličarne našli butik Gala, ki ga kupci prav tako že dobro poznajo, saj je Marjana Babic svojo modno trgovinico sem preselila z Gradnikove. Njen lokal je nekoliko manjši od cvetličarne, saj meri približno 40 površinskih metrov, vendar je prava "ženska zakladnica". Začnimo pri spodnjem perilu, kjer je izbira resnično bogata, ne ie za ženske, temveč tudi za moške, ki so prav tako pogosti obiskovalci butika Gala. Poleg zelo kvalitetnega in znanega nemškega perila Triumf je na voljo tudi veliko italijanskega, najbolj znane so znamke Lepel, Lormal, Spiman in Infiore. Skrbno izbrana je ponudba bodvjev, saj so pri njih stranke še posebej zahtevne. Spalne srajce in pižame, trenirke in bunde za otroke, pa kape in rokavičke, ki bodo kmalu prišle prav, v butiku Gala pa so se z njimi dobro založili, saj so bile prav lansko zimo rokavice najbolj iskane. Zelo lepe so okrasne rute in šali, pa tople pižame in spalne srajce, ženske nogavice vseh barv, na vse to pomislimo v prvih hladnih dneh. Zelo domiselni so gumbi, ki jih Marjana izdeluje tudi sama, morda pa boste izbrali drobnarijo iz pisane bižuterije. Posebej pa moramo seveda omeniti metrsko blago, izbira je kar velika, v teh jesenskih dneh seveda predvsem za zimo. Butik Gala je dobro obiskan, privlačen je zaradi pisane izbire in ugodnih cen. Marjana nabavlja sama, v dveh mesecih prevozi tudi 15 tisoč kilometrov. Ker ni posrednikov so cene nižje, sama pa seveda najbolje ve, kaj si kupci žele. Butik Gala je odprt med tednom od 8. do 18 ure, ob sobotah od 8. do 12. ure, pokličete lahko po telefonu 714-182. Lesce, 17. oktobra - V Žito Gorenjki so slovesno odprli nov sistem za izdelavo čokolade, povsem avtomatiziran in računalniško voden, najsodobnejši s svetu. Z njim so iz evropske povprečnosti stopili v svetovni vrh, je na slovesnosti dejal direktor Matjaž Gmaj-nar. Slavnostna govornica je bila ministrica za delo Rina Klinarjeva, kije spregovorila o najnovejših ukrepih, ki jih je vlada sprejela kot pomoč slabim podjetjem. Čokolada, ki v leski Gorenjki predstavlja dobro polovico proizvodnje, je zdaj še boljša, naložba je veljala 6 milijonov mark. Sfinancirali so jo iz lastnih sredstev, kar je izjemen dosežek, saj je v Sloveniji investicij malo, zelo malo pa jih podjetja izpeljejo brez posoji. • M.V., foto: G. Šinik mm 1 M 064/22-11-33 BRDO PRI KRANJU i FITNES AEROBIKA Aerodrom Ljubljana, p.o. objavlja prosto delovno mesto delavca s posebnimi pooblastili in odgovornostmi DIREKTORJA PROMETNO-TEHNIČNEGA SEKTORJA Poleg pogojev, določenih z zakonom, morajo kandidati izpolnjevati še naslednje pogoje: - dokončana višja šola, prometne smeri - znanje angleščine - sposobnost organiziranja in vodenja prometnih procesov - najmanj 5 let ustreznih izkušenj - poznavanje predpisov s področja letalskega prometa Kandidati naj svoji vlogi priložijo dokazila o izpolnje vanju pogojev. Delovno razmerje bo sklenjeno za nedoločen čas, s polnim delovnim časom. Kot delavec s posebnimi pooblastili pa bo imenovan za 4-letno mandatno obdobje. Rok za prijavo na razpis je 8 dni po objavi. Kandidati naj svoje prošnje z dokazili pošljejo na naslov: AERODROM LJUBLJANA, p.o., Kadrovska služba, 64210 Brnik-Aerodrom. LM Z*?) U? d mm. Skupina Inženiring, gradnje in tehnologija vabi k sodelovanju INSTALATERJE OGREVALNIH NAPRAV Interesenti morajo imeti atest iz avtogenega varjenja (lahko ga opravijo na naše stroške). Izbranega kandidata bomo zaposlili pogodbeno ali redno. O naši izbiri vas bomo obvestili v 30 dneh. Prijave pošljite v 8 dneh po objavi na naslov: IGT, d.o.o., Kidričeva 55, 64220 Skofja Loka. MEGAMILK SPLOŠNA BOLNIŠNICA JESENICE Razpisna komisija Splošne bolnišnice Jesenice objavlja naslednja dela s posebnimi pooblastili: a) PREDSTOJNIKA KIRURŠKEGA ODDELKA S FIZIOTERAPIJO b) PREDSTOJNIKA INTERNEGA ODDELKA S CENTROM ZA HEMODIALIZO c) PREDSTOJNIKA GINEKOLOŠKO PORODNIŠKEGA ODDELKA d) PREDSTOJNIKA PEDIATRIČNEGA ODDELKA e) PREDSTOJNIKA RADIOLOŠKEGA ODDELKA f) PREDSTOJNIKA ANESTEZIOLOŠKEGA ODDELKA Z REANIMACIJO g) PREDSTOJNIKA TRANSFUZIJSKEGA ODDELKA h) VODJO LABORATORIJA i) VODJO LEKARNE j) VODJO FINANČNO-RAČUNOVODSKEGA SEKTORJA k) VODJO UPRAVNO GOSPODARSKEGA SEKTORJA I) GLAVNE SESTRE Kandidati pod točkami od a do g morajo izpolnjevati naslednje pogoje: - zdravnik specialist ustrezne panoge z 48 meseci delovnih izkušenj kot specialist Kandidat pod točko h mora biti dipl. ing. farmacije ali dipl. biolog s specialističnim izpitom iz biokemije in 48 meseci delovnih izkušenj kot specialist. Kandidat pod točko i mora biti dipl. ing. farmacije s specialističnim izpitom in 48 meseci delovnih izkušenj kot specialist. • Kandidat po točko k mora biti dipl. pravnik ali dipl. družboslovec z 48 meseci delovnih izkušenj v poklicu. Kandidat pod točko I mora biti višji medicinski tehnik z 48 meseci delovnih izkušenj v poklicu. Izbrani kandidati bodo imenovani za mandatno obdobje 4 let z možnostjo ponovnega imenovanja. Kandidati naj vložijo prošnje z zahtevanimi dokazili v 8 dneh od objave na naslov: Splošna bolnišnica Jesenice, Titova 112, s pripisom "na razpis". Kandidati bodo obveščeni o izidu razpisa v 30 dneh od datuma, ko poteče rok za prijave. Radio Kranj v ustanavljanju razpisuje delovno mesto: ODGOVORNEGA UREDNIKA Zahteva se: - višja ali visokošolska izobrazba - 5 let dela v novinarstvu - sposobnost vodenja programa Kandidati naj do 3. novembra predložijo dokazila o izobrazbi, delu v novinarstvu in svoj predlog programa uredniške politike Radia Kranj. MERKUR Roko dam kljuki kadar vstopam, isto napravim kadar izstopam. To kljukovanje opravim stokrat na dan, le kakovostna kljuka to zmore vsak dan! V prodajalni MERKUR na Koroški cesti 1 v Kranju, tel. 221 225, od 17. do 29. oktobra, pri nakupu kljuk za sobna, vhodna in garažna vrata. Pestra izbira klasičnih in modernih kljuk priznanih proizvajalcev MAN DELU, PREM AR, LINE A, ŽEČE. Popust velja pri takojšnjem plačilu ter pri plačilu s potrošniškim posojilom! Z Merkurjevo kartico zaupanja še najmanj 4% in največ 8% ceneje! , 18. oktobra 1994 VREME Vremenoslovci nam za danes napovedujejo poslabšanje vremena z občasnimi padavinami, jutri pa naj bi se razjasnilo in posijalo sonce. LUNINE SPREMEMBE Ker bo iutri plna luna nastopila ob 22.01. N bi bilo po Herschlovem vremenskem ključu lepo. ZBIRAMO STARE RAZGLEDNICE Tokrat smo prejeli kar zajeten kup vaših odgovorov na naše vprašanje, katero gorenjsko jezero je na fotografiji |tare razglednice. Bilo je eno manjših jezer in sicer jenjava, ki leži v Preddvoru, ob njem pa je hotel grad "n'b, kakor ste večinoma pravilno odgovorili. Pet ^ečnežev bo po našem žrebu prejelo nagrade v Rednosti po 1.000 tolarjev, to pa so: 1. Urška Herak, °&gunjska 5, Tržič; 2. Janja Zadnikar, Belska cesta 5, preddvor; 3. Kati Oštrek, Valjavčeva 14, Kranj; 4. Stane «eric, Sp. Besnica 113, Zg. Besnica; 5. Klemen Vidmar, 'upaliče, Preddvor. Čestitamo! 2r javljamo razglednico s poštnim datumom «b. novembra 1968, na njej pa je fotografija nekega gorenjskega kraja, ki je precej znan tudi v širšem .'°venskem prostoru. Ugotovite, kateri kraj je na sliki "Kaj je zanj tako značilno. Odgovore pošljite do petka, gi-oktobra, na naš naslov Gorenjski glas, Zoisova 1, J+U00 Kranj. Pet pravilnih odgovorov pa bo izžrebanih nagrade v vrednosti po 1.000 tolarjev. Tudi letos Naj viza Kranju V soboto, 22. oktobra, se bo ob 20. uri v veliki dvorani Gorenjskega sejma v Kranju začela velika zabavna prireditev Naj viza. Za laskavo lovoriko se bo potegovalo 12 ansamblov in ker je letos potek celotne priprave in prireditve same potekal nekoliko drugače, smo se o tem pogovarjali s Stanetom Kniflcem, ki sicer ureja nedeljsko oddajo Po domače na kranjskem radiu. Kako ste letos izbrali ansamble, ki se bodo predstavili na prireditvi Naj viza? "Ansambli, ki so želeli sodelovati, so poslali tri skladbe po lastni izbiri, ki so bile nato v nedeljah predvajane v oddaji Po domače na kranjskem radiu. V Gorenjskem glasu je vsak teden izšel kupon Naj viža z naslovi teh treh skladb in bralci in poslušalci so obkrožili skladbo, ki jim je bila najbolj všeč. Nato so kupone poslali na Radio Kranj in skladba, ki je dobila največ glasov, se je uvrstila za nastop na prireditvi Naj viža." In kateri ansambli bodo nastopili? "Zaenkrat so znana imena desetih ansamblov. To so: Nagelj, Slovenija, BlegoŠ, Planika, Jevšek, Ansambel Mira Klinca, Kvintet Sava, Jože Skubic in Slapovi, Lavfarji in Obzorje. Imeni dveh ansamblov pa bosta znani šele v petek, to je dan pred prireditvijo. Za bralce in poslušalce bo namreč na Radiu Kranj odprt telefon in takrat bomo ta dva ansambla tudi izbrali." Kako pa bo potekal tekmovalni del, na osnovi česa boste izbrali Naj vižo? "Skladbe bodo ocenjevali obiskovalci prireditve. Vsak bo dobil seznam skladb, ki bodo ta večer na prireditvi Naj viža izvajane, in izmed dvanajstih obkrožil tisto, ki mu bo najbolj všeč. In tista skladba, ki bo dobila največ glasov, bo postala naj viža. Izvajalec bo prejel Zlati prstan Kranja, ki ga podeljuje Izvršni svet skupščine občine Kranj." Kdo pa bo prireditev po- "Tisti, ki imajo radi narod-nozabavno glasbo, vedo, da brez Borisa Kopitarja nikakor ne gre..." Sliši se, da bodo nastopili tudi Slaki... "Ja, res je. In sicer nam bodo v drugem delu prireditve pripravili koncert ob njihovi 30-letnici delovanja." V soboto, 22. oktobra, bo na Gorenjskem sejmu torej zelo veselo. Stane Knific nam obljublja, da se bo zabava nadaljevala tja proti jutri. In ker si bo ob nakupu vstopnice vsak zagotovil obdni narezek, vam želimo dober tak, na zdravje in veliko zabave. Vidimo se v soboto, ob 20. uri na Gorenjskem sejmu! * L. Čolnar vezoval: Predprodaja vstopnic za Naj vižo: Gorenjski glas, maloo-glasna služba, tel.: 223-444; Radio Kranj, tel.: 222-825; Gorenjski sejem, tel.: 222-121 . zadnjič enkrat je bilo, ko J* v parlamentu neka stranka °b razpravi o popravi krivic krepko in korajino naslovila na Slovence nedvoumen °Pel; javite se vsi, ki so vam b,le v minulosti storjene krivice! Ne krivice kar tako, ampak krivice potom pravo-s°dnega sistema, potom sPdb, ki so vam bile izrt-Jf«/ Šlo je tudi za izvolitev J« rteizvolitev nekih sodni-J0v> ki naj ne bi ali ki naj bi reklo kakšen "štrafen" je bolj ali manj prizadet za vse iivljenje, kajti vsakdo, ki je pri pravi, ima svoj prav. Če se s sosedi spreš in z zadevo prideš pred obličje pravice in skazice, te verjetno vodi tvoje lastno "krah" na sodniji. Zdaj lahko prideš in sodniji v njen lastni brk zabrusiš: dragi moji, gremo jovo na novo! Vi niti približno niste imeli prav in zahtevam rekonstrukcijo moje zadeve! Da bo takoj jasno! Ilvoljeni. dirLZcmimo stvar iz niene apjne stvari lrl direktnega bil iavite se V5'> so vam ^storjene krivice! \>saiku takoi zaiRra srce u a«oniur je bila v preteklos- storjena kakšna krivica, ali l Sodb Preko sodišča "'far tako! ojJ! if bilo pol Slovenije v 1'^okih dilemah: se javite ja se rie javiti? Kako se Žit Kak*cn kolek predlo-SlL,l" k()mu? Kajti po l°venije je le po tradiciji sPrtih in bo sprtih - zdaj pa Ladoma takšna olajševal-na okolnost, da kar naenkrat l-Pole position 22.00 Rad° , življenja 1.00 New age glasD Uroš Novak 2.00 Satelit lf 96 MH* CENTER amer. akcij. STORŽIČ Zarad akcij, thnll 20. uri Skofja uri film HITROST ob 16« 18. m 20. »J železar am«!: Zaradi obnovitvenih del zaprto! ZELEZAR am* PIŠ ob 18. uri, amer. ljub. drama DEŽELA SENC o >FJA LOKA fran. kom. OBISKOVALCI ob 18 in ' Priloga Gorenjskega glasa o radovljiški občini (9) Prvi semafor Radovljica - Radovljica je končno postala mesto, saj je, kot se za mesto spodobi, dobila tudi prvi semafor. Postavili so ga v križišču Žagarjeve, Cankarjeve in Gorenjske ceste, v katerem je bilo sicer že nekaj hujših nesreč, še več pa nesreč s samo* zvito avtomobilsko pločevino. Semafor omogoča tudi vključevanje v promet z bližnje bencinske črpalke. Pred odločitvijo o lokaciji za novo odlagališče odpadkov Na situ so ostale še tri lokacije Od šestih lokacij so na podlagi meril, ki jih je potrdila tudi občinska skupščina, za smetišče najprimernejši Spodnji deli, na drugem mestu Je Zadnja snožet in na tretjem Na Voglih. Pogodba o najemu zemljišč na Črnivcu jim poteče 13. januarja prihodnje leto, ureditvena dela, ki jih bo predpisal novi zakon o sanaciji starih odlagališč, pa bodo predvidoma končana do 1. maja. V krajevni skupnost Brezje so torej lahko mirni Njihov sklep, da je deponije Radovljica - Zbori radovljiške občinske skupščine so na nedavnem zasedanju soglašali s predlogom, da Inštitut za ekološki inženiring Maribor opravi za tri najprimer-Jte/še lokacije dodatne geološke, geodetske, hidrogeo-loške in meteorološke raziskave, natančno oceni stroške Ureditve deponije na posameznih lokacijah (vključno z rentami) in na osnovi sprejetih meril ponovno oceni, katera lokacija bi bila njajprimernejša. Spodnji deli: dostop skozi Grofijo Lokacija Spodnji deli je v krajevni skupnosti Begunje, nedaleč od Dvorske vasi. Prevladujeta gozd in terasa, Biološko je zelo ustrezna. Na največji možni površini 22 "ektarjev (na položni terasi vzvišenega dela hriba) omogoča deponiranje do 2,7 mili-l°na kubičnih metrov °dpadkov, za potrebno prostornino 0,9 milijona kubičnih metrov pa zadošča že površina 10 hektarjev. Predvidena viŠina nasipavanja je približno 30 metrov. Na območju prožne lokacije je 16 lastnikov zemljišč, med njimi je le 2,5 hektarja v lasti Gozdnega gospodarstva Bled oz. Sklada kmetijskih zemljišč in gozdov Republike Slovenije. Dostop "o odlagališča je mogoč po Sozdni poti mimo obstoječe oeponije na Črnivcu in skozi grofijo. Investicijski stroški, f^ez stroškov za nakup zemljišč in izgradnjo objektov, bi Po grobi oceni znašali blizu "5 milijonov tolarjev, od tega največ (49 milijonov) za ureditev 3,5 kilometra ceste in 2a plačilo spremembe namenov)0*1' zemlJišča f11 minJ°' Na Brezjah so lahko mirni Poslanski klub Združene liste socialnih demokratov je na skupščinski seji predlagal, da bi prvim trem najprimernejšim lokacijam z "rang liste" dodali še četrto - sedanjo na Črnivcu in jo ocenili po enakih merilih kot ostale. Svoj predlog so utemeljili s tem, da je na sedanjem smetišču še precej prostora, gotovo za nadabijijh 25 let, da je objekt blizu, z urejenim dovozom in opremljen, bolj ali manj socialno umeščen v širše okolje in da deluje. Ob tem, da so poslanci zavrnili predlog združene liste, direktorica javnega podjetja Komunala Radovljica m članica izvršnega sveta mag. Bernarda Podlipnik zatrjuje, da širitev obstoječega smetišča na Črnivcu ni možna. "Čeprav bi še bile prostorske možnosti, lokacija zaradi bližine naselij, prepustnosti tal in izvirskih voda ne bi bila sprejemljiva. To je tudi razlog, da je na podlagi meril, ki jih je potrdila tudi občinska skupščina, že v drugem delu iskanja najprimernejše lokacije izpadla iz kroga možnih "kandidatov". Če bi jo hoteli uvrstiti med možne lokacije, bi morali najprej spremeniti merila - in spet začeti znova," pravi mag. Podlipnikova in poudarja, da bodo na Črnivec lahko vozili smeti le še mesec ali dva in da so že Nasprotujoča si mnenja V lovski družini Dobrča niso najbolj navdušeni nad tem, da bi smetišče uredili na lokaciji Zadnja snožet. Ugotavljajo, da se nahaja v "oazi miru", v osrednjem in najbolj ohranjenem delu lovišča. Za Ribiško družino Radovljica so najprimernejši Spodnji deli, najmanj pa Zadnja snožet, kjer bi smetišče ogrozilo gojitveni potok Lešnico. V Zavodu za varstvo naravne in kulturne dediščine Kranj opozarjajo, da bi potok Peračica morali ohraniti kot naravno in kulturno dediščino. V lovski družini Begunjščica menijo, da so med šestimi možnimi lokacijami najmanj primerne Palovška bošt, Spodnji deli in Za Gorico. V blejski območni enoti Zavoda za gozdove Slovenije pa ugotavljajo, da lokaciji Spodnji deli in Zadnja snožet posegata v relativno najbolj ohranjeno in mirno okolje nižinskega dela občine. Predlagajo etapno izgradnjo in ne kar naenkrat za petdeset let. Če soglasja ne bo... Zdaj, ko so na (skupščinskem) situ ostale samo še tri možne lokacije, bodo na vrsti javne razprave v krajevnih skupnostih Ljubno, Begunje in Brezje. Ko bodo strokovnjaki mariborskega inštituta za ekološki inženiring za tri najprimernejše lokacije opravili dodatne raziskave in jih na podlagi sprejetih meni ponovno ocenili in razvrstili, bo občinska skupščina odločila, katera je najprimernejša. Če soglasja ne bo, bo po mnenju mag. Bernarde Podlipnik o lokaciji odločila država. zaprosili nekatere občine, če bodo lahko začasno, do izgradnje nove deponije, odlagali smeti na njihova smetišča. treba zapreti do konca leta, sicer jo bodo fizično zaprli sami, za zdaj ni ogrožen. • C. Zaplotnik država se še ni izjasnila Ob tem, ko v občini jT^fo najprimernejšo lokacijo, niso povsem prepričani, ali bodo na njej le radovljiške smeti ali Morebiti tudi smeti iz )°l*dnjih občin, ali pa J'h bodo celo iz Radovl-Sfce vozili kam drugam, "vomi izhajajo iz tega, k*rse na državni ravni še Jj'*» odločili za koncept °vnanja s komunalnimi °dpadki. Potrebna Zfnogijjvost deponij je ^jnrtč precej odvisna 2L teŠa> «W se bodo °dloČili za sežiganje odpadkov ali ne. ^nja snožet: <2 lastnikov Linr v krajevni skupnosti lah- aciJa Zadnja snožet se naJa v krajevni skupnosti « >no, v dokaj globoki doli-PotItVerno od v>adukta, ki v K?;a prek potoka Lešnica, trS m lromeie radovljiške, le 1Skc m kranjske občine in timu to mclrwv proč od kov ri'g-a odlagaliSča odpad-Največja možna površina hektarja omogoča de- poniranje 1,35 milijona kubičnih metrov odpadkov, za 50-letne radovljiške potrebe pa bi zadoščala že površina 8,7 hektarja. Dostop do deponije bi bilo možno urediti z magistralne ceste. Večina zemljišča je v zasebni lasti, le del ga je v lasti GG Bled oz. sklada kmetijskih zemljišč in gozdov. Lastnikov je 22. Stroški za spremembo namembnosti zemljišča ter za ureditev pol kilometra ceste, vodovoda in električne napeljave bi znašali blizu 32 milijonov tolarjev. Na Voglih: najdražja med šestimi Oglejmo si še lokacijo Na Voglih, ki so jo strokovnjaki mariborskega inštituta uvrstili na tretje mesto! Lokacija je na območju krajevne skupnosti Brezje, blizu meje s KS Leše v tržiški občini in v bližini vasi Peračica. Velika je od osem do deset hektarjev m omogoča deponiranje približno enega milijona kubičnih metrov odpadkov. Večina zemljišča je na prvem območju in ie v lasti dveh lastnikov, med katerimi jc tudi kmet, ki bi mu izguba zemljišč povzročila veliko škodo. Dostop do možnega odlagališča je predviden skozi Noše, za pokopališčem Brezje. Investicijski stroški (brez odkupa zemljišč in izgradnje) bi bili na tej lokaciji med vsemi šestimi največji - 102 milijona tolarjev ah več kot 1,2 milijona mark. Samo za spremembo namembnosti zemljišča bi bilo treba plačati več kot 50 milijonov tolarjev, le malenkost manj pa za ureditev 3,5 kilometra dovozne poti. Edini slovenski pek slanih palčk Slani Eminenti iz bohinjskega Slapa asebno podjetje Slap Bohinj iz Bohinjske Bistrice se kot edini slovenski pe slanih palčk poskuša vriniti v ponudbo palčk, uvoženih s Hrvatske, i Avstrije, Nemčije in od drugod. Bohinjska Bistrica - Janez Sodja, ki je skupaj z ženo lastnik podjetja Slap Bohinj, se je dvanajst let kot obrtnik ukvarjal z izdelavo in montažo prezračevalnih in drugih klimatskih naprav. Ko se je Slovenija osamosvojila in in so se pojavile težave s prodajo, je začel razmišljati, da bi ključavničarsko delavnico preuredil, jo povečal in v njej namestil sodobne naprave za peko slanih palčk. Naložba, za katero se je odločil skupaj s sovlagateljem Mitjo Cetino iz Bohinjske Bistrice, je stala 1,3 milijona mark. Ko so letos aprila po italijanskih receptih in v italijanskih avtomatiziranih "pečeh " prvič spekli slane palčke z imenom Eminenti, so se pravzaprav šele začele največje težave. Čeprav so potrošniki in tudi pekovski strokovnjaki njihove palčke lepo sprejeli in Čeprav so edini proizvajalci palčk v Sloveniji, se ubadajo s problemom, kako jih prodati. Razlog je v tem, da so se na trgu pojavili sredi leta, ko so trgovske hiše že sklenile pogodbe, in da se morajo kot novi šele pridobiti zaupanje trgovcev, ki za zdaj v svojih prodajalnah ponujajo predvsem palčke, uvožene s Hrvatske, iz Avstrije, Nemčije in od drugod. Podjetje Slap Bohinj bi z delom v treh izmenah lahko v svoji pekarni speklo 50 ton palčk na mesec, kar je približno dvajset ton več od slovenskih potreb, vendar zaradi težav pri prodaji delajo le v eni delovni izmeni po en teden na mesec. Na mesec spečejo od šest do sedem ton palčk, že prihodnje leto naj bi proizvodnjo podvojili in dosegli polovični tržni delež v Sloveniji, sicer pa si s palčkami želijo prodreti tudi na tuje trge, še zlasti v Italijo. "Žal bo to zelo težko, ker smo domači proizvajalci v neenakovrednem položaju s tujimi. Avstrijski pek slanih palčk jih lahko k nam pripelje ob plačilu 12-odstotne carine, medtem ko bi slovenski moral pri izvozu v Avstrijo plačati 40-odstotne izvozne dajatve," pravi Janez Sodja in se sprašuje: "Bo pri nas šc kdo proizvajal ali bodo vsi le prodajali, bomopodjetniki ob vstopu Slovenije v GATT resnično ostali brez brez gat, goli in bosi, zakaj so tujci na boljšem kot domači proizvajalci...?" Bohinjske slane palčke Eminenti prodajajo v trgovinah Živil, Mercator- Ja, Špecerije, Loke, Emone, Sugrosa, *otrošnika, Jestvine... Povsod jih je možno dobiti, le na Mariborskem ne, ker tamkajšnji veletrgovci za zdaj ne kažejo posebnega zanimanja. V trgovinah jih, pakirane v 45-gramske vrečke, prodajajo po 25 do 30 tolarjev. Vsak začetek je težak, tudi začetek bohinjskih pekov slanih palčk, ki kljub "porodnim mukam" ne obupavajo. Nasprotno: še bolj zagnano so se lotili dela in iskanja tržnih poti, kajpak v prepričanju, da bodo tudi za domače slane palčke vendarle nastopili boljši časi. • CZ. Kinodvorano bodo obnovili V radovljiški občini bodo prihodnje leto praznovali 200-letnico smrti Antona Tomaža Linharta, 500-letnico mesta Radovljica in 700-letnico župnije. Obletnice bodo proslavili z različnimi prireditvami, še posebej pa si želijo, da bi ob tej priložnosti mesto dobilo sodobno kinodvorano, ki bo primerna tudi za najzahtevnejše gledališke predstave. V občini se na obnovo dvorane Že pripravljajo. Arhitekt Marko Smrekar je izdelal načrte, pridobili so lokacijsko dovoljenje, do konca septembra naj bi "zaprli" finančni krog, v začetku decembra pa že začeli z deli. Gradnja bo potekala po etapah, od katerih bo vsaka predstavljala zaključeno celoto, in bo trajala približno dve leti. Denar za obnovo bodo prispevali Kinopod-jetje Radovljica, Občina Radovljica in odbor za praznovanje radovljiških obletnic. Stavba na zunaj ne bo spremenila oblike, medtem ko bodo notranjost povsem preuredili. Za 42 stanovanj potekajo sodni spori Radovljiška občina je na dan uveljavitve stanovanjskega zakona postala lastnica 1181 stanovanj, zgrajenih s sredstvi solidarnosti in vzajemnosti, stanovanj zavodov, upravnih organov in bivših družbenopolitičnih organizacij, nacionaliziranih stanovanj in stanovanj, ki jih je kupila od podjetij Kompas Bohinj, Vezenine Bled, Sukno Zapuže in Almira Radovljica. Do 11. maja letos je prodala 749 stanovanj, za prodajo 42 stanovanj še potekajo sodni spori, 34 stanovanj je vrnila nekdanjim lastnikom, 432 stanovanj pa je ostalo v občinski lasti. Občina v nobeni večstanovanjski hiši ni več večinska lastnica. Graditeljska vnema Ko je predsednik radovljiškega izvršnega sveta Jože Resman na oktobrskem skupščinskem zasedanju poročal o delu občinske vlade med zadnjima sejama, je opozoril na številne naložbe in vzdrževalna dela v občini. V Radovljici gradijo prvi del trga Antona Tomaža Linharta, obnavljajo prostore v graščini in urejajo prostore za glasbeno šoto, v Stari Fužini gradijo vodovod, v Kropi urejajo zajetje pitne vode Kroparica, v Begunjah pa obnavljajo del ostrešja na gradu Kamen. Vse te naložbe bodo predvidoma končali še letos. V občini se Že pripravljajo na obnovo kinod-vorane v Radovljici, na izgradnjo VS kanala na Bledu in na obnovo dela kanalizacije, na izgradnjo kanalizacije in čistilne naprave na Nemškem Rovtu, na izgradnjo kanalizacije Ukane in čistilne naprave Lisice ter na obnovo ceste od Podjelja proti Pokljuki. Izvršni svet je pripravil tudi program za ureditev poškodovanega mostu čez Savo v Globokem, usadov na cesti Peračica in kanalizacijskega kanala na Bledu. lastninjenje v Triglavskem narodnem parku Delnice tudi članom pooblaščenih zadrug Kupnino bodo namenili Skladu za spodbujanje razvoja Triglavskega narodnega parka. Radovljica - Državni zbor bo v kratkem še drugič obravnaval (ali pa je že celo obravnaval) lastninski zakon z najdaljšim uradnim imenom - zakon o lastninskem preoblikovanju podjetij (z družbenim kapitalom), ki opravljajo turistično dejavnost in katerih nepremičnine se nahajajo na območju Triglavskega narodnega parka. Zakon bo veljal za podjetja, ki se ukvarjajo z gostinsko, turistično in žičničarsko dejavnostjo in imajo vse ali le del družbenega premoženja na območju parka. Predlog zakona predvideva tri možne načine lastninskega preoblikovanja podjetij. Podjetja, ki imajo sedež zunaj parka, njihovo premoženje v premoženje v parku v treh mesecih po uveljavitvi zakona brezplačno prenesla na Sklad za spodbujanje razvoja Triglavskega narodnega par- nem) zakonu o lastninskem parku pa ne predstavlja zakl- ka, preostalo premoženje pa preoblikovanju podjetij jučene delovne celote, naj bi naj bi lastninila po (sploš- Tujci nimajo lastninske pravice Predlog zakona tudi določa, da na premoženju, ki naj bi ga podjetja prenesla na Sklad za spodbujanje razvoja Triglavskega narodnega parka, tujec ali domače podjetje, kije v večinski lasti tujcev, ne more pridobiti lastninske pravice. Sklad za spodbujanje razvoja TNP Predlog zakona o lastninjenju v TNP predvideva tudi ustanovitev sklada, s katerim naj bi spodbujali razvoj Triglavskega narodnega parka. Sklad naj bi upravljal in razpolagal s premoženjem, z vrednostnimi papirji in z drugimi sredstvi, pridobljenimi v postopku lastninskega preoblikovanja podjetja, ukvarjal pa naj bi se še z nekaterimi drugimi dejavnostmi. Osnovni kapital sklada, razdeljen na delnice, naj bi znašal tri milijone tolarjev. Krog možnih delničarjev bo omejen: poleg drŽave bodo delničarji lahko le Še občine na območju Triglavskega narodne- fa parka in pooblaščene zadruge. Občine odo lahko imele skupno največ devet odstotkov delniškega kapitala sklada, zadruge pa največ Štirideset odstotkov. Sklad bo ves denar, z izjemo dela dobička, ki pripada delničarjem, namenil za varovanje narave ter naravne in kulturne dediščine, za ekološko sanacijo parka, za spodbujanje sonaravnega gospodarjenja z zasebnimi kmetijskimi zemljišči in gozdovi in za promocijo parka. Deloval bo kot delniška družba s sedežem v Bohinjski Bistrici Pooblaščene zadruge Zadruge, ki imajo sedežna območju parka in se ukvarjajo s turistično ali kmetijsko dejavnostjo, bodo po zakonu lahko pridobile dovoljenje ministrstva za ekonomske odnose in razvoj za zbiranje lastninskih certifikatov, s katerimi naj bi odkupile delnice Sklada za spodbujanje razvoja Triglavskega narodnega parka. Člani pooblaščenih zadrug bodo lahko le domačini (posamezniki in podjetja). Podjetja, ki se v celoti nahajajo na območju Triglavskega narodnega parka, naj bi se olastninila z obvezno kombinacijo prenosa navadnih delnic na sklade, z interno razdelitvijo delnic, z notranjim odkupom in s prenosom delnic na Sklad za spodbujanje razvoja TNP. Ta podjetja naj bi desetino družbenega kapitala prenesla na sklad pokojninskega in invalidskega zavarovanja, desetino na Slovenski odškodninski sklad, petino na Sklad za spodbujanje razvoja TNP, največ petino naj bi ga razdelili zaposlenim, bivšim zaposlenim in upokojenim delavcem, lahko pa tudi ožjim družinskim članom zaposlenih in članom pooblaščenih zadrug, ki se ukvarjajo s kmetijsko ali turistično dejavnostjo, preostali družbeni kapital pa bi namenili za notranji odkup. Pri tem bodo pravico do nakupa delnic imeli zaposleni, bivši zaposleni, upokojeni delavci pa tudi člani pooblaščenih zadrug. Kupnino za delnice notranjega odkupa, ki gre sicer po zakonu o lastninskem preoblikovanju v republiški sklad za razvoj, bodo pri tovrstnem lastninjenju namenili Skladu za spodbujanje razvoja Triglavskega narodnega parka. Delnice, ki bodo ostale po prenosu na sklad, interni razdelitvi in notranjem odkupu, naj bi kot navadne delnice prenesli na Sklad. V tretjo skupino sodijo podjetja, ki imajo sedež zunaj območja Triglavskega narodnega parka, njihovo premoženje v parku pa predstavlja zaključeno celoto. Ta podjetja naj bi se najkasneje V treh mesecih po uveljavitvi zakona razdelila na dve delniški družbi oz. družbi z omejeno odgovornostjo. Osnova za razdelitev bo bilanca, izdelana po knjigovodski vrednosti na zadnji dan leta 1992. Samostojno podjetje s sedežem na območju TNP naj bi se potlej lastninilo tako, kot se bodo lastninila podjetja, ki so v celoti na območju Triglavskega narodnega parka. • C. Zaplotnik Vreme v visokogorju Kredarica ni Ljubljana ali Krvavec tiridesetih letih meteoroloških opazovan stopinjami Celzija. EBEEiESElEEa e en dan atur Hidrometeorološki zavod Slovenije je ob 40-letnici meteoroloških opazovanj na Kredarici omogočil izdajo knjižice Vreme v visokogorju, v kateri diplomirani inženir meteorologije Miran Trontelj, sicer namestnik direktorja zavoda, opisuje vremenske značilnosti letnih časov na Kredarici, kjer je naša najvišja meteorološka opazovalnica. Pozimi tudi 40 stopinj razlike V knjižici je tudi niz zanimivih podatkov, ki kažejo, da poletje v Ljubljani ni isto kot poletje na Kredarici, in da je zima v Triglavskem pogorju nekaj povsem drugega kot, denimo, zima na Krvavcu. Kot ugotavlja dipl. inž. Miran Trontelj, pomlad in jesen trajata na višini 2500 metrov komaj dober mesec, poletje je dokaj hladno, vse ostalo je dolga, dolga zima, v kateri se dogaja marsikaj. Pogosto se, na primer, zgodi, da se v zimskih mesecih temperatura nikoli ne dvigne nad nič stopinj. V zimi 1962/63 je bilo v petin mesecih, od novembra do marca, vsega deset dni, ko se je temperatura dvignila nad ničlo; ta zima pa je bila s povprečno temperaturo več kot minus dvanajst stopinj tudi najhladnejša v 40-letni zgodovini meteoroloških opazovanj. Najnižja zimska temperatura je bila 7. januarja 1985. leta, ko so izmerili minus 28,3 stopinje, najvišja pa 4. decembra lani, ko se je živo srebro v zadnjih štiridesetih letih prvič v zimskem času povzpelo nad deset (10,4) stopinj Celzija. Skoraj sedem metrov snega In kako je na Kredarici s snegom? Najdebelejša snežna odeja je bila 11. aprila 1977. leta, ko je merila 690 centimetrov. V vseh zimskih mesecih (december, januar, februar) je sneg ležal prav vse dni, izjema je bil februar 1989, ko so bili na Kredarici šest dni brez snega. Ta zima se je v 40-letno zgodovino zapisala tudi po tem, da je bilo tedaj največ neviht. Grmelo je petkrat, medtem ko imajo na Kredarici povprečno le eno zimsko nevihto na leto. V koledarskem letu 1972 je sneg ležal kar 310 dni, v zimi 1974/75 je snežna odeja pokrivala Triglav že deset dni septembra, vse mesece od oktobra do junija in še pet dni v juliju. Če bi Ljubljančani mogli, bi se pozimi verjetno preselili na Triglav: na Kredarici sije sonce v treh zimskih mesecih povprečno 342 ur, medtem ko v Ljubljani komaj 168 ur. Pozimi jc na Kredarici največ vetra, najmočnejšega so izmerili februarja 1984. leta, ko je pihal s hitrostjo nad 200 kilometrov nad uro (in je tudi sicer v nižjeležečih predelih povzročal veliko škodo). Predlanski avgust doslej najtoplejši Če spomlad na Kredarici opazujemo z nižinskih prede- lov, potem to ni spomlad, ampak še vedno zima. Srednja mesečna majska temperatura je pod ničlo, maja še vse dni leži sneg (izjema je bilo le leto 1958), doslej najtanjša majska snežna odeja je bila še vedno debela en meter in 66 centimetrov, medtem ko je bila najdebelejša 6,30 metra (6. maja 1979). Povprečna julijska in avgustovska temperatura na Kredarici komaj preseže marčevsko v Ljubljani. Doslej najvišjo tempera turo so izmerili 27. julija 1983, ko so na Kredarici izmerili 21,6 stopinje Celzija, kar je v štiridesetih letih neprekinjenih meteoroloških opazovanj edini dan s temperaturo nad dvajsetimi stopinja- mi. Predlanski avgust je bil s povprečno mesečno temperaturo 10,3 stopinje doslej nato-plejši poletni mescC; najhladnejši pa je bil junU 1974 s povprečjem 1,5 stopinje. V tren poletnih mese" cih na Kredarici povprečno petnajstkrat sneži in le štirikrat v štiridesetih letih se Je. zgodilo, da julija in avgusta BI bilo snežne odeje. Najdebelejša je bila 1978. leta, ko je skupaj z ostankom iz z,rn? merila kar 4 metre in ** lija centimetrov. September je bil brez snežne odeje le šestkrat v 40-letni zgodovini, oktober le 1956. leta, novembra pa vedno tudi sneži. C. Zaplotnik Oddamo poslovne prostore v središču Radovljice, 53 m2, popolnima nove in neopremljeno. Tel. St. 064/715-988 *0B G & M, d. o.o. AVTOSERVIS BLED Ribenska 6, Bled, Tel.: 064/741-116. 741-411 AM NITIH: & prodajo traktorjev ZETOR in popravila v garancijskem roku A servisiranje vseh vrst traktorjev in kmetijske mehanizacije vsa servisna popravila opravimo na vašem domu VI NAS MORATE SAMO POKLICATI $ tehnični pregledi traktorjev & rezervni deli OHJL/MCJITE IVA?* IN .SElPit:™,«A.,TB. Jože Vogelnik iz Radovljice Notranji glas mu je svarilno prišepnil : \ Jm i'iT'f J ■' 1 Tff37.T7 ^ 11 '.M 173 ITTTM.M .'.T/ jfela in življenja v Južnoafriški republiki vrnil v Slovenijo Radovljica - Jože Vogelnik iz Radovljice je pri dvaindvajsetih letih iz osebnih, za javnost nepomembnih T93togov, odšel v svet. Želel je na Švedsko, pristal je v vnannesburgu, v Južnoafriški republiki, kjer je preživel vajset let. In tam, vpet v posel in afriško življenje, bi ^ljetno ostal še dlje, če ga ne bi pretresle zgodbe o govini z mamili, in če mu ne bi neki notranji glas H^*10 prišepnil "Pojdi domov, poskrbi, uredi..!" Ob b\ri - denar ali človek, se je odloČil, da ponudi pomoč toveku. Odšel je domov, v Slovenijo. Odšel je za en ^sec, zdaj je tu že več kot tri leta, razpet med S&iskovalno, inovacijsko dejavnostjo in umetniškim kovnim upodabljanjem. o°fe y°9elnik ob risbah s sakralnimi motivi v Saleriji samostanske stavbe na Brezjah. ■ Ko se je Jože Vogelnik kot j^ceni elektromehanik odlo-l'> da pojde v svet, ni ^ančno vedel, kod ga bodo .°*la pota. Ni mu bilo dano, ua bi ostal v Švici aH nadalje- val pot proti evropskemu severu, na Švedsko, kamor si je želel. Za svojo novo domovino je zaprosil Kanado, Južnoafriško republiko in Avstralijo. Zavetje mu je ponudila Afrika. Deset let je delal v različnih podjetjih, potlej je šel svojo pot in ustanovil podjetje, ki se je ukvarjalo z industrijskim razvojem in servisiranjem. Razvil je številne nove izdelke, stroje, orodja, tehnologije, med drugim elektrogalvani-zacijski proces za galvaniziranje žice in pripomočke za galvanizacijo. Bil je član trgovinske zbornice v Johannes-burgu in član južnoafriške trgovinske organizacije. Ujet v likovni svet Ustvarjalnost na tehničnem področju je dopolnjeval z umetniškim, likovnim ustvarjanjem. Risal je slikanice, ilustriral knjige, v katerih je rad združeval belo in črno (raso), delal karikature, se ukvarjal z industrijsko, dekorativno grafiko ter z risanim filmom, v katerem je bila glavna oseba teniška žogica, delal miniaturne skulpture, ki so upodabljale človeka v njegovi realni in stilizirani podobi, risal za potrebe tur-istično-propagandnih sporočil - in še bi lahko naštevali. Jože se je ujel v likovni svet in iz njega ni mogel več in tudi ne želi oditi. Je samouk, ki noče na šolanje, da bi mu kdo popravljal "prstne odtise", mu kaj svetoval; hoče ostati popolnoma svoboden, odvisen le od svojega umetniškega občutenja in dojemanja. O330 AVHOSALON VOUKSWAGEIV-AUDI DELOVNI ČAS: vsak dan od 8. do 12. ure in od 14. do 18. ure sobota od 8. do 12. ure kranjska c. 2 (stavba Hotela Grajski dvor) telefon: 064-715-015 fa*: 064-715-015 PRODAJA VOZIL VOLKSH\GEN-AUDI POORLAŠČENI SERVIS VOLKSHAGEN-AUDI ORIGINALNI NADOMESTNI DELI IN DODAINA OPREMA TOVARNIŠKE CENE UGODNI KREDI1NI POGOJI IN LEASING ZA VSE KUPCE VOZIL VOLKSHAGEN-AUDI V MESECU OKTORRU POSERNO DARILO )utn, 15. 10. 1994, ob 10. uri bo uradna otvoritev avtosalona VVV in AUDI, hkrati pa vas vabimo na zaključno žrebanje uganke "KMALU", objavljene v Gorenjskem glasu. VESELI BOMO VAŠEGA OBISKA! Bronasta medalja na svetovni razstavi inovacij Ko se je pred več kot tremi leti vrnil domov v Slovenijo, je doživel kulturni šok, spoznal, da je med Južnoafriško republiko in Slove n i j o večji "življenjski kontrast" kot med črno in belo raso, se znašel v dvomih, kaj ljudi v njegovi domovini razveseljuje in kaj jih žalosti... Ko se je le nekako navadil na naše razmere, je pridobil status svobodnega raziskovalca in tudi s finančno '- pomočjo ministrstva za znanost in tehnologijo začel razvijati nov način mešanja tekočin v zaprtih pločevinastih posodah. Za to je dobil več priznanj: lani na sejmu v Ljubljani zlato in dve srebrni diplomi, letos v Mariboru srebrno diplomo, v Zagrebu kolektivno diplomo, bronasto medaljo na razstavi v Nuernbergu, kjer so sodelovali tudi inovatorji iz vseh držav Evropske skupnosti, in bronasto na svetovni razstavi inovacij v Bruslju. Za uspeh se zahvaljuje svojim somišljenikom, sodelavcem in vsem, ki so mu kakorkoli pomagali, še posebej pa Milošu Gogali iz Radovljice, Tomažu Avse-niku iz Vrbenj, Jožetu Janu iz Zveze inovatorjev Slovenije, Janku Jermanu iz Gospodarske zbornice Slovenije, Marijanu Steletu iz Pospeševalnega centra za malo gospodarstvo... Prototip stroja na ročni pogon za mešanje tekočih kemikalij v zaprti pločevinasti posodi. "Rešila meje božja roka" Tudi doma je ob ustvarjalnem delu na tehničnem področju našel čas za risanje. Prijel je za svinčnik in na "svetopisemski način" začel risati cerkve, kapelice, križe, kužna znamenja, znamenite stare stavbe... V avli samostanske stavbe na Brezjah si je uredil galerijo, v kateri zdaj razstavlja trideset risb s sakralnimi in z zgodovinskimi motivi. Že pred nedavnim je razstavljal v župnišču v Le-šah, ob koncu meseca bo odprl razstavo v družbenem centru v Lescah, predvideva jo tudi v lemenatu v Ljubljani, med slovenskimi rojaki v Braziliji in Argentini. In zakaj riše prav cerkve, kapelice, križe...? "To je moja osebna zahvala vsem, ki so mi pomagali iz življenjskih problemov," pravi Jože Vogelnik in poudarja: "Rešila me je božja roka!" • C. Zaplotnik Elektro obnavlja jez, cestarji pa cesto - Če se peljemo od Bleda proti Bohinju, opazimo vsaj dve večji gradbišči - eno v Savi Bohinjki in drugo na bohinjski cesti. Elektro Gorenjske popravlja stari jez in zajetje na Savi v Soteski (glavni izvajalec del je Projektni inženiring Ljubljana) in se pripravlja na gradnjo nove elektrarne, ki bo stala nekaj nižje od sedanje. Cestno podjetje Kranj pa obnavlja del ceste med Bledom in Bohinjem na petkilometrskem odseku med Sotesko in Bitnjaml Obnova obsega popravilo poškodovanih delov ceste, asfaltiranje, namestitev novih robnikov, zamenjavo dotrajane varovalne mreže... Denar za obnovo je zagotovila Republiška uprava za ceste. Milijon tolarjev za učbenike in ozimnico Radovljiški izvršni svet je namenil socialno ogroženim v občini milijon tolarjev za nakup šolskih potrebščin in ozimnice. Razlog, da je moral denar zagotoviti iz redne proračunske rezerve, je v tem, da center za socialno delo po zakonu o socialnem varstvu nima več možnosti dodeljevati enkratnih denarnih pomoči oz. jih lahko dodeljuje le v izrednih razmerah (požar, smrt...). Ker je raven socialne varnosti po oceni občinskega centra za socialno delo postavljena zelo nizko (za štiričlansko družino z dvema šoloobveznima otrokoma znaša 48.019 tolarjev na mesec), že vsak izredni strošek, kot je nakup Šolskih potrebščin ali ozimnice, ogrozi preživljanje družine. Med družinami, ki so zaprosile za pomoč pri nakupu šolskih potrebščin, je le ena, kjer sta zaposlena oba starša, medtem ko so pri vseh drugih brez zaposlitve oba starša ali eden od njiju. Povprečni dohodek prosilcev je v preteklem trimesečju znašal 10.513 tolarjev na družinskega člana. Starši 34 otrok, med njimi je tudi sedem srednješolcev, so šolske potrebščine sicer že nabavili, vendar so jih kupili na up ali na obroke. Podobno velja tudi za nakup ozimnice. Plin tudi na Bledu V radovljiški občini so nameravali najprej zgraditi plinovodno omrežje v Radovljici, Lescah in Begunjah, vendar so zbori občinske skupščine na nedavnem zasedanju sklenili, da je treba v postopek sprejetja lokacijskega načrta vključiti tudi Bled in Gorje. Načrt bodo predvidoma sprejeli aprila Erihodnje leto. Ker je v escah že razdelilna plinska postaja, bo investitor (javno podjetje Komunala Radovljica oz. občina) najprej pri-dobil lokacijsko dokumentacijo za Radovljico in Lesce. Knjiga o Bledu in Sloveniji Založnik Artcolor iz Muenchna je v sodelovanju s Turističnim društvom Bled izdal ob koncu septembra knjigo z naslovom Bled avtorjev Christiana Pragerja in Claudie Bette - Wenngatz. Knjiga je izšla v nakladi 15 tisoč izvodov, od katerih jih je pet tisoč odkupilo turistično društvo, preostalih deset tisoč pa jih bo našlo mesto na 108 knjižnih policah knjigarn in trgovin v Avstriji, Nemčiji in Švici. Knjiga je napisana v nemškem, italijanskem in angleškem jeziku, v njej pa je tudi taniši slovenski vložek z naslovom Bled - alpski raj z romarsko tradicijo. Knjiga stane v Nemčiji 29,90 marke, pri nas pa 2.500 tolarjev, kar je po oceni tajnika blejskega turističnega društva Mira Muleja še vedno precej ceneje, kot če bi se izdaje podobne knjige lotili v Sloveniji. Dovolj pove že to, da so bili vsi slovenski fotografi, ki jih je nemški založnik povabil k sodelovanju, predragi in da je knjiga nekakšen mednarodni izdelek: govori o Sloveniji, še zlasti o Bledu, sicer pa tudi o ostalih večjih turističnih krajih, avtorja in založnik so iz Nemčije, natisnili so jo v Italiji, slovenski del so pripravili v Sloveniji, nekaj dela so opravili tudi Avstrijci... In razlog, da so Blejci sprejeli ponudbo nemškega Artcolorja: gostje, ki prihajajo k nam, se pogosto pritožujejo, da v tujini ni nobene knjige o Sloveniji, šc posebej o Bledu. Župnijstvom vračajo zemljišča Izvršni svet soglaša s predlogom, da bi Rims-kokatoliškemu žup-nijstvu Bohinjska Bistrica vrnili v last in posest 2,6 hektarja pašnika prve kategorije in nekaj manj kot en hektar gozda četrte kategorije, Rimskokatoliškemu župnijstvu Ljubno pa 1,2 hektarja travnika, pašnika in gozda. Zemljišča so jim bila podržavljena na podlagi zakona o agrarni reformi in kolonizaciji v Sloveniji. V programu ni Bohinja V krajevni skupnosti Bohinjska Bistrica jih zanima, zakaj v programu uvajanja zemeljskega plina v radovljiški občini ni Bohinja. V javnem podjetju Komunala Radovljica jim odgovarjajo, da so Bohinj za zdaj izpustili zaradi oddaljenosti, razpršenosti porabnikov in majhne moči kotlarn. Ker idejna študija predvideva izgradnjo plinovoda tudi v Bohinju, bodo že do Bleda namestili cevi, ki bodo potlej omogočale tudi priključitev za Bohinj. Seveda pa bo treba najprej zgraditi plinovod na Bledu. KAJLE IN KLAMFE Odločbo o Alpinumu -cestnemu podjetju! Radovljiški izvršni svet je na nedavni seji obravnaval predlog odločbe o določitvi lastninskega deleža Občine Radovljica v podjetju Alpi-num Bohinj. Za vse, ki poznajo nesoglasja na relaciji Alpinum - Občina, vsebina odločbe ni posebno presenečenje; presenetila pa je tiste, ki še vedno prisegajo na občinsko natančnost. Na občini se jim je namreč zapisalo, da je odločbo treba vročiti tudi Cestnemu podjetju Kranj in njegovemu sindikatu. Le kaj imata Alpinum in cestno podjetje skupnega? Ne prav veliko, nekaj pa vendarle: občinski uradniki so odločbo za bohinjski Alpinum pripravili po enakem vzorcu, kot so jo ie prej za kranjsko cestno podjetje, pri tem pa jim očitno nihče od šefov ni posebej naročil, da morajo spremeniti tudi imena tistih, komur naj bi jo vročili. V Alpinumu bi bili verjetno zelo zadovoljni, če bi občina njihovo odločbo namesto v Bohinj poslala kar v Kranj. Hreščavi aparati le za strah Nadzorniki Triglavskega narodnega parka so imeli letos poleti dosti dela. Preganjali so češke turiste, ki so kampirali, kjer jih je zajela noč, motoriste, ki so se podili po gozdnih, travniških in planinskih poteh, kopalce, ki so se hladili tudi v Sedmerih triglavskih jezerih, jamarje, ki so se brez dovoljenja "vgnezdili" neposredno ob vhodu v podzemne jame... In ker nadzornikov nihče ni jemal posebno resno, če so mahali samo z zakonom in kaznovalnimi lističi, so si omislili tudi radijske postaje, s katerimi so pri kršiteljih dajali vtis, kot da lahko vsak trenutek pokličejo policiste. No, hreščavi aparati so bili le za strah, ki pa je "omehčal" marsikaterega kršitelja! Kot smo slišali na zadnji seji sveta TNP, so bili aparati takšni, da Z njimi tudi približno ni bilo mogoče priklicati policistov. Zdaj, ko je javni zavod TNP dobil za svoje delovanje nekaj več denarja od države, se tudi nadzornikom obeta, da bodo prišli do sodobnih aparatov, ki jih ne bodo nosili za pasom samo zaradi lepšega, ampak zato, da bodo lahko ukrepali. Brez bohinjskega protesta Ko je v Bohinju propadel referendum za oblikovanje samostojne občine, so se nekateri "od ljudstva izbrani in izvoljeni Bohinjci" jezili na novinarje, češ da so s svojim pisanjem naredili zmedo na terenu in da so med glavnimi krivci, da je ljudstvo reklo "ne". Zdaj, ko je državni zbor odločil po svoje, poteptal na referedumu izraženo bohinjsko voljo in uslišal manjšino, ki si je zelo želela občino, "od ljudstva izbrani in izvoljeni Bohinjci" nič ne protestirajo, da je bila odločitev parlamenta nedemokratič- Audi in Volksvvagen pri Avtohiši Magister Pri Avtohiši Magister v Radovljici so z novim prodajnim salonom razširili svojo dejavnost na prodajo vozil Audi in Volksvvagen. Poleg prodaje celotnega programa vozil, nudijo tudi kompletne servisne storitve. Kupci lahko izberejo med načinom plačila z gotovino ali pa s kreditom ali leasingom. Prodajni salon Audi - VWje odprt med tednom od 8. do 12. in od 14. do 18. ure, ob sobotah do 12. ure, servis pa od ponedeljka do petka od 7. do 15. ure. Ob otvoritvi salona so pri Avtohiši Magister izžrebali tudi nagrajence nagradne igre Kmalu... v Gorenjskem glasu. Nagrade prejmejo: LVanda šranc, Zg . Plavž 4, Jesenice (avtoradio Blaupunkt), 2. Andrej Lužnik, Titova 2, Jesenice (4 I olja Castrol) in 3. Sebastjan Demšar, Frankovo nas. 68, Šk. Loka (4 I olja Protonj Nagrajenci nagrade lahko prevzamejo v avtosalonu, kjer bodo danes ob 15. uri smučarki Alenki Dovžan predali novo vozilo vw golf. G&.bA,d.o.o. AVTOSERVIS BLED Rlbenska 6, Bled, Tel.: 064/741-116, 741-411 Se priporoča m\lAM min $ prodaja vozil LADA in servis v garanciji # prodaja vozil FIAT bjAMI SE # krediti brez pologa v $ servisiranje vseh vrst osebnih vozil PREPRIČAJTE $ optična nastavitev ^ K V11 If tfTl O elektronski test motorja u RWIIK1I $ priprava vozil za zimo Itf KONKURENCMH # prodaja rezervnih delov rtumjaiM # vrstni red za vozila NIVA tfcWAH RO< \0 PRANJE OSEBKIH VOZIL na in proti volji večine. Klic v sili Spoštovani! Ugotovila sem, da tudi vi, gospod Hotel in gospa Trgovina, razpolagate s parkirišči, za katera so moji ogledniki ugotovili, da jih ne uporabljate samo za svoje potrebe in da so torej tudi javnega značaja. Ker mi do roka, ki ga predpisuje zakon o javnih gospodarskih službah, niste ocenili deleža družbenega kapitala, ki zaradi javnega značaja vaših parkiršč pripada občini, sem se tako kot že pri gospodu Alpinumu iz Bohinja odločila, da vas bom začasno podržavila in da bo dotlej vaš organ upravljanja moj "svetnik" s svojo kompanijo. Vaša gospa Občina Radovljica! Dva poslanca v supergah Poslanci državnega zbora se očitno dobro zavedajo, da obleka naredi človeka in da jih televizijska kamera lahko Sodn(j)i otok Vasica Spodnji otok, ob cesti proti Begunjam, je prišla na slab glas. Ker so zlikovci (le kdo bi vedel, od kje in odkod) s table ob cesti zbrisali črko "p", je Spodnji otok naenkrat postal kar Sodnji otok oz. ob težki izgovorjavi "nj" kar Sodni otok, ki se ga kot hudič križa izogibajo vsi, ki imajo kaj slabega na vesti. Zlobneži namigujejo, da bi bil otok premajhen, če bi hoteli nanj strpati vse radovljiške prevarante, kradljivce, pretepače, cestne morilce... vsak trenutek "ujame" in pokaže vesoljni Sloveniji. Le redek je, ki bi se upal po parlamentu sprehajati brez kravate, suknjiča... Kako pa je v radovljiškem parlamentu? Ko smo na nedavni seji "vgrli oči" po poslancih, smo ugotovili, da je tistih s kravato manj kot onih brez nje. Pa n_e le to: dva poslanca sta jo na sejo primahala kar v supergah. Mehanizmi Iskra Mehanizmi, Lipnica 8, 64245 Kropa, Slovenija razpisuje JAVNO DRAŽBO za prodajo osnovnih sredstev podjetja. Predmet javne dražbe so osnovna sredstva po spisku: NAZIV št. kosov sklicna cena/kos 01. Ekscentrična preša vVENGARTEN 40 t 1 3.000 DEM 02. Ekscentrična preša HORDEN LM 12 DRF 1 1.000 DEM 03. Stroj za ozobljenje MIKRON 102 1 300 DEM 04. Stroj za ozobljenje MIKRON A 21/0 1 3.000 DEM 05. Stroj za ozobljenje MIKRON Z 9 1 1.200 DEM 06. Stružnica na ročni pomik 1 400 DEM 07. Revolverska stružnica 1 1.000 DEM 08. Vrtalni stroj VVEBO 1 370 DEM 09. Revolverski vrtalni stroj BURGMASTER 1 550 DEM 10. Brusilni stroj tračni 1 1.000 DEM 11. Steberni veČvretenski vrtalni stroj 1 1.000 DEM 12. Stroj za valjanje pločevine 1 2.600 DEM 13. Stružni avtomat s pnevmatsko opremo 1 2.700 DEM 14. Vrtalni stroj s podstavkom 1 150 DEM 15. Pralna naprava KLN 1 6.000 DEM 16. Pnevmatske škarje za odrez traku 1 450 DEM 17. Pnevmatski podajalec traku 1 200 DEM 18. Navijalni stroj za navijanje tuljav AUMANN 1 400 DEM 19. Ročna stiskalnica (knakar) 5 100 DEM 20. Pnevmatska stiskalnica z opremo 1 1.000 DEM 21. Pnevmatska stiskalnica 1 500 DEM 22. Pnevmatska stiskalnica 1 300 DEM 23. Grelec traku 1 100 DEM 24. Automat za vtiskovanje jeder 1 2.000 DEM 25. Automat za izdelovanje vzmetke 1 1.500 DEM 26. Tiskarski strojček za tiskanje nalepk 1 200 DEM 27. Pisalni stroj SUPERMETAL 1 50 DEM 28. Kondenzirna komora vlage 1 200 DEM 29. Računalnik PARTNER 1 100 DEM 30. črpalka z rezervarjem za hlad. tekočino 1 100 DEM 31. Vibracijski podajalnik 2 100 DEM 32. Jeklenka za plin dušik 1 50 DEM Javna dražba bo 20. 10. 1994 ob 10. uri v prostorih podjetja. Ogled osnovnih sredst«v je možen eno uro pred začetkom javne dražbe. Na javni dražbi lahko sodelujejo pravne in fizične osebe. Pred začetkom javne dražbe^ treba položiti varščino v višini 10 % od sklicne cene za osnovna sredstva, ki ^ ovrednotena nad 1.000 DEM v tolarski protivrednosti po srednjem tečaju BS na licitacije. Rok plačila za osnovna sredstva do vrednosti 1.000 DEM je takojšnji, nad vrednos jj 1.000 DEM se sklene pogodba z rokom plačila 8 dni. Varščina je vračunana v skup ceno. Za neprodana osnovna sredstva se varščina brezobrestno vrne. ^ Prometni davek in druge stroške v zvezi s prenosom plača kupec. Blago lahko odpe kupec po plačilu. . ČETRTEK, 20. OKTOBRA TVS 1 10.05 Otroški program 10.50 Tedenski izbor 13.00 Poročila 16.00 Življenje komedijanta, ponovitev švedske drame 17.00 TV dnevnik 17.10 Otroški program: Živ žav 18.00 Regionalni studio Maribor 18.40 štiri v vrsto, TV igrica 19.10 Risanka 19.30 TV dnevnik 2, Vreme 19.55 Šport 20.10 Neverjetne zgodbe 21.00 Tednik 22.00 TV dnevnik 22.45 Sova Gledališče Rayja Bradburvja, kanadsko-novozelandska nanizanka Sever in jug, ameriška nadaljevanka TVS 2 13.00 Euronevvs 13.50 Evrogol 14.50 Kinoteka: Ciklus filmov H. Bogarta: Zaklad Sierra Madre, ameriški film (čb) 16.40 V vrtincu 17.25 Sova, ponovitev 18.45 Že veste 19.15 Tok, tok, kontaktna °ddaja za mladostnike 20.05 večerni gost: Dr. Borut Telban 21.05 Sejem Medilab 21.10 Umetniški večer: Velika obdobja evropske umetnosti: Dvajseto stoletje, zadnji del nemške nadaljevanke 22.10 Oči kritike 23.10 Stoletnici filma naproti: •ngrid Bergman: Sedmi pečat, švedski film HTV 1 7-55 Poročila 8.00 Dobro jutro 10.00 Poročila 10.05 Šolski program 12.00 Poročila 12.05 TV koledar 12.15 Cesarica, nadalje-vanka 13.00 Monofon 13.40 Ves svet je oder, angleška dokumentarna serija 14.40 Lovejoy, angleška nanizanka 15.35 Okla-^oma kid, ameriški čb 17.00 Hrvaška danes 18.00 Poročila 1805 Kolo sreče 18.35 Santa Barbara, ameriška nadaljevanka 19.30 TV dnevnik 20.15 Iz strankarskega življenja 21.00 Nocoj z Vami, zabavnoglasbena oddaja 21-40 Poročila 21.45 Znanost in g| 22.35 Slika na sliko 0.20 poročila v nemščini 0.25 Sanje Drez meja HTV 2 16.15 TV koledar 17.15 Kulturna krajina 18.15 Evroliga 19.15 5'sanka 19.30 Dnevnik 20.15 Ce ti misliš, da imaš težave, angleška humoristična nanizanka 20.45 Past. zadnji del nadal-levanke 21.40 Susan je bila tu, ameriški barvni film 23.20 Metal-^anija kANALA OŠTRIJA 1 21.20 KANAL A BRAXTON ameriški barvni film; igrajo: Patrick Skeleton, Caroline Bliss, Michel Subor, Tony Baird, Abdulah Sunaro, Lydia Kigali in drugi; Braxton hoče razkrinkati mrežo tihotapcev, ki iz kenijskih rezervatov pošiljajo leopardje kože v Ameriko. V afriški divjini se mu na njegovo veliko žalost pridmži odvetnica Vanessa. Namesto da bi reševal leoparde, rešuje odvetnico pred žejo, lakoto in divjimi zvermi. AVSTRIJA 2 8.00 Vremenska panorama 14.00 šport: Tenis, ATP turnir (m), z Dunaja; Nogomet, evropski pokal, Liga prvakov, ponovitev 17.15 Neznana Madeira, Portret otroka 18.00 Prva policijska postaja 18.30 Made in Austria, kviz 19.00 Zvezna dežela danes 19.30 Čas v sliki 20.00 Kultura 20.15 Domače reportaže 21.00 Pikri namigi 21.25 Govorimo o filmu 21.55 Kuharski mojstri 22.00 Čas v sliki - večerni studio 22.40 Tenis, ATP turnir na Dunaju 23.35 Maecenas gala 94, posnetek slovesne podelitve nagrad podpornikom umetnosti 0.35 Slepar, italijanski film 0.50 Videostrani/1000 mojstrovin TELE-TV KRANJ 19.00 TV napovednik TELE-TV 19.03 EPP blok 19.10 Miha Pavliha (v živo) 20.00 Danes na videostraneh, EPP 20.03 EPP blok 20.10 Objava pravil in načina volilne kampanje v programu TELE-TV TELEVIZIJE KRANJ 20.15 Suhi trening repre-zentantk z rolerji Roces za zimsko sezono (ASA d.o.o. Naklo) 20.45 CNN - podpis pogodbe kabelskih operaterjev 20.55 Danes na videostraneh, EPP 21.00 Razstava umetniških slik Oskar Kogoj & Roberto Roda na Gradu Snežnik 21.20 Halo, Maja! (v živo)... Videostrani SODELUJTE V KONTAKTNIH ODDAJAH TELE-TV KRANJ -POKLIČITE PO TELEFONU: 33 11 56! TV ŽELEZNIKI vsak dan - VIDEOSTRANI TV Železniki (10 min. blok) ob 16.00, 18.00, 19.25 in 21.00 uri. Kontaktne oddaje vsak dan od 20. do 21. ure. 19.00 "Muska iz piksne" - M. Jelene 20.00 Nedolžni lahkoži-vec - odrska predstava igr. sk. "Scena" iz Železnikov (7. del) 20.50 Brez komentarja vi?? Video strani 12.00 Na tloh platnu 1215 Luč sve" I Oe, ponovitev ameriške nadal- E**nkt 13.05 Call seleetion, vrnitev 13.35 Spot tedna dim CMT 16-40 Na velikem KgjU 16.55 Album show 17.40 19 n£ '9ralr>ica 18.15 Benny Hill tlob oroClla 19-1° Luč sve" 20nn' ameriška nadaljevanka Por , Ma9netoskop 20.40 Pred 21 in arr,eriška nanizanka aml ..Poročila 21.20 Braxton, va S v? barvni ,llm 2305 Zdra~ °-05 CMT9'aVa 23-45 Sp0t t8dna 9.00 č 30 7 a Av arfierišk R JESENICE 5.00 Dobro jutro (vreme, ceste) 7.00 Včeraj na tujem, včeraj doma 7.15 Halo, porodnišnica 8.00 Nočna kronika 8.30 Telegraf 9.00 Horoskop 10.30 Novice 11.00 Podjetniška borza 12.00 BBC novice 12.10 Osmrtnice 12.30 Zimzelene melodije 14.00 Melodija tedna 14.15 Obvestila 14.30 Telegraf 15.00 Osrednja poročila 16.15 Obvestila 16.30 Osmrtnice 16.30 Domače novice 17.00 Spoznajmo se 18.00 čestitke 18.30 BBC 18.50 Telegraf as v sliki 9.05 Prva TVS 1 10.25 Otroški program 10.55 Tedenski izbor 13.00 Poročila 13.55 Film tedna: Jacquot iz Nantesa, ponovitev francoskega filma 15.50 Kam vodijo naše stezice 17.00 TV Dnevnik 17.10 Mladinski program 17.30 Boj za obstanek, angleška poljudnoznanstvena serija 18.00 Regionalni studi Koper 18.45 Hugo, TV igrica 19.10 Risanka 19.30 TV Dnevnik, Vreme 19.56 Šport 20.05 Poglej in zadeni 21.40 Turistična oddaja 22.00 TV dnevnik 22.35 Sova: Ljubezen da, ljubezen ne, nanizanka 23.10 Sever in jug, ameriška nadaljevanka 0.00 Manj kot nič, ameriški film ol|ci|ska Stri)e 1 i Harrv ii RŽIRI 5.30 Napoved programa 5.40 Servisne informacije 6.20 Noč ima svojo moč 7.00 Novice in dogodki 8.00 Radijska čestitka 8.30 Oddaja za upokojence 9.50 Nasvet za kosilo 9.30 Glasbo postaja, ponovitev in ljudje 10.00 Slika 1 Mm 12.10 Reportaže iz Kart* P00 čas v sliki 13.35 1*45 o dog 1400 Wichertovi tev i«^9ledl od strani, ponovi-Mini * 0troški program 17.00 l8on£S v sl|ki 17.10 VVurlitzer Hribov as v s,lkl 18-05 Mi 18 30 nost ,1 2dravnik 19.22 Zna- •Pcit H? čas v s,iki 20 00 AnQ . *°-15 Otroška zdravnica Sledi ' nadalievanka 21.45 Po-rT1oktr0ds,rani 21.55 Kuharski •SS 200 Umor P°d iužn,m 233cm- angleška kriminalka arripniLas, v slikl 23.40 Detektiv, bre/l ,ilm 130 Zore ' mož ^ffi3, 6- del 220 V,deos "'000 mojstrovin TVS 1 23.10 SEVER IN JUG R KRANJ 5.30 Dobro jutro 7.40 Pregled dnevnega tiksa 9.00 Gorenjska včeraj, danes 9.20 Tema 10.40 Informacija - zaposlovanje 11.00 Akcija 12.30 Osmrtnice - zahvale 12.40 Akcija 13.00 Pesem tedna 13.20 Akcija 14.00 Gorenjska danes 14.30 Planinsko športni kotiček 15.30 Dogodki in odmevi RS 18.00 Gorenjska danes, jutri 18.20 Music machine 19.30 do 24.00 Študentski program Radia Kranj R TRŽIČ Oddajamo od 16. do 19. ure. Oddajnik Kovor UKV 95 MHz in SV 1584 KHz, oddajnik Grad 88,9 MHz. Obvestilom, ki bodo na sporedu ob 16.10, sledi oddaja SPremljamo in komentiramo. Ob 15.40 sodelujte v oddaji Poiščite nas, nagrada vas čaka, ob 17.30 pa se bomo zavrteli pod kozolcem. Pokrovitelj oddaje je Klas d.o.o. Ob 18.50 lahko prisluhnete še novostim iz uredništva Gorenjskega glasa. KINO izbirate poslušalci 10.00 Dopoldanske novice 10.10 Devizn' tečaj 11.00 Vprašanja in po bude 12.00 Škofjeloških 6 13.00 Morda niste slišali 14.30 Brez plačni mali oglasi 15.00 Dogodk danes - jutri 15.30 RA Slovenija 16.00 Napoved programa 16.30 Obrtniki sebi in vam 16.50 športni utrinki 17.00 Novice 17.30 Iz zgodovine naših krajev 18.00 Od svečke do volana 19.00 Odpoved programa R RGL KRIM: 100,2 MHz - ŠANCE 99,5 MHz - LJUBLJANA: 105,1 MHz 5.00 Jutranji program - vod Alenka Potočnik 5.15 Novice 6.15 Novice 7.00 Horoskop 7.15 Novice 7.35 Vreme 8.00 Dopoldne z Vesno Pfeifer 8.15 Napoved dogodkov 8.30 Jutro je tudi takšno 9.30 Kam danes 10.15 Novice 11.00 Anketa 12.00 BBC novice 12.15 Aktual na tema 13.00 3x1 glasbena oddaja 14.05 Pasji radio 14.15 Novice 14.30 Hello again 15.00 Popoldanski vodeni program 15.15 RGL komentira in obveš ča 15.45 Avtomarket svetuje 16.10 Spoznajmo se s Cankarje vim domom 16.30 Na svojem 17.15 Novice 18.15 Aktualnost 19.15 Novice 19.25 Vreme 20.00 Barometer - poslovni radio 22.00 Medžik aj show 1.00 Gromka glasba - Marko Plahuta 2.00 Satelit foto bobnar CENTER amer. akcij, film HITROST ob 16., 18. in 20. uri STORŽIC Zaradi obnovitvenih del zaprto! ŽELEZAR amer. akcij, thrill. PIŠ ob 18. m 20. uri ŽELEZNIKI amer. srhlj. VOLK ob 18. in 20. uri SKOFJA LOKA fran. kom. OBISKOVALCI ob 20. uri BLED amer. kom. ACE VENTURA - NORI DETEKTIV ob 20. uri PETEK, 21. OKTOBRA TVS 2 13.00 Euronews 15.00 Videostrani 15.40Tedenski izbor 17.25 Sova, ponovitev 18.45 Znanje za znanje, učite se z nami 19.15 Poglej me 20.05 Pustolovščine mladega Indiana Jonesa, ameriška nanizanka 20.50 Predsednik Mao, francoska dokumentarna oddaja 21.45 Akcent 22.45 Koncert ob zaključnem večeru mednarodnega festivala G. Tartini 94, posnetek iz Pirana HTV 1 8.00Dobro jutro 10.05 Poročila 10.05 Kviz 10.45 Glasba v času 11.30 Mali veliki svet 12.00 Poročila 12.15 Cesarica, serijski film 13.00 Monofon 13.10 Dokumentarni film 14.10 V avtobusu, humoristična serija 14.30 To je vojska, serija 16.30 Alpe - Donava - Jadran 17.00 Hrvaška danes 18.00 Poročila 18.05 Kolo sreče 18.35 Santa Barbara 19.30 TV dnevnik 20.15 Glasba 21.20 Nikoli ne pozabi, ameriški film 23.00 Slika na sliko 23.55 Poročila v nemščini 0.00 Hollv-vvoodske zgodbe, britanski film HTV 2 17.10 Past, serijski film 18.00 Turbo limach show 19.15 Risanka 19.30 TV dnevnik 20.10 Beveriy Hills, serijski film 21.00 Ročk koncert 22.00 Oddelek za umore, serijski film 22.55 Hit depo _. KANALA 12.00 Na velikem platnu 12.15 Luč svetlobe, ameriška nadaljevanka 13.05 Magnetoskop, ponovitev kontaktne oddaje 13.45 Ameriških deset, glasbena oddaja 14.15 Spot tedna 16.10 Spot tedna 16.15 Na velikem platnu 16.30 Pred poroto, ponovitev ameriške nanizanke 17.00 Braxton, ponovitev filma 18.45 TV bazar 19.00 Poročila 19.10 Luč svetlobe, ameriška nadaljevanka 20.00 Pozitiv +, kontaktna glasbena oddaja 20.30 Na vodnih poteh ZDA - Reka Hudson, dokumentarna nanizanka 21.25 Poročila 21.35 Teden na borzi 21.55 Pustolovščine Viljema Telia, ameriški zgodovinski film 23.30 Album show, glasbena oddaja 0.30 Erotični film 23.55 TVS 1 MANJ KOT NIČ ameriški barvni film; igrajo: Andrevv McCarthy, Jami Certz, Robert Downey, James Spader, Tony Bili, Donna Mitchell in drugi Film prikazuje ameriško visokošolsko sceno in njeno socialno okolje. Osnovni zaplet zgodbe je povezanost med mladimi, nekateri med njimi so odšli iz kraja na ugledne visoke šole, drugi so ostali. Med temi, ki so ostali, je tudi Jufijan, rojena zguba, ki ne zna več razločevati med vzroki in posledicami in tako tone v mamilarstvo, ki seveda vodi edinofe navzdol. Izgubil je že zaupanje očeta in zdaj je ob njem edinole njegovo dekle Blair, ki je pripravljeno storiti marsikaj, da bi ga rešilo. AVSTRIJA 2 12.50 1 000 mojstrovin 13.00 Maecenas 14.00 šport 17.30 Živijo nevarno 18.00 Policijska postaja, zabavna nanizanka 18.30 Milijonsko kolo 19.00 Avstrija danes 19.30 Čas v sliki 20.00 Kulturni dnevnik 20.15 Nova 21.00 Trailer 21.20 Šiling 22.00 Čas v sliki 22.40 Totalno odštekana televizija 23.20 Večerni šport 0.05 Aurotrash 0.30 Smashing Pumpkins, koncert 1.20 1000 mojstrovin TELE-TV KRANJ 19.00 TV napovednik TELE-TV 19.03 EPP blok 19.10 Petkov tedenski pregled 19.30 Iz TV arhiva... (Videostrani) 20.00 Danes na videostraneh, EPP 20.03 EPP blok 20.10 Film: Poletje v školjki, 2. del - 1. predvajanje 21.40 Slovenski šopek -15 let škofjeloškega okteta (ponovitev) 23.00 Nočni zabav-no-erotični program 2.00 Videostrani SODELUJTE V KONTAKTNIH ODDAJAH TELEVIZIJE TELE-TV KRANJ - POKLIČITE PO TELEFONU: 33 11 56! TV ŽELEZNIKI Vsak dan - VIDEOSTRANI TV Železniki (10 min. blok) ob 16.00, 18.00, 19.25 in 21.00 uri. Kontaktne oddaje vsak dan od 20. do 21. ure. 19.00 Gost šolskega radia GAGA na TV - pripravili Polona, Špela, Janez in Peter 20.00 Klub Oto predstavlja: Apeiron 20.50 Brez komentarja tedna 14.15 Obvestila 14.30 Telegraf 15.00 Osrednja poročila 16.15 Obvestila 16.30 Osmrtnice 16.30 Domače novice 17.00 3 III tri & as 18.00 Čestitke 18.30 BBC 18.50 Telegraf RŽIRI 5.30 Napoved programa 5.40 Servisne informacije 6.20 Noč ima svojo moč 7.00 Novice in dogodki 8.00 Radijska čestitka 8.30 Od tu in tam 9.30 Nasveti za TVS 1 20.05 POGLEJ IN ZADENI R KRANJ 5.30 Dobro jutro 7.40 Pregled dnevnega tiska 9.00 Gorenjska včeraj, danes 9.20 Tema dneva 10.20 Tonski zapis pogovora z ministrico za delo 10.40 Informacije - zaposlovanje 12.30 Osmrtnice - zahvale 13.00 Pesem tedna 14.00 Gorenjska danes 15.30 Dogodki in odmevi (RS) 17.20 Ko sem še majhen bil 18.00 Gorenjska danes, jutri 19.30 do 24.00 Večerni program - Taki smo - Darko Torkar R TRŽIČ AVSTRIJA 1 9.00 čas v sliki 9.05 Policijska postaja 9.30 Dva v Avstriji 10.15 Umor pod južnim soncem, ponovitev 11.55 Muzikanti iz Avstnje 12.15 Notranjepolitično poročilo 13.00 Čas v sliki 13.10 Mi 13.36 Katts in pes, nanizanka 14.00 VVichertovi iz soseščine, nanizanka 14.45 Pogledi vstran 14.55 Pet pred tretjo 15.00 Sanjski kamen, risanka 15.25 Am, dam, des 15.45 Smrkci 16.00 Vroča sled 16.30 Kremenčkovi 17.00 Mini ZIB 17.10 VVurlitzer 18.00 Čas v sliki 18.05 Mi 18.30 Hudournik, nanizanka 19.30 čas v sliki 20.00 Šport 20.15 Stari, nanizanka 21.20 Pogledi vstran 21.30 Supertipa iz Miamija, kriminalna nanizanka 22.50 Shatov veliki zadetek, ameriški film 0.35 1000 mojstrovin Oddajamo oda 16. do 19. ure, iz Kovorja na UKV 95 MHz ter SV 1584 KHz in z oddajnika Grad na 88,9 Mhz. Ob 16.10 prisluhnite obvestilom, ob 16.30 bomo spremljali in komentirali, nato pa govorili o kulturnih dogodkih. Ob 17.25 bo na sporedu oddaja o bližnji krvodajalski akciji v Tržiču, ob 18.30 pa boste poslušalci oddajali glasove za Gorenjca meseca. R JESENICE 5.00 Dobro jutro (vreme, vesti) 7.00 Včeraj na tujem, včeraj doma 7.15 Halo, porodnišnica 8.00 Nočna kronika 8.30 Telegraf 9.00 Horoskop 9.30 Razgled s Triglava 10.30 Novice 11.00 1001 nasvet 12.00 BBC novice 12.10 Osmrtnice 14.00 Melodija KINO kosilo 9.35 Glasbo izbirate poslušalci 10.00 Dopoldanske novice 10.10 Devizni tečaj 11.00 Filmske zanimivosti 12.00 Škofjeloških 6 13.00 Nasveti za graditelje 14.10 Devizni tečaj 14.30 Brezplačni mali oglasi 15.00 Dogodki danes - jutri 15.30 RA Slovenija 16.30 Nasvet za izlet 16.50 športni utrinki 17.00 Izbiramo Gorenjca meseca 17.10 Turistično popoldne 18.00 Alpetourovo turistično okence 19.30 Zadetek v petek - od A do Z 22.00 Odpoved programa R RGL KRIM: 100,2 MHz - ŠANCE: 99,5 MHz - LJUBLJANA: 105,1 MHz 5.00 Jutranji program - vodi Hermina Jerman 5.15 Novice 7.00 Horoskop 7.15 Novice 7.35 Vreme 8.00 Jutranji program 8.15 Napoved dogodkov 8.30 Jutro je lahko tudi takšno 9.30 Kam danes 10.15 Novice 11.00 Anketa 12.00 BBC novice 12.15 športni utrinki 13.00 3x1 -glasbena oddaja 13.15 Novice 14.05 Pasji radio 14.15 Novice 14.30 Glasbena oddaja 15.00 Popoldne z Alenko Sivko 15.15 RGL komentira in obvešča 16.10 Spoznajmo se 17.00 Anketa 17.15 Novice 17.55 Špeckahla 18.30 Evropa v enem tednu 19.15 Novice 19.25 Vreme 20.00 Ročk izpod Alp 21.00 Odprta dlan - Borut Pogačnik 22.00 Rockoteka 1.00 Camera obscura - Zlato Kreč 2.00 Balkan žur do jutra radio triglav W% MHz SKOFJA LOKA fran. kom. OBISKOVALCI ob 18. uri, amer. srhlj. VOLK ob 20. un BLED amer. kom. ACE VENTURA - NORI DETEKTIV ob 18. uri RADOVLJICA amer. kom. ACE VENTURA - NORI DETEKTIV ob 20. uri GLEDALIŠČE I LITERARNA DELAVNICA TRALALA PLAC Pilov žur mladih talentov Pred Šestimi leti so organizatorji bodočega Pilo-vega žura napisali: "Ima vaša šola svoj ansambel, vokalno-instrumentalno skupino? Če se vas bo oglasilo več, bomo morda celo organizirali tekmovanje..." Prvič se je prijavilo šestnajst mladih glasbenih skupin in vsako leto jih je bilo več. Na letošnjem, šestem po vrsti, Pilovem žuru, ki je bil maja v Sežani so mladi glasbeniki v živo pokazali, kaj znajo, strokovna žirija Ea je izbrala tudi tri naj-oljŠe. Na predlog Slavka Avsenika so se letos pri Helidonu odločili, da izmed demo posnetkov, ki so jih v zadnjem Šolskem letu zbrali v uredništvu PIL-a, izberejo devet najboljših skupin. Le-te so nastopile v TV oddaji Klub Klobuk, v studiu Roberta Bevca pa so vse te skupine posnele tudi lastno skladbo. In rezultat, kaseta z devetimi skladbicami, je pred vami. Gre z igrivo in veselo glasbo, z mladostniškimi besedili in spevnimi melodijami. Zanimivo je tudi, da si mladi že v rosnih najstniških letih izbirajo svoj glasbeni slog in med bandi, kot so Orpheus, The Lazy Band, Tutti Frutti, Fru - fru, Prvi poljub... so zagotovo bodoči raperji, metalci, rock'n'rollerji, o katerih bomo na slovenski glasbeni sceni še slišali. • LK. Matineje v jeseniškem gledališču 2. oktobra smo otroci dočakali Vašo našo matinejo, ki bo na sporedu vsako drugo nedeljo v gledališču Toneta Čufarja na Jesenicah. Na sporedu bo trinajst predstav. Prva je bila lutkovna igrica Fidel fadel, ki jo je predstavila lutkovna skupina Tri iz Kranja. Na vsaki predstavi otroke najprej pozdravi dedek, ki nam zastavi nagradno uganko. Odgovore napišemo na listek, tega pa oddamo na naslednji matineji v skrinjico. Srečni izžrebanec dobi nagrado. Po vsaki predstavi v avli gledališča rišemo risbice in na naslednji matineji je najlepša nagrajena. Letos je naš dedek uvedel novost, in sicer "pisma dedku". Na vsaki matineji bo najlepše pisemce nagrajeno. Za vse nagrade je letos poskrbela poslovalnica DZS na Jesenicah. Poskrbljeno je tudi za slad-kosnedneže. Po matineji se namreč lahko posladkamo s slaščicami slaščičarne Metuljček z Jesenic. Kot zvesta obiskovalka matineje sem sestavila pesmico, ki je posvečena prav njej. MATINEJO spet smo dočakali, Ah, takoj v gledališče se podali, Tako bo ob nedeljah vsakih 14 dni. In spet naš dedek nas pozdravi, Nato uganko nam zastavi, Ej, predstava na odru se ie vrti, Ja, otroci imajo na pecljih oči, A slaščic na koncu se vsak najbolj veseli. • Nina Obid, 3. c r. OŠ Toneta Čufarja, Jesenice GLEDALIŠČE Nagradna tralala uganka Pilov žur je najboljši žur na svetu. Organizira ga najboljša revija za mlade na svetu. Reviji se reč PIL ali _? Dopisnice s samimi pravilnimi odgovori pošljite do petka, 21. oktobra, v uredništvo Gorenjskega glasa, Zoisova 1. Pripis "za Tralala plac". A kva je nagrada za srečnega izžrebanca? Pilov žur - najboljša kaseta na svetu. VAŠA POŠTA Pretekli teden so nam pisali: Andreja Bukovnik, Erika Berginc, Nataša Lombar-Peternel, Vid Mavčič, Rok Teul, Špela šemrov, Katja Sitar, Janez Delavec, Primož Trilar, Katja Zupane, Janja Roblek, Nina Bakovnik, učenci 6. c r. in člani novinarskega krožka OŠ Bistrica, Matej Kola-kovič, Irena Tavčar, Žiga Svete, Anja Kaloper, Katarina Ristič, Jerneja Čater, Anita JuriČ, Nikolina Šurman in člani dopisniškega krožka OŠ Olševek. Iz te šole smo dobili tudi tri prikupne risbice. Matevž Šubelj je narisal sočno jabolko, Grega Mali hruško (oba sadeža sta, žal, napadla črva), Živa Čebulj pa nam je postregla z odlično sadno kupo. NAGRAJENI SPIS Punčka riše Punčka riše, punčka piše same vzorne čire čare, za čebelico, za petko, za tovarišico Metko. In ko zmanjka ji prostora, brez prestanka, brez premora riše dalj po beli mizi same vzorne krice krače, čire čare, kurje tace. • Nikolina Šurman, 2. c r. OŠ Matije Čopa, Kranj Nikolina Šurman ■ ili FOTO BONI Zlato Polje 12b, 64000 Kranj, tel.: 064/224 - 262 Rdeči mak nagrajuje Seveda boste morali odgovoriti la eno čisto preprosto vprašanje. Naštejte vsaj pet vrst rož, ki jih prodajajo v Maku. Nagradi sta ljubka kaktusa, ki bosta popestrila vaše okno ali pisalno mizo. Dopisnice pošljite na Gorenjski glas, 64000 Kranj, Zoisova 1. FUL KUL ŠPON V PRIMADONI Še 005 dni... ... ja, samo še toliko časa imaš, da se prijaviš, draga srednješolka in vsemu svetu, ali pa vsaj polovici le - tega, pokažeš, kdo si najlepša, najbolj simpatična, naj... srednješolka. Seveda te lahko prijavijo prijatelji, prijateljice in jasno, sošolci, sošolke iz tvojega razreda, saj jih zagotovo mika skupinski, razredni izlet v Gardaland, kako drugače kot zastonj, saj tokrat plača Diskoteka Primadona. Strokovna Komisija se je v Primadoni oglasila že ta vikend in glej ga amorja, koga smo srečali. Darinko, ki sicer ni več srednješolka, ampak je pa zato prav tisto soboto svojemu fantu, pardon, od sedaj naprej možu, rekla tisti znameniti DA. Nam, kar malo nerodno ob tako razkošni obleki, ampak toliko pa svet ne, da tega velikega dogodka nebi ovekovečili tudi na fotografijo. Ko boste to soboto, 22. oktobra, prišli v Primadono, se vam zato ni potrebno glih poročit', tudi bele obleke ali smokinga ne boste potrebovali. S seboj vzamite le ostre oči, da boste lahko presodili, katera izmed srednješolk bo tista naj... ... in najlepša bo izbrana. Prijave: Diskoteka Primadona, vsak dan po 17. uri po tel 681 - 188. NA VRTILJAKU Z ROMANO Vsak torek ob 17. uri na kranjskem radiu Skrivnostna fotografija Osnovno šolo Petra Kavčiča v Škofji Loki ste prepoznali, majice Gorenjskega glasa bo dobilo (nove so prav zdaj v tisku) 45 nagrajencev, mi pa začenjamo nov krog nagradne igre. Katera osnovna šola je na fotografiji? Če poznate odgovor, ga napišite na dopisnico in jo pošljite na Gorenjski glas, 64000 Kranj, Zoisova 1. Naslednji teden pa bomo objavili še eno sliko iste šole, morda bo oreh tedaj mehkejši. Naj naj Vrtiljakova pevka Glasovali ste nadvse pridno in izbrali celjsko šolarko Hajdi. Danes popoldne bo Romanina in vaša gostja na kranjskem radiu, razmislite, kaj jo boste vprašali, ob petih pa zavrtite telefon. Zbiratelji se oglašajo Gregor Eržen iz Tržiča, ki zbira znamke, je zgovoren fant, kaj? V torek smo ga slišali na kranjskem radiu, ko je razlagal, kako se je pred tremi leti navdušil za zbiranje znamk, povedal, da jih ima že več kot dva tisoč, da večji del žepnine porabi za nakupe znamk, da sta v njegovi zbirki posebno dragocena albuma, ki jih je dobil od mamine prijateljice in so stare že okrog sto let, da znamke spoznava po knjižici Zbirajmo poštne znamke, da se je osredotočil na znamke z ladjami in Slovenijo... No, sedmošolca Gregorja se spominjamo tudi kot našega dopisnika, pred dvema letoma je bil z nami tudi na nagradnem izletu v Železnikih. V torek, po končanem Vrtiljaku, smo ga fotografirali skupaj z Romano. Prejšnji teden so se nam oglasili še trije zbiratelji, ki bodo ili z nami na izlet. Tina Gostan iz Dvorij zbira prtičke in vžigalnike, Mateja Jagodic iz Cerkelj prtičke, kartice in značke, Urška Gregorčič iz Tržiča pa cel kup stvari: igračke iz kinder jajčk, znamke, značke in pesmi, ki jih sama piše. V avtobusu je še dovolj prostora. Zbiratelji, oglasite sel FILMSKA NAGRADNA UGANKA Štiri poroke in pogreb Najprej opravimo z nagradami. Tokrat smo žrebali kar iz dveh Kupčkov. Prvi odgovor iz filma V zraku je Cincinnati. Nagrajenca, ki prejmeta po dve brezplačni vstopnici, sta Mateja Jerala iz Mavčič, Breg ob Savi 90, in Alojzija Avbelj iz Kranja, Planina 32. Drugi odgovor pa naj bi bil avtobus, ki je glavni junak filma Hitrost, vendar nanj očitno niste pomislili, saj ste vsi napisali ime Keanu Reeves. No, žrebali smo kljub temu. Po novem so nagrajenci štirje, dobili bodo po eno brezplačno vstopnico, ki jo podarja Kino podjetje kranj. To so: Barbara Livk, Selca 140, Ines Trškan i/. Kranja, C. Jaka Platiše 3, Urška Gregorič iz Kranja, T. Dežmana 8, in Igor Lavrič iz Kranja, Kuratova 48. Konec tedna prihaja na kranjsko filmsko platno o^1'^ komedija štiri poroke in pogreb. Govori o osmih prijatelpj' petih duhovnikih, enajstih poročnih oblekah, šestnajsti taščah in tastih, 2000 kozarcih za šampanjec ter o moškem in žeaski, ki sta kot ustvarjena za poročni par, a morda niko ne bosta stopila skupaj pred oltar. . štiri poroke in pogreb je film o natanko štirih porokah enem pogrebu. A brez strahu; vsakdo, ki je film videl, j želel poročiti in niti za trenutek ni pomislil na P08J*~' filma je tudi odlična skladba skupine Wet VVet vVet, menda še vedno vztraja na vrhovih evropskih lestvic. Morda poznate naslov te skladbe7 (Ugovor« posiJJ do ponedeljka na Gorenjski glas, 64000 Kranj, Zoisova Filmska uganka. POSLI IN FINANCE UREJA MARIJA VOLČJAK Iščita potrošnikov rok/ za uveljavljanje Aklamacije na izdelkih I pravno pisarno Zveze pomnikov se je obrnilo že več k"Pcev j podobnim vprašanjem, novec jim je namreč zatrjeval, VJ* rok za reklamacijo napak v Kladu z Zakonom o trgovini le tri ^e«, kupci pa so se na podlagi W*& nasveta sklicevali na šestletni rok, kot ga določa v slavju o jamčevanju za stvarne yQke Zakon o obligacijskih perjih. Kdo ima torej prav? j Mnenje pravne pisarne ZPSje, 7Se potrošnik lahko sklicuje na Ee?" izmed omenjenih zakonov r ^tnem preudarku. Po Zako-I ° trgovini mora potrošnik Jal°iiti svojo zahtevo trgovcu *°/> ko odkrije napako, naj-ntefe pa v treh mesecih po KjPU blaga. Če kupec poda Vamacijo v tem roku in je j^ova zahteva seveda upravi-ina> mora trgovec blago zamen-J J novim ali potrošniku vrniti Vfsek plačan za to blago ali s Jr°Snikovim soglasjem odpra-)J"aPako na blagu. Kupec torej I/,*0 izbere enega izmed teh rjgvkov brez omejitev, pač \?e na to, katera motnost mu Pnenx primeru najbolj ustreza. *ntmivtije tudi določba, da Cj trgovec potrošniku odgo-PW na predloženo zahtevo ^■lmacijo) najpozneje 15 dni nienem prejemu. Po Zakonu o obligacijskih razmerjih je določen daljši šest mesečni rok za uveljavljanje kupčevih pravic, vendar pa so nekatere omejitve predvsem glede zahteve za razdrtje pogodbe. Z uveljavitvijo tega zahtevka mora vsaka stran vrniti tisto, kar je prejela (kupec mora prodajalcu prepustiti pokvarjen izdelek, prodajalec pa mu mora vrniti plačano kupnino z zamud nimi obrestmi). Pogodba se lahko razdre le, če je kupec od prodajalca pred tem neuspešno zahteval odpravo napake ali zamenjavo stvari. Kadar se namerava pogodba razdreti, se prodajalcu v zahtevi za odpravo napake ali zamenjavo postavi primeren rok, v katerem je mogoče to storiti. Če napaka ni odpravljena, je pogodba razdrta s samim zakonom. Od potrošnika je torej odvisno, na podlagi katerga zakona bo uveljavljal svojo pravico. Gotovo bo izbral zakon, ki določa zanj ugodnejše pogoje. To je v prvih treh mesecih po nakupu 13. člen Zakona o trgovini, po poteku tega roka pa členi 478. do 500. Zakona o obligacijskih razmerjih. Pravna pisarna ZPS Jure Markič fanal A po vsej Sloveniji iN. n ... ____.... v. ___ ^liv'--*7" °ktoDra " Kanal A bo s priključitvijo na štiri nove 'Hi Ske oddajnike do konca leta lahko spremljala večina palcev Slovenije. Nc? ^ ^° to onimogočila naložba investicijskega sklada i&Pcj^e družbe Baring Communications Equity Limited jttju ki sc je odločil vložiti dva milijona dolarjev, kar *lVes.-ayjia. dobro petino vrednosti televizijske hiše Kanal A. Ta t4j "rjjski sklad vlaga predvsem v zahodnoevropske medije in fov . *°rnunikacije. Za naložbo v Sloveniji se je odločil zaradi 'i^&v naSih medijev, njihove privatizacije in ukinjanja monopola :o( televizije. Na podlagi temeljitih analiz je ocenil Kanal A isin.^no perspektivno televizijsko postajo in z naložbo bo posal * dobre petine delnic. Investicijski skladi na "polovici proge" različno uspešni Zbrana vrednost pod pričakovanji Kranj, 18. oktobra - Večini investicijskih skladov, ki jih upravljajo pooblaščene investicijske družbe, je državna Agencija za trg vrednostnih papirjev dovoljenja izdala sredi julija. Skladi so doslej zbrali certifikatno premoženje v vrednosti 84 milijard tolarjev - izrazito uspešnih pri zbiranju pa je le 9 skladov, ki jih upravlja 6 pooblaščenih družb za upravljanje. "Top uspešna" deveterica je v povprečju zbrala 92 odstotkov razpisanega kapitala in med njimi so tudi skladi, ki so se napolnili do vrha, torej do dovoljenega zneska 9,5 milijarde SIT vrednosti v obliki certinkatnih vpisnic državljank in državljanov. Poleg te deveterice zelo uspešnih skladov (mimogrede: so v lasti bank oziroma velikih investitorjev) je še vsega šest skladov, ki so v prvi polovici določenega časa za zbiranje certifikatov uspeli zbrati več kot 50 odstotkov razpisanega kapitala. Kar devet skladov pa doslej ni zbralo še niti desetine razpisanega kapitala. Državljanke in državljani smo za vpis certifikatov v sklade in v podjetja doslej porabili že 1.600.000 lastninskih nakaznic, zato je Ministrstvo za ekonomske odnose in razvoj že naročilo tisk dodatne emisije vpisnic, saj je večina certifikatskih upravičencev svoje premoženje razdelila na več skladov oziroma podjetij, kar veliko certifikatov pa še čaka na odločitev njihovih lastnikov. Navedeni podatki so bili včeraj in predvčerajšnjim povedani na okrogli mizi o privatizacijskih skladih in privatizaciji, ki je potekala kot uvod 10. konference Ljubljanske borze, d.d. Na njej so državni sekretar za privatizacijo mag. Tone Rop, predsednik sveta Agencije za trg vrednostnih papirjev prof. dr. Dušan Mramor, direktor Skla- da za razvoj mag. Uroš Korže, državni sekretar v Ministrstvu za finance mag. Božo Jašovič, direktor CEEPN dr. Marko Simoneti in direktor Združenja bank Slovenije Srečko Kor-bar poudarili, da bo po sedanji "administrativni" fazi lastninskega preoblikovanja slovenskih podjetij prišlo do zelo nenaravno in netipične organizacijske in lastninske strukture slovenskih podjetij - v primerjavi s podjetji v razvitem svetu. Pot do normalne in tipične lastninske strukture podjetij (s prevlado zunanjih lastnikov in ne zaposlenih v firmi!) bo dolga, povezana tudi s propadanjem "po slovensko" olast-ninjenih podjetij. Brez dvoma bo v pospešitvi procesa lastninskega preoblikovanja precej prelomna prva dražba delnic, ki jih ima v podjetjih Sklad za razvoj. Dražba bo že 5. decembra in Sklad bo ponudil nekaj svojih deležev v nekaterih podjetjih. Zanje se bo - očitno - lahko potegovalo le nekaj investicijskih skladov; ali pa bo bližajoči se datum prve dražbe spodubil investicijske sklade, da pohitijo z zbiranjem certifikatov. Vsekakor pa bo poteku lastninskega preoblikovanja slovenskih podjetij največ pove podatek, da je postopek (ki vključuje tudi registracijo podjetja na sodiču) doslej končalo vsega 7 (sedem) podjetij... KOIIKO JE VREDEN TOLAR MENJALNICA 1 DEM 1 ATS 100 ITL A BANKA (Kranj, Tržič) 78.20 80,20 10,97 1 1,35 7,62 8,00 AVAL Bled, Kranjska gore 79,30 79,55 11,25 1 1,30 7,80 8,00 COPIA Kranj 79,30 80.00 11,18 1 1,36 7,80 8.00 CREMTANSTALT N.banka L|. 79,00 80,00 11,15 1 1,35 7,60 8,00 EROS (Stari Mayr), Kranj 79,60 79,80 11,26 1 1,37 7,75 7.95 GEOSS Medvode 79,40 79,70 11,24 1 1,33 7,75 7,90 GORENJSKA BANKA (vse enote) 78,30 80,20 10,91 1 1,39 7,55 8,02 HRANILNICA L0N, d.d.Kranj 79,00 79,89 11.10 1 1,30 7,50 7,90 HIDA-tržnlca Ljubljana 79,35 79,75 11.25 1 1,32 7.75 7,90 ILIRIKA Jesenice 79,20 79,90 11,10 1 1.28 7.70 7.95 INVEST Skofja Loka 79,50 79,80 11,25 1 1,29 7.75 7,88 LEMA Kranj 79,40 79,90 11,15 1 1,30 7,75 7,95 MIKEL StražJšce 79,40 79,95 11,22 1 1,33 7,68 7,95 PBS d.d. (na vseh poštah) 77,00 79,50 10,30 1 1,24 7,22 7,80 SHP-Slov. hran. In pos. Kranj 79,30 79,80 11,20 1 1,30 7,60 7,95 SKB Kranj (Radovljica, Šk. Loka) 78,60 80,45 10,70 1 1.45 7,58 7,95 SLOGA Kranj 79,00 79,90 11,00 1 1,30 7.50 7,85 SLOVENU ATURIST Boh. Bistrica 78,30 10,91 ■ 7,55 SLOVENUATURIST Jesenice 79,00 79,90 11,10 1 1,27 7,70 7.90 ŠUM Kranj 79,40 79,70 11,24 1 1,33 7,75 7,90 TALON Žel. postaja Trata, Šk. Loka 79,35 79,83 11.25 1 1,33 7,70 7.95 TAL0N Zg. Bitnje 79,35 79,83 11,25 1 1,33 7.70 7,95 TENTOURS Domžale 79,10 79,80 11.18 1 1,30 7,75 8,00 UBK d.d. Skofja Loka 79,40 80,20 11,15 1 1,40 7,75 8,00 VVILFAN Kranj 79,40 79,80 11,22 1 1.32 7,75 7,95 WILFAN Radovljica, Grajski dvor 79,30 79,60 11,23 1 1,31 7,75 7,89 ZORI Kamnik 79,20 80,00 11,20 1 1,38 7,65 7,80 POVPREČNI TEČAJ 79,07 79,89 11,11 11,33 7,68 7,94 Pri Šparoveu v Avstriji Je ATS ob nakupu blaga po 11,00 tolarjev. Podatke za tečajnico nam sporočajo menjalnice, Id si pridržujejo pravico dnevnih sprememb menjalniških tečajev glede na ponudbo in povpraševanje po tujih valutah. ZASTAVLJALNICA NUDIMO UGODNA POSOJILA NA PODLAGI ZASTAVI: ■ ČISTEGA ZLA TA iN NAKITA m VREDNOSTNIH PAPIRJEV »TUJIH VALUT • UMETNIN IN S T AR IN M UGODNE OBRESTI ZA VEZANE VLOGE PARTNER. VREDEN ZAUPAN JA Koroška c. 41, Kranj, tel.: 064/211-256 Z(i*!%rn> se u/e Praznujte z nami prvo leto delovanja Trgovskega centra DOM Naklo! Za vas smo pripravili POSEBNO PONUDBO po znižanih cenah, od 17. do 29. oktobra 1994! ZA GRADITELJE Tervol DP3, 100x500x50 mm Siporex, 100x250x50 mm Siporex, 100x250x75 do 175 mm Siporex, 600x250x200 mm Kombipor, KP/50/3, 5 cm Parket Rustikal, hrast '•pilo Parketolit, 3 kg lepilo Parketolit, 20 kg lak za parket Vernitol PU, sijaj, za 17 m2 159 SIT/m2 10.285 SIT/m3 9.731 SIT/m3 9.990 SIT/m3 1.099 SIT/m2 1.416 SIT/m2 716 SIT 4.150 SIT 6.198 SIT PRESENEČENJE bra 1993? »mate še račun z dneva otvon ve ^O^OD ega centra v soboto, 22. oktobra, boste zanj na oiag , d°bi»i praktično darilo. , Obiščite nas med tednom o(J 9-do 19 ZA GOZDARJENJE veliki cepin Krmelj 3.240 SIT gozdarska sekira z ročajem,1,4 kg 1.620 SIT CD C Q) povratna žaga 55B, Iskra ERO 9.757 SIT qT E Z MISLIJO NA BLIŽAJOČE PRAZNIKE o o mačehe v lončkih 63 SIT (/> QJ cvetoče krizanteme v lončkih 378 SIT C jo zemlja za grobove, 20 I 333 SIT ~o v/ pesek za grobove, marmor 1.080 SIT X vaza za grobove, 18 cm 307 SIT vaza za grobove, 24 cm 449 SIT vaza za grobove, 30 cm 602 SIT sveča Marija 76 SIT ure in ob sobotah od 9. do 12. ure. j KMETIJSTVO UREJA: CVETO ZAPLOTNIK Tretji avkcijsko borzni sestanek Veliko ponujali, a ničesar prodali Na SKAD-u prevladuje uvoženo blago. Ljubljana - V četrtek je bil v stolpnici na Trgu republike v Ljubljani tretji avkcijsko-borzni sestanek Splošne kmetijske avkcijske in borzne družbe (SKAD) Ljubljana. Čeprav so v SKAD-u za tokrat napovedovali živahnejše trgovanje, so bili "živahni" le prodajalci, ki so na avkciji ponujali sedemnajst različnih kmetijskih pridelkov in na borzi enajst, ne pa tudi kupci, ki se med sestankom niso oglasili niti enkrat. Če se bo tako nadaljevalo, bo SKAD ostal le pogumen poskus, da bi pri nas organizirali sicer precej neurejeno trgovanje s sadjem, vrtninami in ostalimi kmetijskimi pridelki. Zanimivo je, da so bili med sedemnajstimi pridelki, ki so tokrat kotirali na avkciji, le trije domači (zelje ter spomladanska in jesenska rdeča pesa), medtem ko so bili vsi ostali iz uvoza. Kitajski česen so ponujali po 185 tolarjev za kilogram, nizozemski paradižnik po 270 tolarjev, nizozemsko čebulo po 53 tolarjev, slovensko zelje po 17 tolarjev, nizozemske kumare po 125 tolarjev, domačo pomladno rdečo peso bikor po 15 tolarjev, brazilske pomaranče po 100 tolarjev... Na avkciji tokrat ni bilo Krompirja. Na borznem delu sestanka so v ponudbi prevladovali uvoženi fižol in suhe smokve. Severnoameriški fižol druge kvalitete je bil po 200 tolarjev za kilogram, drugokakovostni makedonski plavac po 170 tolarjev, hrvaške suhe smokve druge kvalitete (150 gramov) po 400 tolarjev, makedonske suhe slive druge kvalitete po 380 tolarjev... • C. Z. Na nakelski kmetijski tržnici Oktobra ozimnica, novembra že za gostince Naklo - Kmetijska zadruga Naklo je v začetku septembra ob še nedograjenem skladišču reprodukcijskega materiala v komunalni coni v Naklem odprla tržnico, na kateri po sklepu upravnega odbora lahko prodajajo le Člani zadruge. Direktor zadruge Viktor Frelih je povedal, da so z dosedanjim trgovanjem na tržnici še kar zadovoljni, še posebej zato, ker na začetku niti niso pričakovali posebno velikega prometa. Tržnica bo do konca oktobra odprta le ob sobotah (od 8. do 13. ure), od novembra dalje pa bo dvakrat ali trikrat na teden. Za zdaj sedem kmetov prodaja na njej le ozimnico, predvsem krompir, sadje iz plantažnih nasadov in iz kmečkih sadovnjakov, zelje, rdečo peso, korenček in cvetačo, novembra pa bodo ponudbo že toliko dopolnili, da se bodo lahko na njej z vsemi potrebnimi vrtninami in sadjem oskrbovali tudi gostinci. • C. Z. V cerkljanski zadrugi Gorenjski krompir na Češko in v Albanijo Cerklje - V kmetijski zadrugi Cerklje odkupujejo krompir od kmetov po 15 tolarjev za kilogram oz. po ceni, ki je podobna cenam v ostalih gorenjskih zadrugah. Prodaja na slovenskem trgu je zelo skromna, v skladišču ga tudi zaradi slabih lanskih izkušenj nimajo nič, še največ pa ga prek posrednikov prodajo na Češko in v Albanijo. Koliko jim ga je doslej uspelo prodati na domačem ali tujem trgu, nismo zvedeli, saj naj bi bila to poslovna skrivnost. Kmetje niti ne "pritiskajo" posebej na zadrugo, saj jim ga je precej Že uspelo prodati s svojih dvorišč. • CZ. V sadovnjaku Resje pri Podvinu Včeraj končali z obiranjem Večino sadja so že prodali. Radovljica - V sadovnjaku kmetijsko gozdarske zadruge Sava Lesce v Resju prt Podvinu so včeraj, v ponedeljek, končali z obiranjem sadja. Letos so nabrali od 560 do 580 ton sadja, kar je domala sto ton več, kot so napovedovali na začetku obiranja. Doslej so na drobno prodali okrog 400 ton jabolk, poleg tega pa še 50 do 60 ton na debelo. V skladišču imajo še okrog sto ton sadja, predvsem jabolk sorte idared, ki so letos Še posebej dobro obrodila. Kot je povedal vodja sadovnjaka Tine Benedičič, predvidevajo, da bodo preostanek prodali še ta teden, nekaj malega pa ga bodo verjetno morali dati v hladilnico. Čeprav so nekateri slovenski sadjarji začetne cene znižali, v sadovnjaku Resje tega niso storili, med drugim tudi zato ne, ker je bilo sadje letos zelo kakovostno. Prvorazredni idared, jonagold in gloster prodajajo po 60 tolarjev za kilogram, zlati delišes in jonatan po 50 tolarjev, jabolka druge kvalitete po 40 tolarjev, sadje za predelavo pa po 15 tolarjev. • C. Z. Občina Ljubljana Šiška Deset milijonov za urejanje zemljišč Ljubljana - Izvršni svet občine Ljubljana Šiška je pred kratkim objavil razpis, na podlagi katerega bo med kmete in kmetijska podjetja z območja občine ra/delil za deset milijonov tolarjev subvencij. Denar bo namenil za manjša zemeljska dela in za zaokrožitev zemljišč, velikih največ dva hektarja, ter za "ureditev in obnovo hribovskih pašnikov, večjih od tri hektarje. Za agromelioracije v nižinskem območju bo občina prispevala največ 40 odstotkov predračunske vrednosti, za urejanje in obnovo zemljišč v hribovskem svetu pa največ od 60 odstotkov. Kandidati morajo k prošnji za subvencije priložiti potrjen investicijski program ter šc več drugih dokumentov. • C. Z. Brskanje po starih kmetijskih priročnikih, naznanilih in nasvetih Za steljo je dober tudi pesek Težke jerhovine so bile simbol gorenjske kremenitosti. - Reja prašičev - špeharjev na Gorenjskem ni umestna. - Silose in premije so poznali že v stari Jugoslaviji. Kranj - Starejši kmetje radi pripovedujejo, kako so nekdaj, pred šestdesetimi in več leti, kmetov ali in gospodarili in kakšne so bile tedanje razmere v kmetijstvu; se več tega je zapisanega v knjigah, ki so se ohranile do danes in iz katerih povzemamo zanimive "drobce" Josip Lapajne je, na pri- zaostali način krmljenja, po- rner, v knjigi Gorenjska letoviška, industrijska, trgovska in obrtna, ki je izšla 1931. leta, med drugim zapisal, da so s kmetij izginile črede ovac, idilične pastirske piščali, težke jerhovine kot simbol gorenjske kremenitosti ter značilni krivci, ki so se upognili "polugosposkim" klobukom. Kot poljedelec Gorenjec napreduje "znatno", pravi, a ker mu poljedelstvo "ne donaša povoljnih dohodkov", se intenzivno peča z živinorejo, ki najlepše "procvita" v krajih, kjer razpolagajo s planinskimi pašniki. Taka živina, večinoma pingavska, je odporna, zdrava ter "donaša pri malenkostnih stroških lepe dohodke". In tudi gorenjski sir kaj malo zaostaja za izvrstnimi "tujezemskimi" izdelki. "Industrializacija krompirjeve letine" Diplomirani agronom A. Jamnik v isti knjigi ugotavlja, da reja prašičev - špeharjev na Gorenjskem ni umestna, razen za domače, hišne potrebe, in da se bolj splača rediti prašiče - pršut-nike z nežnim, finim in okusnim mesom. "Velik del Gorenjske je dobra krompirjeva dežela. Dom ne more biti brez njega, pa tudi za [)rodajo se ga močno pridc-uje. Vnovčevalna kriza pa je zadela tudi krompir in čas je lotiti se vprašanja industrializacije krompirjeve letine (izdelovanje krompirjeve moke, strgancev...)," je zapisal A. Jamnik in posebej podčrtal, da gorenjski kmet dela tri težke gospodarske grehe. "Prvi greh je dejstvo, da gorenjska kmetija kot obrat ni tako urejena, da bi nje funkcioniranje bilo ekonomično in racionalno; in tudi sicer marsikateri gospodar vse preveč pozablja, da v svojem obratu ni samo delavec, ampak tudi podjetnik. Povsod naj zavlada zavest, da svinčnik daje podjetniku navadno več dobička kot pa vse garanje. Drugi greh je silno sebno pri govedi. Ni dosti boljši kot pred stoletji. Tretji greh je zanemarjanje rodnosti zemlje. Najbolj enostavno je iz sklede zajemati, a končno sc posoda izprazni, če istočasno ne dodajaš. Da zemlja ne rodi več tako kot nekdaj v starih časih, tega so krivi rodovi, ki so jo izropa-li." Presneto aktualne misli, še posebej tista o "industrializaciji krompirjeve letine"! Sest desetletij je moralo miniti, da je beseda postala "meso" in da bo Gorenjska dobila tovarno čipsa kot prvi obrat za predelavo krompirja. Je pametno premije dajati v denarju? Ce si kdo domišlja, da so premije, regresi in druge oblike državne (oblastne) podpore kmetijstvu socialistična iznajdba, se moti. Že v Naznanilih, ki jih je kmetijska družba na Kranjskem "dala na svetlo" 1869. leta, lahko beremo, kolikšne so bile premije za bike. Že tedaj so se v strokovnih in oblastnih krogih tudi spraše- Naj bolj šije pesek s kremenastih hribov V Naznanilih kranjske kmetijske družbe iz 1875. leta beremo: "Dober za steljo je pesek, kakršnega potoki s kremenastih hribov donaiajo v nižje vode. Živinsko stajo ali pod se na debelo posujr s peskom, na to šele pride stelja. Tako Hvali lete na stelji, spodaj pa je pesek. Prav dobro je med ta pesek nametati nekoliko mavca ali gipsa. Gnoj iz take stelje je posebno dober za travnike..." Varstvo koristnih tičev Del tega, čemur danes pravimo integrirano pridelovanje, so nekdaj, pred več kot sto leti, vsebovale ostre deželne "postave" za varstvo kmetijstvu koristnih tičev. "Postave" so utemeljevali s tem, da "en sam striek v dvanajstih urah povtije navprek 1000 mravljih mešičkov, ena sama senica mlakarica v malo urahjpozoblje 2000 listnih uši, ena sama tašica v ene} uri 600 muh, slavček vsaki dan 60 močnih črvov, ena sama vrana na dan 200 do 300 kebričkov in ličink, ena sama kanja ugonobi na leto 6000 miši..." Gob ni priporočljivo nabirati po defju Ante Beg ie te 1934. leta objavil v Kmetijski knjižnici kraljevske banke uprave gobarska pravila, ki se le malo razlikujejo od teh, ki jih vsebuje sedanja vladna uredba o zavarovanju samoniklih gliv. Takole zapovedujejo pravila: za nabiranje vzemi pleteno košaro, koš ali Škatlo, ne pa vreče, nahrbtnika, mreie ali rute. Gobo rahlo izderi, nekako odvrtaj iz zemlje, da se plodna mrežica na raztrga. Odtrgano gobo takoj obreil in osnaži, šele nato jo deni v posodo. Pobiraj le trdne in zdrave gobe. Gobe nabiraj le v suhem vremenu, ne pa v dežju ali neposredno po dežju, ker so takrat prepojene z vodo in se hitro kvarijo. vali, ali je pametno kmetom dajati denar ali bi bilo bolje spodbujati kmetijstvo kako drugače. Živinozdravnik za Kranjsko je, denimo, menil, da "premije v denarjih nimajo pravega uspeha" in da bi bilo bolje 600 goldinarjev na leto nameniti za to, da M "napravili" podkovno in živi; norejsko šolo. In so jo tudi "napravili"! Silosi so se na Gorenjskem množično razširili t šestdesetih in sedemdesetih letih, torej približno tri al' štiri desetletja po tem, ko je prof. inž. Vinko Sadar izdal knjižico Kisanje krme in kmetski silos, v kateri je med drugim zapisal: "Pravo podlago za umno živinorejo bomo postavili Šel« tedaj, ko bomo ob dobro urejenih travnikih povsod pridelovali tudi obilo kisle krme." In kaj je silos• "Silos je zidana ali betonska štirioglata ali okrog'3 jama, ali pa štirioglat, nj: vadno pa okrogel stolp, služi za kisanje zelene krme," piše prof. inž. Sadar in navaja, da so prvi posest; niki na Mariborskem ime" jame za kisanje krme *e pred prvo svetovno vojno-"živahneje pa sc je s tem začelo šele 1927. leta • Kraljevska banska uprav3 je k stroškom za zidavo jafjj in stolpov za kisanje krme prispevala po 50 dinarjev z3 kubični meter, in sicer največ za 50 "kubikov" • C Predlog zakona o varstvu živali pred mučenjem Mučenje živali je pri nas pogost pojav V nekaterih državah vrtijo dokumentarne filme, ki prikazujejo mučenje živali v Slovenij1 zlasti neprimeren prevoz živine prek slovenskega ozemlja. An h S Poslanca Žarko Pregelj in dr. Leo Šešerko predlagata državnemu zboru, da obravnava predlog zakona o varstvu živali pred mučenjem, ki ga je pripravila delovna skupina Društev proti mučenju živali v Sloveniji. Skupina, ki je osnutek zakona pripravila na podlagi strokovnih spoznanj in proučevanja zakonodaje v drugih državah, ugotavlja, da je mučenje živali v Sloveniji še dokaj pogost pojav. Velikok rat je mučenje posledica nestrokovnosti in pomanjkljivega znanja o ravnanju z živali, še pogosteje pa je razlog za to malomarnost, koristoljubje ali krutost ljudi. Živali po mnenju delovne skupine v Sloveniji niso dovolj pravno zaščitene: ščitijo jih le posamezne določbe različnih zakonov, medtem ko zakona, ki bi to področje urejal celovito, za zdaj še ni. K sprejetju takšnega zakona, s katerim bi se vsaj približno izenačila z državami, ki imajo to zakonodajo že desetletja, jo zavezuje tudi članstvo v Organizaciji združenih narodov oz. deklaracija o pravicah živali, ki sprejel že 1978. leta. Temeljna načela predlaganega zakona so: preprečevanje mučenja živali, strogo kaznovanje ljudi, ki mučijo živali, in vzgoja državljanov, še zlasti mladine za human odnos do živali. Za mučenje se šteje izpostavljanje živali ognju, vročim, žgočim ali jedkim sredstvom, udarjanje, zbadanje, obešanje, dušenje, prisilno hranjenje, rezanje krakov žabam pred usmrtitvijo, puljenje perja živi perjadi, nastavljanje pasti, zank, limanic in strupov, uporaba živih živali za vabo in lovne preizkušnje, streljanje živali z zračnimi puškami, loki in drugimi podobnimi strelnimi sredstvi, obmetavanje s petardami, preobremenjevanje živali, prekomerno izkoriščanje samice za razplod, lov na divjad v času lovopusta, organiziranje živalskih borb in dresiranje, namerna trajna ali za uji^' zapustitev živali., Za nekatere ^.\Mt jo je UNESCO mučenja so po zakonskem p^ zagrožene kazni do enega leta ali najmanj 200 tisoč tolarjev den* kazni, za druge pa do pol leta zapor3 najmanj 50 tisoč tolarjev. Zakon ureja tudi posredovanje- J in prevoze živali, poskuse na *'v • n usmrtitve posege, amputacije in ravnanje z zapuščenimi živalmi- PrfJv^ gatelji zakona si med drugim P"2, jo, da bi podjetja, ki trgujejo z živa's. / izdelki, od enega do pet od*t0* j dobička prispevala /a i/r.i .i''"'Ui'1 vzdrževanje petih ali šestih reg'J <} azilov za zapuščene živali. GXl. kot kaže izid. Kranjčani iohr° tretjino odigrali zelo 0 >n izid je bil 0 : 0. Za '»inm !?e Je bil° us°dnih nekaj Prejel: ?.-u-8e tretJ'ne, ko so tretji - zadetke- V zadnji Ki.pa JC bil° sPet neodlo- S tekme med Sportino Bled in Triglavom iz Kranja pretekli teden na Bledu. Triglav je presenetil z dobro igro. ZMAGA PRVAKOV pr^ t*ru8ern krogu so prvič igrali tudi Jeseničani in visoko DiiSa$ Slavijo Jato, niso pa presegli rekordne zmage j^pije proti istemu nasprotniku v prvem krogu. Kranjčani Kot stovan v Celju in se drugič izgubili z enakim rezultatom. Uj1 kaže Triglavani potrebujejo samo led, da dokončno ifli^jo ekipo, potem tudi kakšno presenečenje ne bo Sporr °* Olimpija Je davila zanesljivo zmago v Mariboru, Jata -n\pa *c DI'a prosta, še rezultati drugega kroga: Slavija MarK AcToniks Jesenice 3:17, Inntal Celje : Triglav 6:1, °lim •f ' 0nrnPya Herlz 2:11. Po dveh krogih vodita 'ftJe^8 **crtz m iontfd Celje s po Štirimi točkami. Sportina MarKen,Can* 'maJ° dve točki in tekmo manj, peti Triglav, Sesti Vi£r in ^dma Slavija Jata so brez točk. Tripi Ce*rt«k bo 3. krog. Pari: Acronix : Maribor, Olimpija : »"»v in Sportina : Slavija Jata. • Martin Dolanc V drugem krogu v soboto je Acronix s 17 : 0 premagal Slavijo Jato, Olimpija Hertz Maribor, Celjani pa kranjski Triglav. Napeto bo postalo, ko se bodo med seboj udarili najboljši klubi. • J. Košnjek, slika G. Šinik tJ>[ 'flNJE sumi TRIGLAVANI USPEŠNI V PLZNU Mednarodnega plavalnega mitinga v Plznu na Češkem se je udeležilo osem plavalcev kranjskega Triglava. Poleg Kranjčanov je sodelovalo še 25 klubov iz Češke, Slovaške, Nemčije in Francije. Tekmovanje ie bilo v 50-metrskem bazenu. Rezultati: letnik 1981,1982: Polona Prosen 1. na 800 m prosto s časom 10:12,50 m in 1. na 100 m hrbtno z 1:15,70; Alenka Sušnik 2. na 800 m prosto z 10:16,50 in 1. na 200 m mešano z 2:47,80; Blaž Gašperlin 2. na 200 m mešano z 2:44,60 in 3. na 1500 m prosto z 19:24.10; Uroš Seme 5. na 1500 m prosto z 19:57,40. Letnik 1979, 1980: Tina Žerovnik 4. na 200 m mešano z 2:46,60 in 8. na 800 m prosto z 10:15,00; Klemen Dovžan 2. na 100 m hrbno z 1:12,50 in 9. na 1500 m prosto z 19:36,20. Letnik 1978 in starejši: Maša Jamnik 4. na 200 m mešano z 2:41,00 in 6. na 800 m prosto z 10:01,00; Aleš s u W IfiVTU 5PURT €0CCL1IIX1j i .1 J AberSek 3. na 100 m delfin z 1:01,90 in 9. na 1500 m prosto z Gl ID ZA OP - OBALA 94 PJSKA VOŽNJA JEMCA rt^ja °ktobra - Na cesti iz Izole proti Kortam je bila v nedeljo fev^1'1 °šiija gorsko hitrostna preizkušnja avtomobilistov za rt ^"ža '>5Venstvo> zadnje dejanje pa je bda fantastična zmaga ^vnih, 8 'z kranjskega Mazda Y.C.C. Teama, pred jemm P^akom v rallvju Darkom Peljhanom. ^ol0 jjf"0.'' najhitrejši že na dopoldanskih treningih, kjer je imel Ve jTj 8> Kranjčan Miran Strikovič, ki je s svojo mazdo zletel s [ *lanie sl)rav'' na streho. Prvi dve tekmovalni vožnji sta minili I za faln nndeg3 obračunavanja med Peljhanom in Jemccm, ki It* link "v'n'rn Prvakorn v rallyju zaostajal samo po osem J^av z p Zadnji odločilni vožnji je Jcmc, ki je imel nekaj k'0rrietrc !Tarn' napravil skoraj nemogoče in bil na dobre štiri P^ih dveh ProP skoraj za celih deset sekund hitrejši kot v Delov kros občinskih reprezentanc KRANJČANI DRUGI Kranj, 17. oktobra - V Čateških Toplicah je bil v soboto 29. kros občinskih reprezentanc za pokale Dela. Udeležba je bila množična, saj je za 44 občinskih reprezentanc teklo kar 1200 tekačev. Ekipno so zmajali Celjani z 235 točkami, Kranjčani pa so bili drugi s 199 točkami, Skofja Loka je bila šesta, Tržič pa deveti. i^gaT^0^,0*"-'3" m le z vc^ ^ot devetimi sekundami premočno f^dfej j *c~'Peljhanom. Na tretjem mestu je presenetil mladi to'crio >fr* • ^' s' ie /a to priložnost sposodil mazdo 323 in z ^°nox°f nj° dokazal, da bo krepko mešal štrene prihodnjo Cler Trn*. ,lc. Samo Valant, peti pa nekoliko presenetljivo LEON GOSTIŠA SLOVENSKI PRVAK Nova Gorica, 17. oktobra - V Novi Gorici se je končalo 4. državno prvenstvo v šahu za člane. Organizatorji so kljub odpovedim nekaterih najboljših uspeli spraviti pod streho zanimiv ne*1 i* S fantastično vožnjo zaključil letošnjo, sicer sr«?cno sezono v avtomobilskem športu. Foto: M. G. (igralci z več kot 50 odstotkov točk). Ixp uspeh sta dosegla Igor Jelen in Primož Riegler, ki sa izpolnila normo za naslov mednarodnega mojstra. Z zanimivostjo smo spremljali tudi nastop ženske predstavnice, Kiti Grosar. Edini gorenjski igralec na turnirju je bil Kranjčan Matej Sušnik, ki je dosegel svojemu ratingu primeren rezultat, kaj več pa so mu preprečile prepogoste časovne stiske. Sicer pa je dobil tudi nagrado za najbolj borbenega igralca. Prva dva sta se uvrstila na conski turnir za izzivalca svetovnega prvaka. Končni vrstni red: 1. I^on Gostiša (7.5, ZŠD Maribor ŠK Metalna), 2. Georg Mohr (7.5, ZŠD Maribor ŠK Metalna), 3. Aljoša Grosar (7.5, Nova Ciorica), 4. Iztok Jelen (7, LŠK IskraV, 5. Janez Btrlc (7, ZŠD Maribor ŠK Metalna), 6. Igor Jelen (6.5, LSK Iskra), 7. Marko Tratar (6.5, ZŠD Maribor SK Metalna), 8. Primož Riegler (6, ŠK Inntal-Kovinar Maribor), 9. Matej Sušnik (3, Tomo Zupan Kranj), 10. Sebastijan Jazbinšek (2.5, ŠD Lina Šentjru), 11. Kiti Grosar (2.5, Nova Gorica), 12. Marjan Slak (1.5, Nova Gorica). KVALIFIKACIJE ZA EVROPSKO PRVENSTVO ŠK Triglav iz Krškega organizira 2. kvalifikacije za evropsko prvenstvo v pospešenem Šahu za fante in dekleta do 12 in do 14 let. Iurnir bo 22. in 23. 10. 1994 v Hotelu Terme v Čatežu. Igralni čas je 30 minut na igralca, igralo pa se bo 9 krogov po švicarskem sistemu. Pristopnina znaša 300 SIT, igralci pa se lahko prijavijo 22. 10. od 9.30 do 10. ure S seboj je potrebno prinesti šahovsko uro. Informacije dobite po telefonu 0608/33-312 od 16. do 20. ure. • Aleš Drinovcc Prijetno branje .0. USTEIS«. podjetje za razvoj in proizvodni o jadralnih padal, svetovanje in trgovino Hafnerjevo naselje 121, Skofja Loka tel./fax: (064) 631 025, 46 211 ALBIN ŠTERN NAMESTO PREMORA, V VIŠJI RAZRED Odlični kranjski motociklist Albin Štern, ki je v lanski tekmovalni sezoni brez prave konkurence osvojil naslov državnega prvaka v cestnohitrostnih dirkah v razredu do 250 kubičnih centimetrov, je tik pred letošnjo sezono presedlal v razred superbike in po tehničnih težavah ter poškodbah se intenzivno pripravlja na prihodnjo sezono. Kljub odličnemu zaključku lanske sezone si se menda skoraj odločil za prekinitev tvoje tekmovalne poti? "Drži. Po zadnji dirki za evropsko prvenstvo v Italiji, kjer sem v zadnjih krogih dokazal, da bi lahko prišel do točk, nam je nagajal motor, tako da sem imel krog zaostanka. Po končani sezoni sem se s HB Racing Teamom začel pogovarjati o novem motorju, saj sem iz starega iztisnil že vse in praktično ni bil več konkurenčen. Domžalčani niso pokazali interesa, tudi sam nisem več imel motivacije, zato sem sklenil napraviti premor, ki bi morda lahko pomenil tudi konec kariere." Na koncu se je vendarle zgodilo, da si z dirkanjem nadaljeval. Kako si sprejel odločitev, da boš vozil v razredu superbike? "V naši delavnici se je oglasil Franc Nagode, ki naj bi mu za letošnje prvenstvo s tovarniškim tekmovalnim kitom pripravili 750 kubično Ya-maho. Motor smo pripravili, Nagode pa zaradi pomanjkanja časa ni uspel opraviti dovolj načrtovanih treningov, v maju, tik pred začetkom prvenstva, pa se je odločil," da ne bo dirkal. Poleg tega mi je dal svoj motor na razpolago, zraven pa Se nekaj finančne pomoči. Po kratkem posvetu z bratom smo sprejeli odločitev, da bom odpeljal dirke za državno prvenstvo in hkrati tudi ustanovili novo ekipo Štern Racing Team. Stroški za pripravo motorja znašajo okoli 70.000 mark in v ekipi smo ocenili, da jih bomo nekako zmogli, lastnih sredstev pa smo vložili nekaj manj kot pol, ostalo pa s pomočjo sponzorjev MM Fazer Avtooprema Mohorič iz Škofje Loke in Skubin designa iz Predoselj. Sezono si začel praktično brez treninga, kako pa si se privadil motorja? "Prvi stik z motorjem mi je dal vedeti, da je razlika v primerjavi s četrtlitrskim velika. Tu gre za povsem drug način vožnje, ni več zaletavosti, potrebno je pazljivo dodajati plin in zavirati, saj je ta motor še enkrat močnejši. Ta Yamaha je edina v državnem prvenstvu, zato tudi ni izkušenj, zaradi mojega načina vožnje pa smo morali predelati okvir in vzmetenje. Na prvih dirkah smo imeli kar nekaj težav z materialom novim tovarniškim materialom, nato pa sem bil iz kroga v krog hitrejši, do usodnega padca na avgustovski dirki na Grobniku, ko sem zvil gleženj in me je poškodba stala dva meseca prisilnega počitka." Kakšni so načrti za prihodnjo sezono? "Z letošnjimi rezultati sem dokazal, da sem že blizu vrha, za prihodnjo sezono pa računam, da bomo kupili nov agregat, ki bo povečal moč motorja do te mere, da bom ob dobri vožnji izpilil tiste manjkajoče sekunde. Štartal bom na osvojitev naslova državnega prvaka, potrebno pa bo tudi mnogo sreče in veliko sponzorjev, saj bodo stroški znašali spet okoli 50.000 mark. Hkrati bi se rad zahvalil vsem, ki so mi zaupali in pripomogli k pokritju letošnje sezone. • M. Gregorič (M1TMTNO DRSANJE ■■■D JESENIŠKI DRSALCI USPEŠNO Jesenice - Pri Drsalnem klubu Jesenice so zadovoljni z začetkom nove sezone. Tekmovalke in tekmovalci vseh kategorij so v soboto nastopili na pregledni tekmi v Celju. Sodelovali so predstavniki vseh štirih slovenskih drsalnih klubov: Celje, Jesenice ter Stanko Bloudek in Olimpija iz Ljubljane. Jeseničani so dosegli vrsto lepih rezultatov. V obveznem programu sta pri pionirjih v posameznih kategorijah zmagala Anže Kokošinek in Anja Otovič. 2. mesto so osvojili: Aleš Cefera, Manja Robič-Zima, Grega Urbas in Alenka Zidar. Mladinci in mladinke so tekmovali v obveznem in prostem programu. V obeh programih je bila najboljša Jeseničanka Melita Čelesnik. Po uspešnem nastopu v Celju bodo sedaj Jeseničani nadaljevali s treningi na ledeni ploskvi Podmežaklo pod vodstvom ruskih trenerjev Valerija in Alene Babicki. • J. Kabič Živila so tokrat igrala boljše APLAVZ TUDI ZA TOČKO ŽIVILA NAKLO : MARIBOR BRANIK 0 : 0, gledalcev 1500, glavni sodnik Vili Kranjc iz Gornjega Grada. Kranj, 16. oktobra - Če bi Živila vse letošnje tekme odigrala približno tako borbeno, napadalno in disciplinirano, brez nepotrebnih napak, kot so nedeljsko proti favoriziranemu Mariboru Braniku, potem ne bila med moštvi, ki se bodo morala krvavo potruditi za obstanek v prvi ligi. Igralci trenerja Cukrova so bili kljub neodločenemu izidu deležni aplavza okrog 1500 gledalcev (med njimi so bili tudi vojaki iz kranjske vojašnice), ko so zapuščali igrišče. Tekma je bila izredno športna, sodnik Vili Kranjc pa dober. Pri Mariborčanih sta manjkala Milevski in Binkovski, pri domačih pa "libero" Godinič (dva rumena kartona). Gledano v celoti so bili Mariborčani boljši, vendar razlika ni bila tolikšna, kot bi pričakoval glede na položaj moštev na lestvici in imena, ki igrajo pri Mariboru. V prvem polčasu so imeli prvo priložnost domači. Blagojevič je v 3. minuti nevarno streljal, vendar prek gola. V 19. minuti je enako storil Gruden, v 43. minuti pa Gruškovnjak, ko je bil mariborski vratar Dabanovič slabo postavljen. Pri gostih so bili najnevarnejši Bozgo, Djurovski, Gutalj in Karič. Drugi polčas se je začel s premočjo Maribora. Šimundža je z glavo zgrešil gol, vroče pred naklanskim golom pa je bilo v 62. minuti. Sterbal je zadel prečko, Djurovski je ponovno streljal, kranjski vratar Dino Lalič pa je fantastično posredoval. Za Živila Naklo so igrah Lalič, Verbič, Gruden, Pavlin, Ahčin, Murnik, Kečan, Blagojevič, Gruškovnjak, Plevnik in Marušič. Kečana je v drugem polčasu zamenjal Grašič, Marušiča pa Andrej Jošt. Na klopi so bili še Vodan, Jcrak in Križaj. • J. Košnjek, foto G. Šinik TOČKA NA GOSTOVANJU V tretji nogometni ligi je moštvo Triglava Creine gostovalo firi Brdih in igralo neodločeno 0:0. Po osvojeni točki sodeč bi ahko rekli, da je bilo gostovanje uspešno. Kranjčani se pri Brdih niso branili, nasprotno od začetnega sodnikovega piska so igrali odprto in v svojih napadih poskušali iztržiti čim. Bolj kot domače moštvo jih je pri organizaciji igre motilo slabo igrišče. Kranjčani že na lepih, ravnih podlagah niso vedno najbolj natančni in spretni, zato so tokrat še toliko bolj skušali z dolgimi podajami premagovati prostor do nasprotnikovega gola. V prvem delu je bilo razmerje moči na igrišču v glavnem izenačeno. Domačini, čeprav vajeni razmer niso ravno blesteli, Triglavani pa so se pravzaprav pripravljali na drugi del, ko so prevzeli pobudo in bili tudi precej bolj nevarni. Kljub nekaterim lepim priložnostim mreže domačinov niso zatresli, ne glede na to pa se lahko veselijo dobrega nastopa, osvojena točka pa samo potrjuje, da mlado moštvo hitro zori. Triglav Creina ima tako 11 točk in je na četrtem mestu. Do drugega varovance trenerje Stenovca deli le točka, prve Črnuče pa imajo štiri točke naskoka. Igrali so: Marku, Ceferin, Atlija, Božič, Krupič, Golob, Bajrovič, Karapetrovič, Durakovič, Hamzič, Egart. Iztok Golob VISOKO UHAJA ZASLEDOVALCEM V gorenjski nogometni ligi so odigrali 8. krog. Izidi: Bitnje : Šenčur 6 : 0, Jelovica LTH : Sava Športplan prekinjeno, Alpina : Visoko 0 : 1, Trboje : Britof 3:1, Zarica : Železniki 2 : 1 in Lesce Bled Stiks : Polet 4 : 0. Vrstni red: Visoko 16, Bitnje 12, Lesce Bled Stiks in Zarica 9, Sava Športplan, Alpina in Polet 7, Jelovica LTH in Železniki 6, Trboje in Britof 5 ter Šenčur 3. PORAZ MENGŠA V drugi državni nogometni ligi je moštvo Filc iz Mengša igralo doma z Rudarjem iz Trbovelj. Pred okrog 500 gledalci so zmagali gostje z golom Turšiča v 58. minuti, ko je bila domača obramba nepazljiva in dopustila strel na gol. Sicer je bila tekma enakovredna s priložnostmi na obeh straneh. • S. Kadunc RADOVLJIŠKA ZMAGA V POSTOJNI V derbiju 6. kola B lige je D ID AKTA Radovljica končno pokazala pravo igro in zmagala v Postojni s 70:92. Borbeni in požrtvovalni so bili prav vsi, ki so stopili na igrišče, izstopal pa je mladi strelec VALENTAR (30 točk). Domači igralci, ki so odločno začeli letošnjo prvenstvo, tokrat niso imeli možnosti proti tako razigrani ekipi, kot je bila tokrat DIDAKTA. Kaže, da so Radovljičani dosegli toliko želeno formo, s katero lahko upajo na uvrstitev blizu vrha razpredelnice. V tekmi 5. kroga, ki je bila odigrana v sredo, 12. oktobra, v Radovljici je domača DIDAKTA prema sala KK EKIPA JANČE iz Ljubljane z rezultatom 76 : 67 (42:36) največ po zaslugi SMIDA (18 točk) in ERMANA (9 točk). V soboto, 22. oktobra, prihaja v Radovljico ekipa BREŽICE, trenutno četrta na lestvici s točko zaostanku za DIDAKTO. • M. Zupan i<«HttHtllll 1 1: MINIMALEN PORAZ S SMELT OLfMPIJO SMELT OLIMPUA : TRIGLAV 78:68 (36:31) Ljubljana, 17. oktobra - Igrišče v športni dvorani Tivoli, gledalcev 600, sodnika Sabljič in Vučkovič iz Ljubljane, tehnični komisar KZS Kobilica iz Ljubljane. SMELT OLIMPIJA: Horvat 19 (2-1), Jeklin 2 (2-2), Daneu 5, Reed, Šetina 2 (2-0), Belina, Hauptman 6, Tušek 22, Milic 8 (2-2), Gorenc 2, Nosov 3 (4-1), Djurišič 9 (2-1) TRIGLAV: Lojk 5 (2-1), Jankovič, Troppan, Eržen 9 (2-2), Prevodnik 3 (2-1), Džino (5-2), Damjanovič, Jeras 6 (7-4), Šubic 19 (2-1), Hafnar 6, Drobnjak 4, Vidakovič Prosti met: Smelt Olimpija 15-8, Triglav 20-11; Število osebnih napak: Smelt Olimpija 21, Triglav 17, Pet osebnih napak: Milic 32, Prevodnik 33; Met za tri točke: Smelt Olimpija 13-5 (Horvat 2, Hauptman 2, Daneu 1), Triglav 9-1 (Eržen). Pravilno so nekateri napovedovali, da bo prav srečanje Smelt Olimpija - Triglav derbi kola. Košarkarji iz Kranja se niso ustrašili izkušenega gostitelja in so zaigrali lepo, hitro in dopadljivo košarko na parketu tivolske dvorane. Prav ta igra jim je že v peti minuti srečanja prinesla minimalno vodstvo ene točke (6:7). Prav to je bil znak za trenerja Olimpije Zmaga Sagadina, da v igro pošlje Marka Tuška in Marka Milica in po desetih minutah srečanja so gostitelji vodih s 16:11. Triglavani se tega niso ustrašili in v treh minutah nadaljevanja ponovno povedli z 18:19. V 15. minuti je bil izid izenačen 24:24, nakar so pobudo prevzeli domačini in odšli na odmor s prednostjo petih točk. V nadaljevanju so ponovno dobro zaigrah mladi Triglavani in izid v 23. minuti izenačili na 37:37. Smelt Olimpija je nato zaigrala odlično v napadu, kjer sta blestela nekdanja Triglavana Marko Tušek in Roman Horvat, ki sta neusmiljeno polnila koš in rezultat take igre je bil, da je v 35. minuti bila razlika 13 točk v korist domačinov. Tokrat so košarkarji Triglava imeli zelo slab met, ki je bil 44-odstoten, imeli pa so dober skok pod obročem. Z dobrim rezultatom so še enkrat dokazali, da sodijo v sam vrh državnega prvenstva, kar bodo dokazali že v sredo, 19. oktobra, ko v dvorani na Planini ob 20. uri gostijo Postojno. Na koncu lahko rečemo za današnjo tekmo le to, da so tokrat igrali proti Smelt Olimpiji in tremi igralci Triglava, ki so skupaj dosegli kar 49 točk od 78. • Jože Marinček LOKA KAVA : INTERIER KRŠKO 61:78 (33:34) Skofja Loka - Športna dvorana na Podnu, gledalcev 400, sodnika: Mlinar (Ravne), Turk (Ljubljana) Loka Kava: Dumenčič 5, Mitič 31(9:13), Dolenc 6, Vuksanič 7 (1:2), Kalinger 8, Jeseničnik 4 (2:2). Najboljša ekipa v A2 košarkarski ligi je v Škofji Loki precej težje, kot je pričakovala in kot kaže končni izid prišla do sedme zaporedne zmage. "Zvezde" iz Krškega so sicer odločno začele srečanje, predvsem sta bila v ospredju visoki Marjan Kraljevič in Habib Ademi, toda domači igralci se nikakor niso predali. Tako so vodih v 7. minuti z 11:8. Nato so nekoliko popustili, vendar so si z odlično igro v obrambi, kljub očitno nižji peterki v 16. minuti s trojko Dumenčiča ponovno priigrali prednost pri 25:24. Do konca prvega dela igre smo sicer spremljali hitro igro, posledica tega je bilo tudi nekaj napak na obeh straneh. Moštvi sta se menjavali v vodstvu, ob pisku sirene pa so imeli Krčani točko prednosti. V nadaljevanju se domači še naprej niso predali. Izkušeni gostujoči trener Djurič je poskusil tudi z veteranom slovenske košarke Zlatkom Šantljem. Le-ta se v začetku ni najbolje znašel. Domači so dobršen del drugega polčasa še naprej dihali neposredno v hrbet favoriziranim gostom. V 26. minuti je organizacijo igre pri domačih prevzel Kamičar, ki jc z nekaj hitrimi akcijami in asistencami svojim soigralcem znižal izid na 45:47. Toda kaj več domačim tokrat ni uspelo. Gostje so si priigrali 10 točk prednosti, vendar so domači po tehnični osebni napaki dosegli vse štiri proste mete in se ponovno približali na šest točk zaostanka. Koje v 34. minuti koš dosegel Vuksanič, je bila prednost znižana na dva koša. Vendar sta sodnika, ki nista bila dorasla srečanju koš razveljavila in Vuksaniču dosodila osebno napako v napadu. To je povsem zmedlo loške "trgovce", tako je kapetan Mitič v naslednjem napadu zgrešil dva prosta mesta, kar se mu le redko pripeti, gosti pa so v zadnjih petih minutah le postavili stvari na svoje mesto. Kljub prvemu porazu na domačem igrišču vsi igralci in trener zaslužijo vso podporo še naprej, novo priložnost za dokazovanje pa bodo I.očani imeli že jutri, ko se bodo v 8. krogu v Škofji Loki pomerii z mlado ekipo Smelta Olimpije. Tekma bo ob 20.30 uri. * Dare Rupar SJ@iCOMET ŠEŠIR ŽE PRVI Tudi tokratno kolo v prvi ženski rokometni ligi ni bilo popolno, ker j so imela naša najboljša moštva nastope v evropskih pokalih. Vseeno pa so Kranjčanke odigrale svoje srečanje in še četrtič izgubile. Tokra -so jih premagale neposredne tekmice za obstanek v ligi. ^ ^ Zato pa je bilo tokrat veliko bolj zanimivo v drugi ligi za moške. N K; sporedu sta bila dva derbija. V prvem so Šeširjevci tokrat nekoli*° ^ lažje kot ponavadi premagali zanje vedno neugodne Trebanjce tO v0j " rat se je izkazal doma« ^ § zmago po porazu Izole prevzeli vodstvo. Tokrat „ vratar Peternelj. Z dobrimi obrambami je za seboj potegnil if,\A\0i soigralce in uspeh je bil tu. Že v prihodnjem kolu pa čaka Ločanh j težko gostovanje v Izoli. Drugi derbi je bil v Sežani, kjer s ^ favorizirani Izolani prvič izgubili, prvenstvo pa je postalo bo J J zanimivo. Ostala dva gorenjska ligaša sta tokrat osvojila dve toč*1- < bili s Škofljico in so trenutno na sredi tabele ^ Preddvorčani so izgubili s Škofij... Težje, kot je bilo pričakovati, so tokrat slavili tudi igralci iz Besnih j"'gl Novinca so premagali z dvema goloma razlike, najbolj pomembne pa so nove točke, s katerimi so zapustili dno lestvice. . fa" Drugoligašice so tokrat osvojile štiri točke. Zmagale so Ločanke m "ava Savčanke, ki so bile boljše v sosedskem derbiju. Tesno, samo z golobe razlike so izgubile igralke druge ekipe Kranja v obračunu z vrstnicam1 -t» zr iz Šiške. od Tokratni obračuni v tretji ligi so bili v znaku domačih, saj je ,eRno Gorjancu uspelo zmagati v gosteh. Prvi poraz so tokrat doŽive"fetiir Domovci z drugo ekipo Kodetjeva, za katero pa so tokrat, tekmaJjjiv|je, bila v nedeljo, lahko igrali tudi nekateri igralci, ki sicer igrajo v pr^i ti ligi. 10 v Tekmovalna komisija je že rešila tudi probleme prekinjene teH^ijR'eri Save z Gorjancem. Srečanje bo ponovljeno jutri 19.10. Povzročit Jateri prekinitve ne bo smel igrati štiri tekme, sodnika imata ^^Maj nesojenja ene tekme, Sava pa je tako dobila možnost, da na lestv rbtn, Po točkah ujame vodilna, Kodeljevo in Dom Žabnico. Isto velja jj,^ reddvorčane. ^' fcj, Pri kadetih tokrat ni bilo presenečenj. Vsi favoriti so zmag^-if^^ najbolj zanimivo pa je bilo v Radovljici, kjer so domači tesno zmf ^|j|»Juljj Pri st. deklicah jc v obračunu ekip, ki še nista zmagali, sla v E J Planina in tako osvojila prvi par točk. Zanesljivo zmago pa sta doseg l ekipi Lokastara in Olimpije. .L'! 1. liga - ženske - 4. krog: M-Degro Piran : Kranj 23:17, KoČW $ a! Branik 18:24, Izola : Žalec 19:25, Olimpija : Bakovci 38:18. Te *Vl5 med Mlinotestom in Velenjem ter Marcus Burio in Krim i z Elektor bosta jutri (19. 10.). P 2. liga moški - zahod - 4. krog: Sešir : Akripol Trebnje 1£pqL- 1 Besnica : Prule 24:22, Škofljica : TAB Inženiring 25:23, 0L«JCa Grosuplje : Črnomelj 22:12, Kamnik Žurbi Team : Nova Go& 25:21, Titanic Sežana : Delmar Izola 16:15. AlJ'lak 2. liga ženske - zahod - 4. krog: Olimpija "B" : Kranj Ik^i k Lokastar : Zagorje 25:12, Planina (KR) : Sava 20:25, Polje : Lj r Elekta "B" preloženo. a £a 3. liga moški - 5. krog: Šešir "B" : Mokerc "B" 20:18, S3,^^,* Jezersko 25:23, Kodeljevo "B" : DOM Žabnica 25:18, RadovJ' _ «a j Špecerija Bled : Gorjanc 28:35 Kadeti: 4. krog: Sava : Šešir J1;::n JJ Radovljica Špecerija Bled : Besnica 13:12, Preddvor InfotraO Jprv, DOM Žabnica 24:16. >4a ■ St. deklice - 4. krog: Olimpija : Kranj 20:10, Lokastar : Cjftj 18:4, Planina Kranj : Sava 8:7, Polje : Krim Elekta preloženo- ,nsi sodni*' čas, "»jo, mmam tenis« KRIŽE ZMAGUJEJO ŠEŠIR: AKRIPOL TREBNJE Skofja Loka - Športna dvorana Poden, gledalcev 350, Povalej (Celje) in Melanšek (Velenje). šešir: Peternel, Tomič 1, Praljak 1, Frelih 4, Šile 1, Dolinar 1, 9 (5), Bjat, M. Keše 3, Jakac 1 (1), G. Keše. Derbi vodilnih ekip v drugoligaški konkurenci v zahodni sK 1fj je postregel z dvema različnima polčasoma. V prvem odličn3. 3 domačih, ki so povsem zasenčili doselj vodečo ekipo iz TVebOJ cj.J»> To je tudi igra, po kateri bi Šešir moral sloveti v tej konkuf^|, Odlično v obrambi, kjer je veliko delo opravil tudi vratar V, v napadu pa izdelani napadi in odlične realizacije novinca L J n^ltr0Vj V drugem delu pa ponovno bleda podoba Ločanov, ki nikak zmorejo zaigrati cele tekme v enakem tempu. V obrambi J t.i ^ nekako šoo, Peternel je ostal odličen, vse ostalo pa je seli za potrebno pozabiti. Gostje so tesno pokrili Cvijiča in le ^id'i^zu] domiselnim potezam Mihe Kešeta se gre zahvaliti, da jc bi« jgf^Onj^ drugem delu vsaj izenačen. Predvsem skrbi preveč zgoščen J^Jh^ , na sredini, brez obeh kril, izkoriščenost enega najboljših napadalcev v Sloveniji Urbana Šilca pa je tudi skromna. L<> petem krogu gostujejo v Izoli pri Delmarju. • Dare Rup«,r V Osnovni šoli Križe je bil derbi v II. državni moški namizno-teniški ligi med domačo ekipo Križe in gostujočo ekipo KrSko. Po ^PjftQ*lif f\ začetnih bojih sta bili ekipi enakovredni v nadaljevanju pa je bila ^■|^|WwJI%Jl ekipa NTK Križe presenetljivo boljša in na koncu prepričljivo zmagala z dosedaj še prav tako neporaženo ekipo Krškega z rezultatom 5:2. Tako ostajajo Križani po treh krogih še vedno neporaženi z 8 točkami. Za gostujočo ekipo so igrali Borut Mikilič, Bojan Vertuš, Dušan Kočevar in Matjaž Retelj. Za domačo ekipo NTK Križe so igrali Aleš Smrekar, Uroš Prelovšck, Matej Polanšek, Klemen Snedic in Matjaž Mali. .mini S, >lav 'očk Obenem pa se je prav tako v OŠ Križe odvijal tudi dvoboj v II. državni ženski namizno-teniški ligi. Domača ekipa Križ je gostovala ekipo NTK Gradiš Jesenice in izgubila z rezultatom 1:6. Za zmagovalno gostujočo ekipo so igrale Špela Smolej, Barbara Markež, Mojca Smolej in Melita Kunej. V popoldanskem času pa je bila gostujoča ekipa NTK EGP Skofja Loka manj uspešna in izgubila proti domači ekipi 3:4. Za NTK Križe so igrale Andreja Mežek, Mateja Muzik, Maja Rozman in Ivana Krsma-novič. • M. Snedic PORAZ MERKURJA Kranj, 17. oktobra - V 3. krogu so članice Merkurja gostovale pri ekipi Ilirija - Meditrade in izgubile s favorizirano Ilirijo z rezultatom 1:6. Pohvalo si posebej zasluži Petra Fojkar, ki je nudila močan odpor evropski mladinski prvakinji Petri Dermastja, ter prispevala edino točko za Merkur. Postava Merkurja: Petra Fojkar, Urška Petrič in lina Žcrovnik V 3. krogu 2. lige so člani NTK Merkur doma gostili ekipo NE Krško in izgubili z rezultatom 1:6. Kljub odsotnosti standardnih igralcev Jeraše in Jauha so mladi igralci Merkurja: Aleš Porenta, Matej Ošlaj, Sašo Robida in Jure Maček prikazali dosti boljšo igro, kot jo kaže končni rezultat. Edino točko je Merkui ju poigrala dvojica Porenta - Ošlaj. TOP pionirjev Gorenjske Skofja Loka, 16. oktobra - Na prvenstvu pionirjev Gorenjske v namiznem tenisu so dosegli zelo dobro uvrstitev pionirjev NTK Merkur I 1. (Jane), 4 (šparovec), 10. (Saje) in 12. mestom (Znoj), zaradi dobre igre si zasluži pohvalo tudi začetnik Jcraša. Vrstni red: 1. Dušan Jane (Merkur), 2. Žagar (Skofja Loka), 3. Jasenovce (Skofja Loka), 4. Blaž Šparovec (Merkur). • F. Ošlaj PORAZ MINOLTE BLED IN FI PROgjSjJ Tudi v tretjem krogu državnega prvenstva FI PROMa. . pj'Po^^ Bled in ŠOU Triglavu ni uspelo zmagati. V nasprotju z nP ^in^ja odbojkarice Avtohit Bleda zabeležile že tretjo zaporedno ^fiwijc ',. Tokrat so v Ljubljani prvič naletele na resnejši odpor. Po zmag ^^t^ 1 v prvem setu se je v nadaljevanju razigrala Kraigherjeva m ^i^bji i* domačink je bilo hitro konec. Rezultat 1A. DOL ženske: >> Avtohit Bled 1:3 (9, -10, -5, -4), Zg. Savinjska : HIT Casino t- ■ u -uit, liha : TPV Novo mesto 0:3. . cv0jiti 3,5 < Igralcem FI PROMa je uspelo na tekmi proti Olimpiji oS^l\^ set in kaže, da se pretiran optimizem domačih pred z j: in prvenstva ni izkazal kot upravičen. Prav tako pa slabo .g^.P^'^ odbojkarjem Minolte Bled, ki so zopet doživeli gladek poraz, ^ *a]n SI. Bistrici. Rezultati 1 A. DOL moški: FI PROM : Olimpija ' r»«r|ij 3, -12, -3), Kamnik : Ljutomer 3:2, Vigros Pomurje : (%rs«k Rezultati 1B. DOL moški: Granit Preskrba : Minolta Bled > ' K> 6 r 13), SIP Šempeter : Olimpija 2 Brezovica 0:3, Fužinar : Topo'«> ^ V derbiju začelja so odbojarice ŠOU Triglava v Prevaljen u po vodstvu domačih z 2:0, izenačiti, za kaj več, pa ,««. «''^*J II 2, Šentvid II, ŠD Tabor II in Novo mesto II 0 točk- * IYjg Branko *W fANJA BLATNIK ODLIČNO TUDI V AMERIKI ..farii. Olftnkri U«!. UU. ~1__1_ _»_^---l-1--J„l.l„ -1 /H A T> ,___-.-U,>„ (o1,«n. »a •• »^loL-; Tmniral no ^ranj, oktobra - Tanja Blat C!Kl je 8. oktobra Draznovali f°J osei l. °c»la. da ga konča v Amer Coi J" w* oklobra praznovala l iJ?1SerTlriaJ:sti rojstni dan, se je klanje 4. letnika gimnazije »Čila, da ga konča v Amer r!> kjer pa tudi uspešno nadalje svojo športno kariero -panje. 'Janja, plavalka kranjskega JJglava sicer ni iz športne Plne. V plavanje je "zaplata" tako kot večina kranjskih palcev - preko eksperimente šole v plavalnem klubu, značaju pridna in vztrajna je °dličnim uspehom končala ■Fn°vno šolo, vsakodnevni ^mng pa j, je postal način ■penja. Prav zato niso izosta-111 tudi uspehi. Kaj kmalu ni veČ tekme v Sloveniji in v ^ času še Jugoslaviji, s Sfjere Tanja ne bi prinesla jf^ajne, a to predvsem v »ptoem in prostem stilu. Sku-™{»v kateri je bila tudi Tanja, i,! *ar sedem let trenirala pri Mji Pire, nadaljevala pa pri CT« Savniku. r$ to svojo pridnostjo in ?rajnostjo je postala vodilna :!ivalka v plavalnem klubu "ffiav> leta 1991 pa se je tudi "ježila evropskega mladinska prvenstva v Antwerpnu od is,em 1992 naprej pa je s,°venske d tudi re- eva-er so entance. jjnj^jeje uspešno nadalj tfl z sanjski gimnaziji, kje. . ki JazumevanJem podprli v ,. ji sortni dejavnosti. |J*'7dJ* letnik se je odloči-Haliuf onca v Ameriki, kjer Krvft tudi s Plavanjem. Že IkTrf nasloPin in odmevih je <^va'ni„* bo dobre pogoje za *°StHa V ZDA br° C č»tV la,° objavljamo članek ^Pisa v ZDA, kjer so l* Šport^k' novmarJ* zbrali* •»jo co tedna. Naslov članka je slovensko dekle si prizadeva za odličnost v Chan-gu Forksu. Plavalka iz srednje šole je podrla rekord Zastava, ki visi na steni nad chanangskim bazenom ima v sredini formulo "e-me 2", obdana pa je s štirimi neznanimi besedami: ODLIČNOST POMENI NENEHNA VDANOST. Ta stavek je moto plavalnega kluba PLAVI HUDIČI za leto 1994. "Ko smo delali zastavo," pravi g. Bush trener kluba, "sem rekel: napišimo to ime v slovenščini za Tanjo". Bushova ideja je ugajala tudi ostalim plavalcem, saj po njihovem ustreza njihovi plavalki, dekletu iz Slovenije TANJI BLATNIK, ki je vdana plavanju. Tanja Blatnik je potrebovala samo eno tekmo. Tekmovala je za nacionalno prvenstvo New Jerseva, ki je po velikosti enak Sloveniji, da je odplavala štiri rekorde. Tanja ni plavala na prvi tekmi v Channangu, ker je šele konec avgusta prišla v Ameriko in je šele takrat začela trenirati, na drugi tekmi pa je največ prispevala k ugodnemu razmerju 98-88 v zmagah plavalcev Chan-nango Forksa proti plavalcem Bringhamptona. Tanja je popravila rekord na 500 jardov kravi na 5 minut 10,2 sekunde in na 50 kravi na 25,23 ter doprinesla k zmagi z rekordoma v dveh štafetah. Za ta nastop so jo novinarji izbrali za športnico tedna. Prihod v Ameriko "Rada bi spoznala veliko ljudi, saj sem zelo radovedna"; je Tanja pojasnila svoj prihod v IRSKI SKOKI IJPJNA ZMAGA TRPINA n*Vvi?? Sava'15* oktoora - V organizaciji SK Triglav Telinga in ^tai-i!lstv°m trgovine Cokle so se za gorenjskega prvaka A So ^ 1 tekrnovalci iz štirih klubov. Nastopilo je 23 skakalcev, jt^lp^ Pomerili na 12 m skakalnici. Obenem je to tekmovanje d'i^uit • al Gore«jske za dečke do 9 let. /HovV l- SaSo Tri11 (Sto1 Žirovnica) 206 T 9,5 in 9,75 M, 2. fl>>etf7^rdež (Triglav Teling) 201,5 T 9,5 in 9,5 M, 3. Domen j,i?,S t o • Ifi) 187 0 T 9,25 in 9 M, 4. Anže Česen (Triglav Teling) ? M l T,9'25 M> 5- petra Mlinar (Alpina Žiri) 185 T 9,25 in skalni 'a °7ani£ (Tržič) 180 T 9,75 in 8,5 M. focfc l Pp?^ Gorenjske je postal Sašo Trpin (Stol Žirovnica) iglavT r iin ie ZDra' tudi drugouvrščeni Zvonko Kordež m oe,,n8). 3. Domen Ropret 57 točk, 4. Rok Hribar 53 točk, 'očit ^amč (vsi Tržič) 51 točk, 6. Anže Česen (Triglav Teling) j!jJKo ŠIMIC SPET NAJBOLJŠI SNS?! l6* oktobra - 28 mladih skakalcev dečkov do 13 let se i Hrh Ma^t ^ ^tclo tudi za pokal Gorenjske, ki ga jc ravno tako ,|Mnja SJi: 1. Mark() §imjc (1Yig|av Teling) 226,8 T 39 in 39,5 M, >'K T 3finJdar5«Č 204,6 T 37 in 37 M, 3. Urban Zupan (oba Tržič) ,n , -■ 36,5 M, 4. Primož Zupan Urh (Triglav Teling) 197,6 in.6,5:5 M, 5. - i,mt> 6 \a • ' vjauci ovi n {oivi / t Gkalni „ at,,c Zdnik ('Triglav Teling) iV^SS^ Gorenjske je Marko §& \t£^k 63 .°?kl 3 Urban Zupan (oba Gaber Šorn (Stol Žirovnica) 196,3 T 35,5 in ) 189,6 T 35 in 34 M. imic z 90 točkami, 2. Mitja ... Zupan (oba Tržič) 66 točk, 4. Andrej 6 Do«, • Primož Zupan Urh (oba Triglav Teling) 53 umen Ribnikar (Tržič) 43 točk. ;^ni5!e\/0' oktobr» - SK Tržič je < st, ladinr. r^an,z'ral za dečke do 13 let, organiziral še prvenstvo GORENJSKE JE BOŠTJAN BRZIN 16. Bi Med deset najboljših se je uvrstilo pet tuje 'IVžičani in edne iz Zirov. Zmagal je domačin pred četvorico Kranjčanov. Nastopilo je 39 M, 2. ZDA. Pomemben faktor za prihod v ZDA pa je seveda tudi plavanje. "Plavam že 11 let," je rekla Tanja, ki je doma v Kranju (približno 33.000 ljudi), ki leži 20 milj južno od avstrijske in 30 milj od italijanske meje. Pri nas nimamo šolskih klubov, treniram za mestni klub Triglav, s katerim potujemo na tekme doma in po Evropi. "Moja mami mi je pred odhodom rekla: če boš imela dobre pogoje za trening, jih izkoristi, saj veš, da so v tem trenutku v klubu bolj slabe," je rekla Tanja. "Veliko športnikov gre iz Evrope v Ameriko prav zaradi boljših možnosti. Te so tu tudi zame boljše."Vojna v bivši Jugoslaviji ni bila vzrok, da je Tanja prišla v Ameriko. Tanja pa pogreša potovanja v republike bivše Jugoslavije prav zaradi kvalitetnih tekem in zaradi prijateljev, ki jih ima skozi plavanje na teh področjih. Zadnjič je bila v olimpijskem Sarajevu leta 1988. "Bilo je lepo mesto," je rekla Tanja. Konec Jugoslavije je pomenil tudi konec skupnih priprav za plavalce. "Tekmujemo sicer še vedno med seboj, predvsem s Hrvaško, toda naša razmerja niso več primerljiva med seboj," pravi Tanja o teh razmerah. Avgusta je Tanja v domovini dobila medalji na 400 in 800 m kravi v 50-metrskem bazenu s časom 4.28,17 in 9.20. Cilji so visoki "Moj cilj je rezultat pod 4 minute na 400 m kravi in pod 9 minut na 800 m," je rekla Tanja, ki bi se rada kvalificirala na evropsko prvenstvo leta 1995. Tanja bo zato v ZDA trenirala vseh deset mesecev, ne samo v šolski sezoni. Treniral pa jo bo g. Bush, trener kluba. "Tanja ima možnost, da se uvrsti na plavalno prvenstvo ZDA," je rekel trener Bush. Tanja je rekla, da njen rezultat na 500 jardov pomeni okoli 4.31 na 400 m. "Za začetek sezone je to kar dober rezultat," je rekla Tanja. Trener Bush primerja Tanjo s svojo tekmovalko Claudine Gruver, ki je na prvenstvu ZDA zmagala na 100 m hrbtno in z Beth Timmons iz zvezne države Ithaca, ki je prvakinja šol na 50 jardov kravi in 200 jardov mešano. Tanja trenira s Claudino Gruver. "Zelo je dobra in marljivo trenira," jre rekla o 'Claudine Tanja. Claudine pa je dodala: "Vedno je dobro imeti konkurenco. Njen talent smo lahko videli že na prvem treningu." Tanja je navdušena nad sistemom medšolskih tekmovanj. "Ta tekmovanja ti dajejo veliko več možnosti primerjav kot treniranje pri nas v klubu, ko veliko časa treniraš samo zase, brez prave možnosti primerjave, kar ti lahko daje samo tekma." G. Bush pa pravi, da je Tanja več kot samo dobra plavalka za Plave hudiče. "Poleg tega, da marljivo trenira in dobro plava, je tudi zelo prijetno mlado dekle, zelo samozavestna, čedna, zelo dobro pa se tudi razume z drugimi dekleti," je dodal g. Bush. Tanja se zaveda, da lahko dobi štipendijo za plavanje tudi za nadaljevanje študija v ZDA. Toda ona se namerava vrniti domov, ko se bo končalo šolsko leto. Junija 1995. "RADA IMAM MOJO SLOVENIJO," je rekla. • Jože Marinček Tradicionalni pohod okrog Žirov LETOS PREK GOLEGA VRHA Žiri, 18. oktobra - Planinsko društvo Žiri prireja letos že 13. tradicionalni pohod okrog Žirov. Pohod je sestavljen iz treh etap. Vsako leto se prehodi ena. Letošnji pohod bo v nedeljo, 23. oktobra, z začetkom ob pol devetih dopoldne pred Zadružnim domom v Žireh. Letošnji pohod bo na relaciji Žiri - Javorč - Goli vrh - Goropeke - Žiri. Pohod bodo vodili planinski vodniki, hoje pa bo za okrog 4 ure. Cilj pohoda bo na Goropekah, kjer bo tudi vpisno mesto. Udeleženci bodo prejeli za dvakratni pohod bronasto značko, za štirikratni pohod srebrno značko, za šestkratni pohod zlato značko in za desetkratni pohod spominsko priznanje. Pohod bo ob vsakem vremenu. • J. K. OD TEKME DO TEKME Jata poražena - V državnem prvenstvu hokejskih naraščajnikov - malčkov je Sportina Bled odigrala drugo tekmo. Premagala je Slavijo Jato z 21 : 2. »Ž. Svete f Gorenjska liga v malem nogometu - V gorenjski ligi v malem nogometu je bil odigran 6. in f. krog, s tem pa je končan jesenski del tekmovanja. Prvak je KMN Marmor Štripv z desetimi j točkami, sledijo pa mu Sport Fit z devetimi točkami, Alf Techno Puštal z osmimi točkami in CABJ Peter Grašič s sedmimi točkami. Te ekipe se bodo spomladi borile za prvaka in za napredovanje v višji rang tekmovanja. Za uvrstitev od petega do sedmega mesta se i bodo borili Tango, Pik klub in Lene kosti. Zadnji so vzomo organizirali tekme zadnjih dveh krogov. Letos Gorenjsko v pokalu ' občinskih prvakov zelo dobro zastopa Marmor Stripv, saj se je uvrstil med 16 najboljših. • J. K. Turnir tržiških šahistov - Tržiški šahisti so se zbrali na oktobrskem hitropoteznem turnirju. Med desetimi igralci je z 8,5 točke zmagal Martin Aljančič. Edo Roblek jih je zbral 7, Matej Keršič 6, Milan Nolimal 6, Pavel Loc 5,5 itd. • J. Kikel Frenk Poljane in Janez Furlan na Češkem - Z češkega odprtega invalidskega prvenstva sta se vrnila Tržičana Frenk Poljane in Janez Furlan, ki sta tekmovala med invalidi iz štirih držav v kategoriji s poškodbami nog. V igri dvojic sta se uvrstila v finale, kjer sta zgubila s Slovakoma. Ekipno sta bila tretja za prvo ekipo Slovaške in prvo ekipo Češke. • J. Kikel s,tirih klub [1W^,,r. '-Boštjan Brzin (Tržič) 217,9 T 51,5 in52,5 „ ,i 4 R k T 50-5 in 52 M- 3 Uro5 Peterka 208,8 T 50 in i'^r'Rlav t .ert Jancžič 208,4 T 49 in 50 M, 5. Andrej Cuznar jVj 5 M lehng) 186,8 T 47 in 45 M, 6. Žiga Fic (Tržič) 185,3 47 l1 i ^T>8UvTr 62-m n$ Prireja gorenjsko prvenstovoza dečke do 15 t0, $ "'eirski slcakalnici na Gorenji Savi. Tekmovanje bo v *• °ktobra, ob 11. uri. • J. BeŠter V petek, 21.10. po 22. uri VLADO KRESLIN Perspektivno podjetje za izvajanje prezračevanja, odsesovanja in klimatizacije s sedežem na Gorenjskem zaposli dva KV monterja in strojnika z višjo ali srednjo izobrazbo. Pogoj najmanj petletne izkušnje na tem področju. Šifra: KLIMATIZACIJA ■mM »snizem emmmmmu. TRŽIŠKI VZPONI V zgodnji jeseni so tržiški alpinisti opravili še nekaj zanimivih vzponov. Omenimo nekatere med njimi: 25. 9. sta Slavko Rožič in Igor Gaberc v Travniku splezala smer Zarja (VII-, A2, 400 m, 7 ur); 2. 10. sta ista alpinista v Koglu nad Kamniško Bistrico spravila "pod streho" smer Marije Pomočnice (VI A2/V, 160 m, 4 ure); Andraž Koren in Andrej Rožič pa sta istega dne v isti steni splezala Kamniško (VI-, A2, 210 m, 4 ure). • J. Kikel Na tradicionalnem taboru pod MK Mangartom so Tržičani splezali naslednje smeri: Janez Primožič in Marija Petrinec Gilbertija (V+, 700 m) Janko Meglic in Slavko Rožič Dolinsko (VI AI/IV-V, 700 m, 1. p) Filip Bence po dve novi smeri v Strugu. Nadalje sta Andrej Rožič in Primož Soklič splezala JLA v Šitah, Aljaž Anderle in Florjan Košir pa Reinerjevo v Košutnikovem Turnu (VII+, 2R). Slavko Rožič in Igor Gabre sta splezala Bergantovo spominsko v Triglavu (VII-, A.0), Zarjo v Travniku (VII-, A2, 400 m, 7h) in Marijo Pomočnico v Koglu (VI AO/V 160 m). V Koglu sta Andraž Koren in Andrej Rožic splezala Kamniško (VI A0 210 m). Septembra so v Arcu plezali Matej Meglic, Andraž Koren, P. Soklič in A. Rožič. Plezali so Luno '85 v Zebrinih ploščah in nekaj smeri v Mte Colodriju. Pa še malo zakasnelo poročilo o plezanju v Peruju. V Peruju sta plezala Aljaž Anderle in Slavko Rožič. Iz baze pri jezeru Paron (4100 m) sta splezala prek S stene na greben Pisca Oeste (v 5700 m) (D-, 7h). V Carazu I sta v vzh. ledeniku zaradi globokega snega obrnila pribl. 5600 m visoko. Obiskala sta tudi dolino Qojup, pridružil se jima je še Senad Halilovič iz Mojstrane. Po mrziem bivaku 5400 m visoko so naslednji dan v globokem snegu sredi ogromnih razpok obrnili še pod vstopom v J steno Ranrapalce. Nato jeSlavko Rožič sam splezal vzhodno steno Ranrapalce in se prek prostranega vršnega platoja povzpel na 6134 m Visoki vrh (D-, 700 m, 4h). Za konec sta Rožič in Halilovič obiskala še dolino Llanganuco. V njej sta preplezala 500 m visoko južno steno Pisca este (5760 m) po lastni vstopni varianti in izstopu po Barardovi smeri (D, oh). Plezanje so podprli: PD in AO Tržič, IskraTel in Teling, Integral Tržič, Trifix, d.o.o. in PTT. • S. Rožič pillJflNJE KEGUAČI TRIGLAVA NEPREMAGLJIVI Tudi po dvoboju s Fužinarjem v 3. krogu 1. slovenske kegljaške lige so Triglavani še nepremagani. Po zagrizenem boju za vsak kegelj so Korošcem dokazali, da so boljši v vseh elementih igre in prepričljivo zmagali z rezultatom 2:6 (5253:5338). Prvi par Triglavanov je, tako kot v prejšnjem krogu, bledo začel srečanje. Domačini so povedli za 85 kegljev in že premišljevali o zmagi. Potem pa sta spet igralca v drugem paru tehtnico prevesila na stran gostov. Vane Oman je z blestečo igro "matiral" nasprotnika in dosegel tudi najboljši rezultat na srečanju z 942 podrtimi keglji, Boris Urbane pa rutinirano dodal 906 kegljev. Srečanje je bilo tako praktično odločeno. Posebej pa je treba pohvaliti tudi zadnja dva, Zdravka Štruklja in Albina Juvančiča, ki sta nepopustljivo branila pridobljeno prednost in oba presegla 900 kegljev. Trener Franc Belcijan je po tekmi poudaril izenačenost in dobro motiviranost ekipe, saj so kar štirje igralci presegli mejo 900 kegljev, najmlajša dva, Mihelič in Marko Oman pa bosta morala tudi na tekmi prikazati igro, ki jima uspev ana treningih. Po 3. krogu se je tako Triglav zavihtel na 1. mesto prvenstvene lestvice s 6 točkami, kolikor jih ima tudi konstruktor. To sta še edini neporaženi ekipi v ligi. Zaradi svetovnega pokala v Cehu, se bodo Triglavani za nove točke potegovali šele 29.10. ob 16. uri, ko bodo v Žalcu igrali z istoimenskim moštvom. Rezultati: Fužinar : Triglav 2:6 (5253:5338) Podojstršek : Makro Oman 1:0 (882:848), Strašek : Mihelič-Beber 1:0 (869:400+421), Borovnik-Paradiž : Vane Oman 0:1 (413+441:942), Vovk : Urbane 0:1 (874:906), Lasnik : Štrukelj 0:1. ZAČETEK GORENJSKE LIGE S 1. krogom se je začela gorenjska liga za sezono 1994/95. V ligi nastopa 8 ekip, tri (TRIGLAV, LJUBELJ in JESENICE) od teh nastopajo z drugimi postavami, saj prve nastopajo v višjih rangih tekmovanja. Rezultati 1. kola: Triglav : Elan 5:3, Lubnik : Jesenice 3:5, Ljubelj : S. Jenko 6:2, Kranjska Gora : Adergas 5:3. V 2. krogu igrajo: v soboto ob 9. uri Triglav : Lubnik, ob 16. uri Elan : Adergas in S. Jenko : Kranjska Gora, v torek,, 25. 10. ob 15. uri Jesenice : Ljubelj. • Jože Pogačnik NOVA ZMAGA DEKLET ETA KAMNIK : TRIGLAV 2:6 (2317:2328) Kamnik, 17. oktobra - Kcgljalke Triglava so zabeležile novo zmago. Tokrat so na izredno težkem kegljišču v Kamniku z malo športne sreče in izkušenostjo premagale novinke v ligi kegljalke ETA Kamnika. Tekma je bila izredno zanimiva in razburljiva, saj so se jim domačinke zelo upirale, po oceni trenerja pa so igrale še slabo. Rezultati: Flerin : Fleichman 0:1 (395:420), Vidic : Belcijan 0:1 (378:387), Hren : Nepužlan 1:0 (386:367), Kern : Zaje 1:0 (381:376), Poljanšek : Jerala 0:1 (390:399) in Starovasnik : Cof 0:1 (387:399). • Jože Marinček PORAZ GORENJCEV Kegljači LOG-STEINELA so na domačem kegljišču gostili igralce iz Kamnika. Po nekoliko slabši igri domače ekipe so zelo borbeni gostje iz Kamnika zasluženo zmagali. Rezultat je bil 1:7 (5035:5146). Najboljši posameznik na tekmi je bil igralec LOG-STEINELA Tone Semrl z 898 podrtimi keglji. Moštvo JESENIC je gostovalo v Izoli pri tamkajšnji ekipi Mehano Izola. Kljub dobremu začetku Jeseničanov so na koncu zmagali domačini z rezultatom 5:3 (5057:4907). Najboljši igralec pri Jeseničanih je bil Drago Geršak z 858 podrtimi keglji. Prihodnjo soboto se bodo najboljši evropski kegljači pomerili na tekmi za svetovni pokal v Celju, zato bodo ligaši počivali. Z ligo bodo nadaljevali v soboto, 29. oktobra. Para sta LOG-STEINEL : Grosuplje in Kamnik : JESENICE. • M. Šilar KOMENTAR TRGOVCI Z MNENJI Jože IVo vale Od leta 1990, ko so bile v Sloveniji prve demokratične, večstrankarske volitve postaja raziskovanje javnega mnenja vedno bolj pomembno. Najrazličnejše ankete, lestvice priljubljenosti strank in posameznih politikov sO postale najpomembnejše novice v časopisih. Rezultate teh anket časopisi predstavljajo v obliki različnih grafov ali lestvic priljubljenosti politikov. Poleg tega takšne ankete ustvarjajo vtis, da so anketarji natančno ugotovili kaj mislijo, ne samo anketiranci, ampak kar vsi Slovenci. V deželah, kjer imajo daljšo demokratično tradicijo, kot npr. v Nemčiji imajo z raziskovanjem javnega mnenja tudi veliko večje izkušnje, se je te večkrat zgodilo, da so raziskovalci javnega mnenja napačno napovedali izid voli-" tev. Leta 1990 po združitvi obeh Nemčij so napovedovali zmago opozicijske socialdemokratske stranke, toda kljub temu je zmagal kancler Kohl s krščansko demokratsko stranko. Tudi pred volitvami v nedeljo so nekateri inštituti, ki so ukvarjajo z raziskovanjem javnega mnenja napovedovali, da ima Scharping prednost pred Koh-lom, toda spet so se zmotili, ker je spet zmagal Kohl. Zakaj se raziskovalci motijo, kakšno metodo bi morali uporabiti, da bi točno ugotovili, kaj mislijo ljudje in koga bodo volili? Raziskovanje javnega mnenja je nastalo v Ameriki. Leta 1936 je ameriški časopis "Literarj Digest" poslal vprašalnike po vsej Ameriki in vprašal Američane, ali bodo volili dotedanjega predsednika Roosevelta ali pa se bodo odločili za njegovega izzivalca Alfa Landona. Odgovorilo je kar deset milijonov Američanov, ki so se večinoma odločili za Landona. Časopis je teden pred volitvami na naslovnici napovedal, da bo zmagal Alf Landon. Toda volilni izid je šokiral urednike časopisa, ker je zmagal Roosevelt. Zakaj so se zmotili? Kljub temu da je odgovorilo kar deset milijonov Američanov, niso uspeli izbrati reprezentativnega vzorca vseh ameriških volivcev. Točen rezultat volitev je napovedal George Gallup, ki je anketiral veliko manj Američanov. Toda njegovi anketarji so povprašali približno enako število bogatih, revnih, žensk, moških, delavcev in brezposelnih, kot jih je bilo v celotnem ameriškem prebivalstvu. Po tem vzoru delajo raziskovalci javnega mnenja še danes. Toda največji problem je izbrali reprezentativni vzorec ljudi, to je tak vzorec ali izbor Slovencev, ki bo približno predstavljal mnenja npr. vseh Slovencev. Toda tudi, če raziskovalci najdejo ustrezen vzorec, se pojavijo še številni drugi problemi. Mnogi pristaši radikalnih strank nočejo odgovoriti iskreno na vprašanje, katero stranko bodo volili. Poleg tega precej ljudi nima izoblikovanega mnenja o tem, katero stranko bi volili in se zato usmerja k tisti stranki, ki je tisti hip, ko jih anketirajo najbolj popularna, ker enostavno hočejo biti na strani zmagovalca. Še hujši problem so tisti, ki odklonijo odgovoriti na vprašanja, teh je približno dvajset odstotkov. Ko je anketa opravljena in so zbrani odgovori, se začne težaško delo razlage rezultatov. Takrat nastopijo številni statistični problemi, ki so matematično izredno komplicirani in jih raziskovalci javnega mnenja zanemarijo. Zato nemški profesor matematike Fritz Ulmer iz univerze v Wuppertalu meni, da so volilne napovedi goljufija. S čimer samo poudarja, da so volilne napovedi v službi določene politike ali stranke. Tudi v Sloveniji se rezultati različnih anket uporabljajo za politične manipulacije. Kdor Želi narediti vtis, da določeno odločitev podpira večina naroči anketo, ki "dokaže", da je npr. 52 odstotkov vprašanih za določeno odločitev. Večina agencij, ki se ukvarja z anketami ne spoštuje osnovih načel, ki jih je potrebno upoštevati, da bi ankete lahko imele vsaj minimum znanstvenosti. Zato večini anket, ki so obljavljene v slovenskih časopisih, ne gre čisto verjeti. Očitno pa je, da so takšne ankete cvetoč posel, in da tisti, ki so te ankete naročili, računajo, da jim bodo ljudje verjeli. Stranka v stranki? Janez. J*oštrafc Pred kongresom SKD, ki bo v soboto, se dviguje temperatura tudi v njenih krilih. Do dviga, skorajda do vrelišča, pa sta problematiko znotrajstrankarske-ga pluralizma po eni strani, po drugi pa sploh vprašanje o siatusu in vlogi kril zanetili prav krili sami - ljudsko in socialno. Z vstopom Narodnih demokratov po, za njih neuspešnih, zadnjih državnozborskih volitvah k SKD, s statusom krila, je bil na letni konferenci SKD izglasovan člen (16/a) o ustanavljanju kril in ki ga je (čeprav dejansko namenjen ND) takoj "izkoristila" skupina članov SKD (Blažič, Miklavčič, Poštrak) in s pomočjo članice sveta SKD, dr. Žužkove, tudi ustanovila Socialno krilo. Tudi kot protiutež deklarirano konzervativno usmerjenim ND. In s programskimi izhodišči zavzemanja in dograjevanja socialne države, socialne zakonodaje, poštenega odnosa do polpretekle zgodovine (priznavanje NOB) ter, skratka, z dialoško odprtostjo do vseh strank, verskih skupnosti, sindikatov in pobud civilne družbe ustvarjati pozitiven odnos v času političnega in gospodarskega prestrukturiranja do socialne problematike nasploh. Kot nekakšen pobudnik socialne alternative na slovenski politični sceni. Program in avtonomnost krila, znotraj stranke, je potrdil svet stranke in letne konferenca stranke. Ustanovili so se tudi regionalni odbori socialnega krila, bilo je danih nekaj pobud - od katerih je najbolj zanimiva usoda o poračunu pokojnin, ki je niso podprli (razen enega) poslanci SKD, ampak ZL S D - s socialnega področja, cerkvene meje v Razkrižju in zakona o tožilstvu. Oddaljevanje s stališči stranke pa je postalo "športno udejstvo-vanje" takoj po Depali vasi, javno pa po strankini klavzuri in sestanku funkcionarjev v hotelu Ilirija, kjer je tudi nastal zametek ljudskega krila (kot nadomestitev odhajajočih ND). Čeprav je večina udeležencev t. i. konference socialnega krila glasovale v podporo strankinega vodstva in njenih prizadevanj za novo, dvostrankarsko koalicijo, je del funkcionarjev socialnega krila vztrajal na pozicijah, ki bi jim lahko rekli pozicije desnega populizma. Združevanje z desnico, odhod stranke iz vlade, predčasne volitve. Pozicije za "strankino vest" so si skušali pridobiti tudi z razkrivanjem t. i. Blažičgejt afere, čeprav je o zadevi (v krilu) bil seznanjen samo Miklavčič. Afera je v stranki, v nasprotju s pričakovanji avtorjev, naletela na odpor in obsodbo - kril. Na seji sveta SKD je sicer pobudnik in soustanovitelj socialnega krila zavrnil "protis-trankarsko dejavnost" krila oz. kril, če posameznika (pa čeprav predsedujoči oz. tajnik) poleg bivšega člana stranke diskreditira jo stranko in njenega predsednika. Mučna nesoglasja znotraj socialnega krila so se začela Z zagorsko letno konferenco in nadaljevala z Blažičevim izstopom iz stranke, ne pa očitno tudi iz krila kot dela stranke. Čeprav prav v Zagorju pobuda o članstvu v krilih nečlanov stranke SKD ni bila sprejeta oz. je bila zavrnjena z (razen treh) večino glasov. Vsebinsko in organizacijsko delo krila je zamenjala kritika sklepov in še posebej "scenarij" konference, odtujevanje krila od matične stranke (javni protesti zoper takšno početje Poštraka in dr. Žužkove) z vsiljevanjem sklepov krila z nesklepčnih sej. In normalno je, da bo na strankinem kongresu na dnevnem redu tudi vprašanje o smiselnosti, organiziranosti (številčnost) in vlogi strankinih kril. In pluralizma v njej, kajti lahko se sicer ukine krilo, če deluje (vztrajno in načrtno) proti interesom stranke, nes miselno in tudi nepluralno pa bi bilo zahtevati ukinitev kril na splošno, ne glede na dejstvo, da delegati lahko izglasujejo tudi takšno možnost. "Staničev" predlog ima več možnosti. Krila sicer ostanejo, vendar brez vpliva (političnega, brez kadrovanja v strukture stranke) in samodejnega financiranja - prvič, in druga možnost - da ima določeno število somišljenikov, vključenih v strankinih (osnovnih) odborih. Socialno krilo je pohitelo z letnim zborom. Kljub opozor ilu, da se ravna zoper sklep stranke, je zbor sprejel pravi lo, da "štejemo med somišljenike krila tudi nečlane SKD z isto volilno pravico" in da to velja "od sprejetja dalje"; torej od 15. oktobra. Na zboru ni bilo večine zaupnikov regionalnih odborov. Prejudicirale so se kongresne odločitve glede članstvu kril in kršile do/zdajšnje. Stranka v stranki? Jezersko del Avstrije': ? Vine Bešter Preobrazba lokalne samouprave, ki te dni intenzivno poteka širom države tiho upa, da ne bo ustavno sodišče kar v celoti razveljavilo zakona o novih občinah, pač pa bodo varuhi ustanov-nosti obravnavali vsako sporno zadevo posebej. To bi seveda pomenilo, da bo Slovenija čez dva meseca le dobila nove župane oziroma občinske svete. To pa bo hkrati tudi pomenilo, da bodo Jezni ostali še bolj jezni. V mislih imamo seveda tiste sredine, kjer so poslanci povsem mirno prezrli voljo ljudi izraženo na majskem referendumu in občine razdelili po sistemu "malo tebi malo meni". Da pri tovrstni telovadbi dragocenih poslanskih rok stroka ni veljala počenega groša, je jasno, ravno tako tudi seveda ne preseneča, da se je v ozadju igra pripravljala predvsem skozi strankarske račune, ki naj bi posameznim političnim strujam omogočila lažjo pot do osvojitve županskih foteljev oziroma večine v občinskih svetih. Nedavni zbor krajanov na Jezerskem, ki so ob Ratečah na Gorenjskem najbolj glasni v želji po svoji občini, pa je odprl tudi namigovanja v smer, da so nove meje postavljali tudi povsem drugačni interesi. Če gre verjeti slišanemu na Jezerskem, je namreč njihov odhod v naročje Preddvorčanov, ki mimogrede, kot vemo sploh niso hoteli svoje občine, povzročil jelen. Spori med zeleno bratovščino, med katero najdemo vrsto poznanih kranjskih direktorjev, oziroma nerešeni problemi s kamniško organizacijo za gojitev divjadi, so, tako kaže, Jezersko, ki je okroglih 5 ur že imel status nove občine, potisnili po Kokri navzdol. Pri tem naj bi, kot je bilo slišati jf sobotnem zboru Jezerjano^} svoje odigral kamniški P°sl1™* nec in sklenil krog. J*? Očitno gre za (namerno j* popolno nepoznavanje JeZi!kl janske identitete. Ljudje ^ tem koncu države, raZ^T, sami k sebi pač ne sodiKti nikamor in se jih ne da, {1 ^ posebej pa ne z dekretom^ priključevati kamorkoli. rll'S v sosednjo Kokro. kM ■ j5' Zgodovina in posebne $P i jenjske razmere so pač st0 j!.. svoje, zato se je močno z^°T'i tisti, ki je domneval, da T.° neukrotljivi lahko krotki v V kletki. Tovrstni misleci^ morali poznati najmanj tipe o ponovnem barvo^b^ nekdanjega državnega mt]H ,Q ga kamna oziroma M^IjOt, širitvi Železne Kaple. ki grede, kako so že v prir^guj Jezerskega glasovali gore*!5™ r poslanci, ima kdo vsaj cffl^ P i grlu? PREJELI SMO Pridite čez dva meseca Naslednje vrstice niso napisane zato, ker se v zadnjem Času napadi na zdravsto vrstijo in je imenitno, če vsak še nekaj doda, ampak iz nemoči in besa, ko ne veš več, kam naj se obrneš. Oče, ki je star 64 let, je že od februarja naprej čutil bolečine v glavi, predvsem zatilju. Ker so se bolečine stopnjevale oz- sploh niso ponehale, je v začetku aprila odšel k svoji zdravnici, ki mu je napisala napotnico za pregled pri nevrokirurgu. Povedati moram, da je bil pred štirimi leti operiran na hrbtenici zaradi stenoze spinalnega kanala med petim in šestim vretencem. Ker se je pojavil sum, da se stanje izpred štirih let lahko ponovi, je bil napoten na kontrolni pregled. Seveda, če hočeš na pregled, ne glede na to, kako hude so bolečine, se moraš vpisati in počakati, da prideš na vrsto. Tako je do zdravnika specialista prišel šele sredi junija. Ta mu je predpisal zdravila in zdravljenje v toplicah, če pa ne bo pomagalo pa še diagnostično obdelavo na nevro-logiji. V vsem tem času je imel hude bolečine. Pohvaliti pa moram njegovo osebno zdravnico, ki mu je vseskozi stala ob strani, mu lajšala bolečine po svojih močeh in ob vsakem času. Zdravljenje v toplicah konec avgusta in v začetku septembra ni bilo tako uspešno, kot smo mislili, saj so se hude bolečine začele pojavljati tudi v obeh rokah. Najhujše pa se je šele začelo. Sicer že nekajkrat prej, ampak ne tako pogosto kot v zadnjem času, je očeta začelo aušiti. Po mojem laičnem mnenju mu zaradi zoŽenja med vretenci pritiska na živčevje, to pa mu povzroča bolečine v glavi in rokah ter prekinja povelja Živčevju za dihanje. Trpljenja in strahu, ki ga ob tem prestaja se ne da opisati. Ker je bilo stanje takšno, da bi lahko samo s temeljitimi prebledi v bolnišnici očetu pomagali, je bil v začetku oktobra napoten v ambulan to na nevrološko kliniko. Nevrolog, ki ga je pregledal, ga je priporočil za sprejem na nevrološko kliniko. Tu pa se spet zatakne Ker ni prostih postelj lahko pride na vrsto šele ČEZ DVA MESECA. Prosto posteljo lahko dobiš samo v primeru, da te v bolnišnico pripelje rešilni avto, seveda v že napol mrtvem stanju. Še isti večer, ko je bil pregledan v ambulanti nevrološke klinike, ga je v poznih urah rešilni avto zaradi dušenja odpeljal k dežurnemu zdravniku iste klinike. Po zelo površnem pregledu (moje laično mnenje) in dani injekciji, je bil spet poslan domov z obvestilom domači zdravnici, da dežurni zdravnik ne ve, zakaj je bil bolnik poslan k njim. In tako se začarani krog pošiljanja in čakanja bolnika na zdravljenje nadaljuje. Vsi skupaj, še najbolj pa bolnik sam, smo izgubili upanje, da v našem zdravstvu lahko prideš do zdravjenja brez znancev na visokih položajih, ki bi se zavzeli zate oz. preden bo za vse prepozno. Očeta dobro poznam in vem, da ni nikoli prosil pomoči brez razloga, ko pa so bolečine pač prehude, pove. Ni nikakršen hipohonder, ampak človek, ki je potreben pomoči, preden bo prepozno. Pismo je res napisano iz obupa, ker ne vemo več, kam naj se še obrnemo, kapljica čez rob pa je bila zadnja urgenca, ko oče s strani dežurnega zdravnika ni bil deležen niti dobrega pregleda niti tople besede, ampak je po pregledu nemočen sam čakal na zasilni postelji, da bo nekdo prišel ponj. Zahvala gre dežurni sestri v Zdravstvenem domu v Kamniku, ki je po prihodu rešilnega avtomobila brez bolnika urgirala in le-tega poslala spet v oolnišni-co po očeta. Namenoma ne objavljam imen zdravnikov, ki so sodelovali pri dosedanjem zdravljenju, saj nikogar osebno ne obsojam, ampak želim povedati, da je ob vsem govorjenju in pisanju o zdravstvu ČLOVEK Še vedno samo Številka v vrstnem redu, pa čeprav je to vrstni red za ZDRAVJE IN ŽIVLJENJE Obupa, ki ga oče in domači z njim čutimo ob tej nemoči, ne moremo opisati. • Fani /.ormari, Prvomajska 2. Kamnik Ne desno, temveč levo navzdol Zanimivo je, da so pogrebci slovenskih velikih podjetij 'tla (gigantov) večinoma ^Jjj* smetana planskega £ ^Ltaj darstva. Bivši ministri v. JSty, gradu, člani in šefi ceif'ti{ skratka "veličine" rdeče P1 S mide. Tovarne, kot so Tam, r i rič. Metalna, Adria-carffl Konus Konjice, ŽeleZ^\Q] Store, Emo Celje, AdrioftfM ways, Celuloza Krško, /W*7> Papir in še bi lahko na&(f{H V Celju bi lahko omeni' >M moj bivši MERX, tega bi fj, '< radi nazaj skrpali, ker je prej dobro deloval. Priimki ^ vsaki "podrtiji" dodajte sami. Razvidno je, da Lt%\r-"prednosti" (pod vodo)[ ntK' iborski bazen. EvropS"(dk*k panji Magdaleni pO j^Lto), "Dantejev "Pekel" \em** primerna vaja za det^'L^t prihodnost. Na gospodarjih durju in teatru kot PaTr^\f: konju in izvoznemu # , (vaša izjava), je ježa va in je bolj prikri AQrf-mariborske realnosti & ' \tf dajanje megle." .Jjfa Ob vsem tem do^rfi^ sem se spomnil gov<>rffj*s»e Drnovška lani ob obrtnega sejma v ( elja- £°nu rat je govoril o °pTlllgm*^ slovenskem paradnem * i."9« Z znancem obrtnika? jj J° , takrat sočasno y* ■brđfAifot drug drugega pod r^jjM^ da, da ne bo pomote-. .Ak^ je namreč zamisliti fi g J paradnega konja s P°v^gfnQ enim zaposlenim na <". ,,{■%, valnico, to bi imenovO1 } kljuse. Omenjeno rriod^Mp e ponavljali °*> C ministri, kot funkci°'.X Obrtne zbornice, (kar posebej otožno), tako l1'1 .Ji) p. bilo vseeno. Del obrti fd^j in bo ostala ko! l'jty f industriji .-uradi svojf L K godljivosti, da vskočiPf]U\BA serijah itd... Ob stiM. uničevanju velikih V^/Ho tako k vragu tudi ^Jf^l'1 ki je veliki industriji zaP;, ef,u vala vrzel Vse to se dopuščanju vlade. '"/vH/,' trgov pa jc njen najp0* izgovor. A. Zanimiva je prir"1'" ft&Oif'} Ljubljano, kjer je '^fjfkfil ob enakih problemih- MfL ' da gospod GROS j/«pev,-kranjski (sto prijav m&i Pi lastninjenja) ^>*("VJ*» M \R tzvršmk 0"h!ffi'fF% Še nekateri med ,('l,riWta tiki, ki so o m elite v PARKLJEVKI ^'pftfjk da je za cepljenjeJj£ PfN^. Marjan Ma"c itak, 18. oktobra 1994 GLASOV KAŽIPOT GORENJSKI GLAS • 25. STRAN PREJELI SMO P" Wi deponija, Ugovor i Globočniku \Y5aka deponija je rana v P9w" ste zapisali v Gorenjs-gSlasuzdne 16. 9. 1994, kar P trii. Ampak z vso nadaljn-mfttbino članka pa se ne CT"m, ker očitno vodo napel-P*e na svo; m/in, ostala okorni «n /;ud;e pa vas ne zanimajo, «B*bv se gre za reševanje teike iJ^^Jive problematike glede jj^cije nove deponije. |£ fem v zvezi telim podati r°/pojasnil in pripomb, t\Jl,°odo bralci lahko obliko-)u! boJj ce/ovito sliko. r.P^ektorico Komunale Ra-pca mag. Bernardo Podlip-r*0rnenjate najmanj 10-krat z V"' Podtikovanjem in očitki W* "Pravičenih in konkretnih Wentov- ''ofc/J' ^ /« prav ona ftsra tn 1 to£ afcf izvršnega sveta", Kentov. Zavedati bi se *W°- u8°dno rešujejo vašo i ^ino za zemljišče za vsotam vsako leto omogoči (*o lePega avtomobila sredn-?l f}reda- j .Najemna pogodba poteče b)£nuarja 1995 s tem datu-J**/" bi se deponija tudi )lfeil0. ZaPr*a t^r intenzivno lil0 izvajati sanacijska dela, i 1 »iore/a biri zaključena do ffJV995- Tak ie sklep ' Ojjj Jfajanov krajevne skup-1JffU zie' v nasprotnem pri-Se 00 deponija fizično Ef Afu/im, aa 5«- bo ao \q e*a rofcđ deponija te ir>0> naravno zaprla, ker bo rvnJl,ena in ne bo več motno r*V h^toik ne samo, da je llVa F* Podaljšati pogodbo, tty\>ien Je tudi prodan do-sjstojišča za širitev deponije, i»n,a*' sedanje, ki bi ustrezala [f panjih let." 'Mi i smeri ni vmesno raz-?%, ' ker S€ samega sebe !*LV svetli brez ozira •^C'Se m okolico. S sedanjo (,%\r(ldnJ0 in na horuk odprto ki naj se nikoli več m^ovi. Nedvomno bodo V1'* Pot/Ofnc' m Zgodovino pri-i\!e° ekološko K\uri° Ur«7en* deponije. %ljeJena vaša verzija za r'; 1 * rQ an/e deponije ni sklad-| t0 zPisom izvršnega sveta, No/.Se ivfca/a nova motna KoJa NOYO DEPON1- ;M°m}siJa, ki je delala in K f ° širSo okolico, se je v •f 6 0r*' opredelita za moi-r'ibena med katerimi ni -iS* "a v«^m zemljišču I i a Po vaij že//, in predlo- l^iP.°Zdrav! ,;l 1^ ^gtts, Črnivec 6, Brezje A GREH %V«Z°ia dehteča, ^ 'n Mč o 5pravi. .■iiiJIi ,«»*r- * n/'w ljubkuje : i "orodno ootor ■fcLlle,.e^ Je resnica...) ranj, ipo sprave ,.V> Kranj, Slovenija je zamudila priložnost, Članek s tem naslovom je objavil časopis DELO v soboto, 20. avgusta 1994. Avtor je novinar Matjai Erznoinik. Imel je pogovor z Zmagom Jelinčičem, ki je predstavil svoj predlog postopkov za odpravo obmejnih zapletov. V tem predlogu je toliko netočnosti in čudnih namigovanj, da ga je vsaj zaradi javnosti treba zelo korigirati. Kot je povedal Jelinčič, je prvi in najpotrebnejši korak za začetek odpravljanje sporov o meji med Slovenijo in Hrvaško nedvoumna objava, da meja med državama ni nikjer določena, saj je Slovenija v preteklosti izgubljala ozemlje vzdolž celotne današnje razmejitvene linije. To je zgodovinsko glednao popolnoma netočno. Kot bo razvidno v nadaljevanju, smo s Hrvati izgubili daleč najmanj ozemlja. Zelo sporna je trditev, da mora Slovenija predstaviti Hrvatsko kot agresorja, ker je baje zasedla tri vasice Škodclin, Bužini in Mlini južno od Sečovelj. To kot tudi problem Piranskega zaliva lahko rešimo edino po diplomatski poti. Vse drugo bi nas pripeljalo blizu afriškega ali če liffčete bosanskega načina reševanja ozemeljskih sporov. Po zapisu novinarja je Jelinčič še dodal, da je slovenska vlada med osamosvajanjem imela enkratno priložnost poseči na tisto mejo, ki jo je Slovenija od 9. stoletja v Istri vedno imela. Gre za mejo na Reki, prek vasi Meja, Zlobin, Fužine, Vrata, Belo Selo, Lokve, Delnice, Tihovo do Broda na Kolpi. To je popo-len nesmisel, ki ga informator podkrepil še s tem, da bi morali to mejo ob osamosvajanju doseči kar z vojaškim prodorom na Reko. Popolnoma jasno je, da to ni bilo mogoče (tudi če pustimo ob strani razlog, da tedanja TO ni imela nobenih ofenzivnih sredstev), predvsem zaradi dveh stvari: GLASOV KAŽIPOT GORENJSKA OD PETKA DO TORKA AM/.S - AMZS je na gorenjskih cestah od petka do danes opravila 11 vlek in S-krat nudila pomoči na cestah, najdlje pa so na pomoč pohiteli v Benetke. GASILCI - Ta konec tedna gasilci po Gorenjskem niso imeli pretiranega dela. Kranjski so odma&li jašek pred hišo, ker je voda ie začela zamakati, zaprli pa so tudi kot posledica vloma razbito okno na kiosku Dela na Begunjski ulici v Kranju. Na Jesenicah so 4 krat z rešilnim avtomobilom prepeljali ponesrečence, od tega kar trikrat iz železarne. V Gledališču Tone Cufar so bili med predstavo pripravljeni za primer požara, dvakrat pa so zaradi okvare na vodovodu v dom ostarelih pre- Keljali pitno vodo. V Tržiču, adovljici in v škofji Loki pa gasilci v teh dneh niso imeli dela GORENJSKI DOJENČKI • Mi ponavadi navijamo za moške, ker je menda žensk že tako ali tako precej več. In tokrat sc jc navijanje obneslo, saj se jc na Gorenjskem od petka do danes rodilo kar 15 dečkov in 6 deklic. In sicer na Jesenicah 4 dečki in 2 deklici, v kranjski porodnišnici pa kar 11 dečkov in 4 deklice. UKGENCA - Zdravniki so v jeseniški bulniSnici od petka do danes na kirurškem oddelku pregledali 124 bolnikov, na internem oddelku 40, na pediatriji 15 bolnikov in na ginekološkem oddelku H) bolnic. iNa Križno goro Žabnica - Sekcija za pohodništvo pri Društvu upokojencev Žabnica organizira v četrtek, 20. oktobra, pohod upokojenk in upokojencev na Križno Goro. Zbor pohodnikov bo ob 8. uri pred Zajcem v Sp. Bitnju ali pred Kaševnikom v ,Dorfarjih. V Palmanovo in na Dolenjsko Šenčur - Društvo upokojencev Šenčur organizira v torek, 8. novembra 1994, nakupovalni izlet v PALMANOVO. Odhod iz Šenčurja ob ob 12. uri izpred pošte v Šenčurju. Prijave sprejemamo poverjeniki ali Cilka Ravnik, Šenčur, Pipanova 80 - blok - telefon 41-510. Obvestila Državno prvenstvo upokojencev Slovenije v streljanju z zračno puško Kranj - Prvenstvo, ki bo v četrtek, 20. oktobra, ob 9. uri na strelišču Občinske strelske zveze Kranj -Huje 17, organizira Društvo upokojencev Kranj. Vabljeni! HAL2, HALS, GORENJSKI GLAS a) mednarodna javnost bi v tem primeru takoj razglasila Slovenijo za agresorja in osamosvojitev ne bi bila možna. b) omenjena meja objektivno gledano ni nikoli obstajala. Poglejmo, kaj o tem pravi Zgodovina. Začeti je treba z dejstvom, da Slovenije takrat kot države sploh ni bilo. Naši predniki so bili po letu 820 skoraj v celoti vključeni v frankovsko in po letu 843 v nemško cesarstvo. Tudi slovanska kolonizacija je takrt le delno dosegla Istro. Šele po letu 800 so se Slovani postopno širili po zahodni Istri v obliki močne zgostitve naseljenosti med starejšimi romanskimi kraji. Meja med prevladovanjem severnega (jezikovno slovenskega) in vzodnega (jezikovno hrvaškega, čakavskega) toka je bila domnevno sprva ob reki Mirni, po velikih spremembah zaradi beneške kolonizacije od 15. stol. naprej pa se je premaknila na Dragonjo. Hrvatsko slovenska etnična meja je bila leta 1853 vrisana na zemljevidu slovenske dežele in pokrajin P. Kozlarja iz leta 1853. Hkrati je bila opisana v njegovem kratkem slovenskem zemljepisu iz 1854. Opis te etnične meje med morjem in kranjsko deželno mejo se glasi: "pri Peranu se začne meja slovenskega in hrvaškega narečja in se vleče skozi dolino Dragonja ali Rukava proti gričem in selo Topolovac in Sočerg, potem med Rakitovičem in Zažidom, Jelovicami in Podgorjem, Golaćem in Obrovim, Polonami in Novim gradom (tistim ob današnji državni meji) čez Pasjak in Jelšane, dokler se s kranjsko deželno mejo ne združi. Kot rečeno ta meja je zelo blizu današnje državne meje, saj so se z njo kasneje strinjali eminentni Zgodovinarji, geografi in jezikoslovci. Meja na Dragonji teče sicer i severneje od starega piranske- ' ga mestnega ozemlja, toda obe bolj proti jugu ležeči občini sta imelipo štetju 1910 2/3 italijanskega prebivalstva (Savudrija 78 %, Kaštel 75 %) ter po štetju 1945 izrazti hrvaški značaj. Razmejitev med Slovenijo in Hrvatsko zaradi tega ni porajala nobenih vprašanj. Sedaj so vsa več ali manj rezultat negativne politizacije z obeh strani. Janez Globočnik prof. zgodovine Izleti Naročilo za objavo sprejemamo po telefonu 064/223-111, faksu 064/222-917 ali osebno na Zoisovi 1 v Kranju oz. po pošti - do 12. ure dan pred izidom Gorenjskega glasa! Cena oglasov ponudb v rubriki: Izredno ugodna. la •n OBNOVA KADI tel: 66-052 Emajliranje kopalnih in tuš kadi s kvalitetnim italijanskim materialom, brez demontaže. Garancija 2 leti. Tel.: 66-052 KARNISE DORNIK Izdelujemo već vrst PLASTIČNIH KARNIS. Tel., fax: 421-060 KOMISIJSKA TRG. "BIN" Zl. polje 3/k tel.: 224-254 AVTOŠOLA B in B EL.: 22-55-22 KJE KUPITI AKUMULATOR ZA VAŠE VOZILO? ELEKTORINSTALA -TERSTVO mobitel: 0609 622-917 VSE ZA MOŠKE NAGROBNE S VEČE ABAKUS Kranj RAČUNALNIŠKA OPREMA AKCIJSKA PRODAJA sveč, od 82 do 239 SIT, praška (10 kg = 2.200 SIT), mehčalca. Odprto: od 9. do 12. in od 14. do 19.; sobota od 9. do 13. Točno to, kar želite! Tečaj CPP se začne v ponedeljek, 24.10., ob 9. uri dopoldne in ob 18. uri popoldne. Ugoden nakup vseh vrst akumulatorjev in hladilne tekočine. Akumulator vam tudibrezplačno zamenjamo. Servis akumulatorjev Vesna.KLasje, d.o.o., Cesta na Klanec 9, Kranj, tel.: 064/331-375. Regulacijska oprema za centralno ogrevanje * domači proizvajalci * garancija 24 mesecev Montaža in servis Velika izbira moških suknjičev, hlač, srajc, kravat, jaken iz velurja, dežnih plaščev, po zelo ugodnih cenah. Blagovna hiša Adamič, II. nadstropje.Vabljeni v trgovino MOD-EUM. do izjemnih cenah v trgovini JEKLOTEHNA AGILE, Zg. Bitnje 1, tel.: 311-675 Računalniki 386, 486, Pentium, tiskalniki Epson, Hewllet, Packard, Multimedia.servis rač. opreme. ABAKUS, tel.: 212-454, 211-282 ZAMIK PLAČILA -AUNA VEČ ČEKOV Jeans: Levi's 501, Sexes, Diesel, Joop... Pasovi El campero, No limit, Mustang, Diesel... Majice: Gvmnasium, Gas... - z vezalko ali gumbi; termovelurji, flanela srajce, puloverji. QUEEN, Cankarjeva 12, Kranj ^^^^^^^■^^^^■^ LEKER O RAZSTAVNO -PRODAJNI SALON tel.: 064/43-345 Nagradna akcija - "Lesnin avtobus"! Ko boste kupili pri nas furnirane stenske, stropne ali talne obloge ter okna ali notranja vrata že sodelujete v nagradnem žrebanju. Glavni dobitek ČEK za 200.000 SIT. Cene za obloge že od 1.596 SIT dalje. Poleg tega lahko izberete tudi keramične ploščice za kopalnico in kuhinjo, granitogres ploščice, kopalniško pohištvo, sanitarno keramiko ter vodovodne armature. Nudimo vam vse vrste senči!: rolete, žaluzije, lamelne zavese in polkna. OKTOBER - MESEC POSTEUNEGA PERILA Rjuhe, jogi rjuhe, prevleke za blazine, prevleke enojne in dvojne, otroška posteljnina. Vabi trgovina APEL(za hotelom Jelen) MUENCHEN SEJEM ELECTRONICA še nekaj prostih mest na našem avtobusu, 3 dni. Cena samo 230 DEM. KOMPASOVA ZIMA Izberite svoje zimske počitnice - smučanje v naših poslovalnicah v Kranj (tel.: 224-100) in Škofji Loki (tel.: 620-960). Katalog Kompasa, Globtoura... Prireditve If Stari slikarski mojstri Jesenice • V okviru muzejskih večerov bo v četrtek, 20. oktobra, ob 18. uri v Kosovi graščini prof. Ferdo Šerbelj predaval o slikah starih mojstrov. Skandinavija Radovljica - V dvoranici radovljiške knjižnice bosta danes, v torek, ob 19. 30 Darja Hoenigman in Irena šubic ob diapozitivih predstavili -utrinke s študentskega potepa po Skandinaviji. Koncerti Domžale • V Osnovni šoli Domžale bo v četrtek, 20. oktobra, ob 19. uri nastopil pevski zbor Ljubljanski madrigalisti pod vodstvom zborovodje Matjaža Ščeka. Na koncertu bodo nastopili tudi učenci Glasbene šole Domžale s predpremier-no izvedbo Zborovske pesmi XX. stoletja. Pogovor za otroke in mladostnike Kranj - V četrtek, 20. oktobra, bosta ob 13.15 uri v knjižnici Gimnazije Kranj gostovala Sanja in Gorazd, svetovalca za otroke in mladostnike. Vabijo novinarji, literati in knjižničarji Gimnazije Kranj. Taborniški občni zbor Kranj - Taborniški rod Stražnih ognjev iz Kranja se bo sestal na rednem občnem zboru, ki bo v četrtek, 20. oktobra 1994, ob 18. uri v stavbi kranjske občinske skupščine. Na srečanju bodo pregledali opravljeno delo v minuli sezoni, izvolili novo vodstvo in sprejeli načrt dela v bodoče. Razstave M Čipke in dražgoški kruhek Jesenice - V Kosovi graščini bodo danes, v torek, ob 18. uri odpdi razstavo čipk in dražgoškega kruhka. Otvoritev bodo spremljali zvoki citer Danice Butinar, predstavili pa bodo tudi klekljanje čipk in izdelovanje kruhkov. Razstavo je pripravilo TD Železniki. MALI OGLASI m 223-444 APARATI STROJI ODPELJEMO pralne stroje, pomivalne stroje, hladilnike, skrinje O 325-815 22767 PANASONIC telefaxi, telefoni, tajnice in telefonske centrale. SERVIS TELEFONSKIH APARATOV. 0632- 595 22989 Prodam malo rabljen zgrabljalnik sena SIP 2000, starejši zgrabljalnik SIP 1600 - potrebna manjša obnova in original kiper prikolico 2,5 t s hidravlično zavoro za traktor T.V. 0880-861 23456 OLJNE GORILCE nove in rabljene dobite v Rubin Kokrica. »225-151 73458 Prodam SKRINJO za zmrzovanje Svil. »41-384 23472 Prodam nov namizni rostfrei šTE-DILNIK z bojlerjem. »621-217 23473 Prodam električni RADIATOR za 3500 SIT. »329-327_23475 PEČ za etažno ogrevanje 23 KW in ekspanzijsko posodo rabljeno eno sezono poceni prodam. »221-126 23466 Prodam 2,5 KW termoakumulacijsko PEČ. »85-410 23487 GORENJSKI GLAS • 26. STRAN MALI OGLASI, OBVESTILA DELOVNI ČAS od 9. do 12. ure od 15. do 19. ure sobota od 9 . do 12. ure TV^HI - FI •VIDEO TV37cm OD41.634 TV51cm,TTX OD 53.460 TV55cm,TTX OD61.560 TV72cm,TTX fTiTE/M Videorekorder OD 46.170 Hi-Fi stolp OD 44.955 Trgovina in storitve do.o., Kidričeva 2, Kranj, teL 064-2123 67,211142 Prodam globok VOZIČEK in ležalni stolček - novo. 0422-077 21538 OSTALO Prodamo plastične SODE 250 I, 70 I, primerne za hrano. 0 061/841-277 23422 Za Munchen nudimo prevoz organiziranim skupinam - 7 oseb. 082-104 23462 Prodam nenarejen GOBELIN z volno - zadnja večerja 20% ceneje. 065- 120 23479 Ugodno prodam trajno žarečo PEČ emo 5 nerabljeno. 0 57-695 23490 TEHTNICO 500 kg Libela, prodam. 0 312-119 23508 Prodam HLADILNIK z zamrzuovalni-kom (dvojna vrata) za 180 DEM. 0 225-770 23518 Prodam dobro ohranjen COMMO-DORE 64 z vso opremo, cena 250 DEM. 051-514 Uroš 23525 Prodam motorno KOSILNICO in obračalnik -pajk. 070-009 23542 Prodam varilni aparat CO 2 moči 220 Amph. 0422-370 23549 Prodam skoraj nov HLADILNIK za polovično ceno in otroško posteljo. 0225-393, dopoldan 23550 Prodam 4 KW termoakumulacijsko peč. 0312-515 23553 Prodam PRIKOLICO za manjši TRAKTOR. 066-259 23568 Prodam še zapakirano trajnožarečo PEČ - štedilnik Kuppersbusch, 0 211-627 23589 Prodam PLETILNI STROJ SINGER na kartice. 0401-073 23626 Prodam novo PEČ za CK 25 KW, cena ugodna. 0325-526 23646 i^,__,___.. «-»Oi0 .„„ GOBELIN Planinska koča pod Kupim peč na olje. 0218-480 23340 aorami S0x60 nmdam «&Rn?-iHQ Kupim dobro ohranjen TERENSKI AVTO ARO 4 x 4 na 0 66-358, popoldne 23457 Kupim R 4, letnik 89,90,91, dobro ohranjen. 0738-086 23461 Kupim CERADO za R 4. Mirtič, 084-041 23627 V Kranju in širški okolici KUPIMO stanovanjsko hišo ali bivalni vikend. FRAST0242-651, od 9. do 12. ure in od 16. do 18. ure 23639 gorami 50x60, prodam. 0802-189 23621 Starši mladoporočencev! Darilo, ki ima v pravem času veliko vrednost. 0211-140, od 7. do 9. ure 23629 PONUDBA TEDNA: prodamo hišo v izgradnji v Stražišču in 500 m2 sveta, K3 KERN Kranj, d.o.o., Komenskega 7. 0 221-353 23580 PONUDBA TEDNA: na Drulovki pri Kranju prodamo novo atrijsko hišo s posebej prilagojenim načrtom, primerno za pisarne ali drugo dejavnost v kleti. K3 KERN Kranj, d.o.o., Komenskega 7. 0 221-353 23581 PONUDBA TEDNA: za 80.000 DEM prodamo nov bivalni vikend na Javorniškem rovtu. K3 KERN Kranj, d.o.o., KOmenskega 7. 0 221-353 23585 Prodam HIŠO v Zg. Bitnjah, ugodno. 0061/614-629 23612 V Kranju ter bližnji okolici prodamo več stanovanjskih hiš po solidnih cenah. FRAST.d.o.o., Jezerska c. 54 b, 0242-651 23637 STORITVE PRIDELKI LOKALI GLASBILA Prodam zelo dobro ohranjen PIANI-NO znamke Roenisch model supe, cena 2500 DEM. 0 241-007 73597 GR. MATERIAL Prodam več tramov 14x12x150 cm. 0622-667 23460 Prodam tjalkonske vrata z roleto 80 cm, cena 15000 SIT. 0802-21623476 Ugodno prodam 660 kosov BO-BROVCA in 90 kosov LETEV, vse nerabljeno. 057-695 23491 Prodam rabjeno strešno OPEKO špičak. Cena simbolična. 070-009 23497 Špirovce, deske, punte in rante, prodam. 0328-218 23516 Ugodno prodam nova BALKONSKA VRATA 220x80 in OKNO 120x100 tip Jelobor. 0 723-495 23524 100 m2 furnirane hrastove obloge prodam po 1200 SIT/m2. 0422-193 23581 Ugodno prodam 2 toni CEMENTA. 0 70-710, pO 20. Uri 23565 Manjšo količino ŠPIROVCEV in LEG ter tri kubike smrekovih plohov, prodam. 0733-447 23607 IZOBRAŽEVANJE UČITELJ uspešno instruira MATEMATIKO in FIZIKO. 0311-471 23300 Knjižica "Snemanje z videokamero" za boljše videofilme! "58-340 23464 Uspešno instruiram angleščino za osnovne ter srednje šole. 0328-480, BoŽi 73470 Instruiram matematiko za vrste šol. 0 733-004 23477 Instruiram matematiko in fiziko za Oš in SŠ. 070-229 23480 Kvalitetno instruiram nemščino za osnovne in srednje šole. 083-325 23557 Dipl. mg. RAČUNALNIŠTVA instruira MATEMATIKO, za vse stopnie. 0 211-627 7358? Iščem učitelja, da me nauči pravilne slovenščine. Plačam do 500 SIT/uro. 0715 683 73623 ODDAM PROSTOR 100 m2 v Tupaličah, primeren za skladišče. 045-488 23494 TRGOVSKI LOKAL površine 223 m2 v centru Deteljica v Tržiču oddamo za dolgoletni najem, po ugodni ceni. MIT Inženiring, 0061/301-521, 1400-146, dopoldan 23510 PONUDBA TEDNA nudimo najem več pisarniških prostorov v Kranju in okolici, K3 KERN Kranj,d.o.o., Komenskega 7. 0 221-353 23582 PONUDBA TEDNA ugodno prodamo trgovino na Planini, primerno za vse dejavnosti, K3 KERN Kranj, d.o.o., KOmenskega 7. 0 221-353 23583 PONUDBA TEDNA: v Železnikih prodamo poslovni prostor 64 m2, vogalni v pritličju, primeten za več dejavnosti za 40.000 DEM, K3 KERN Kranj, d.o.o., Komenskega 7. 0 221 -353 23584 V okolici Kranja oddamo v najem gostinski lokal z odkupom inventarja. Na Bledu oddamo v najem manjši gostinski lokal brez odkupa inventarja. FRAST.d.o.o., Jezerska c. 54 b, 0242-651 23632 V centru mesta I. nadst. prodamo 30 m2 urejenih prostorov v obratovanju. Najamemo več gostinskih ter trgovskih lokalov. FRAST, d.o.o., Jezerska c. 54 b, 0242-651 23638 KOLESA Prodam dva moška KOLESA na prestave, potrebna manjšega popravila. 0328-498 73568 TOMOS AVTOMATIK nov ugodno prodam. 0217-715 736&0 OBVESTILA Cenjene stranke obveščamo, da ponovno sprejemamo naročila za lamelne plise zavese, žaluzije, rolete. Izdelujemo tudi vse dele za senčila. Možen ogled senčil v našem razstavnem prostoru. RONO SENČILA, Nogtranje gorice. Mausar-jeva c. 46, 0 061/651-247 2224» Enodnevni nakupovalni jizleti v Italijo Patmanova-Portoguaro - Udine. 049-442 23227 Enodnevni nakupovalni izleti na Madžarsko. 049-442 23229 Nega in pomoč (ostarelim in onemoglim) na domu. 0714-895 23509 Mojstrovine prave domače kuhinje -to je KUHARICA SESTRE VENDE-LINE s 1250 recepti, sestavljeni v 300 jedilnikov. Naročanje in vse inforam-cije na 0061/481-580, vsak dan v popoldanskih in večernih urah. Plačilo tudi na obroke. Pošljemo po povzetju! 23562 OBLAČILA IZGUBLJENO Najditelj tablice KR J5 364 naj pokliče 046-34/. Nagrada! 23536 KUPIM Odkupujemo vse vrste STARINSKEGA POHIŠTVA, ure. umetnine, nakit, kovance, razglednice...Nudimo tudi kvalitetne RESTAVRATORSKE USLUGE. ANTIKA KIRKA. Tavčarjeva /, Kranj, 0 221-037 ali 48-545 71005 Odkupujemo vseh vrst hlodovino, celulozni les ter bukova in kostanjeva drva. 0 620-749 in 621-849, dopoldan 71920 Odkupujemo smrekovo hlodovino vključno z lubadarkami. 056-742. po 20. uri, EXlM TRADE ?i962 PAVLINA - najnovejša izposojevalnica poročnih oblačil za moške in ženske z najnovejšimi modeli vam odpira svoja vrata na Rožni ul. 3 v Ljubljani (pri Gostilni Amerikanec). Vsak dan od 9.30 do 12.30 in 15.30 do 18.30, sobota od 10. do 12. ure. 0061/12-53-101. DO KONCA DECEMBRA VELIKI OTVORITVENI POPUSTI! 23513 Prodam POROČNO OBLEKO, velikosti 40. 0 43-553, popoldan 23530 Prodam nove črne KAVBOJSKE ŠKORNJE št. 40- fantovske. 0323-216, 218-155 73605 OTR. OPREMA Prodam kombiniran otroški VOZIČEK, star 6 mesecev. 065-53223465 Poceni prodam globok OTROŠKI VOZIČEK, otr. kombinezon za eno leto. 0733-445 73482 Globok športni otroški VOZIČEK Chicco, ugodno prodam. 0 327-629 Prodam neškropljena JABOLKA z ozimnico in mošt. 0311-618 23203 Prodam ZELJE v glavah in rdeč KORENČEK. Škofjeloška 33, Kranj 23206 Naprodaj imamo več sort ZELJA, primernega za svežo uporabo, ribanje in sarme. Kupcem nudimo ob sredah in ob sobotah brezplačno STROJNO RIBANJE. Žabnica 39. 0311-767 23280 ZEUE v glavah ter jedilni KROMPIR 20 SIT/kg. 0 401-214 23441 Prodam krmilni in drobni krompir, primeren za seme. 0401-321 23481 Ugodno prodam kvalitetno SENO v balah. 0802-211 23496 Prodam JABOLKA za mošt ali žganjekuho. 043-390 23502 REPO in drobni KROMPIR, prodam, čirče 29, Kranj 73515 Prodamo ZELJE v glavah, ki ga tudi NARIBAMO. "Matijovc" Jeglič, Pod-brezje 192, Duplje, 070-202 23522 Prodam KROMPIR za krmo. Pipa-nova 44, Šenčur 73541 Prodam ZELJE v glavah. Zg. Brnik 76 73544 Zelo poceni prodam sadike DEBELIH CELOLETNIH VRTNIH JAGOD. 045-532 73590 Prodam velikocvetne MAČEHE, cena samo 50 SIT/kos. 045-532 Zelo poceni prodam cvetoče velikocvetne (hibridne)MAČEHE vseh barv. 045-532 73592 Prodam krompir za krmo in zelje. Koritnik, Slovenska 19, Cerklje 73595 Prodam varaždinsko ZELJE v glavah. 049-324, 49-203 73607 Prodam drobni KROMPIR za krmo. Zg. Bitnje 20, Žabnica, 3 1 2-39 3 73615 PRIREDITVE Trio ali duo igra za ohceti, lokalih ali sam s harmoniko. 0 70-015 23261 DRUŽABNI PLESNI VEČERI, sobota 22.10.1994, v dvorani KS Stražišče! VABLJENI! 23532 DUO KARINA igra na porokah, zabavah in v lokalih. 0225-724. Janez 23540 URŠKA je več kot plesna šola, po Gorenjskem vpisujemo nove plesalce. 041-581 23571 URŠKA plesna šola v Kranju, Radovljici, Škofji Loki in na Jesenicah. 041-581 23572 RAZNO PRODAM Prodam suha mešana DRVA in razdrte palete. 0224-542 23485 Prodam suha bukova DRVA. 0721- 117_ 23507 Suha bukova drva, prodam. 0403- 8 1 0 23625 Izvajamo gradbena, zidarska, fasa-derska dela, hitro in ugodno. 0 218-074 ali 0609/623-869 21B90 ROLETARSTVO BERČAN vam nudi žaluzije, rolete in lamelne zavese. 0 in fax 061/342-464 ali 061/342-703 stanovanje 22453 Rolete, žaluzije, lamelne plise zavese v različnih barvah in izvedbah. Naročila na 0213-218 22508 PREVOZI z manjšim kombijem po ugodnih cenah. 0 325-815 22765 PRALNI STROJI, ŠTEDILNIKI, BOJ-LERJI, HLADILNIKI - popravilo, obnavljanje, čiščenje. 0 325-815 22766 SERVIS TV VIDEO HI-FI naprav vseh proizvajalcev. Odprto od 9. do 17. ure. 0329-886 22939 Podjetniki - nudimo strokovno in kvalitetno vodenje poslovnih knjig. 0216-706 23314 Delam vsa gradbena de!a s svojim ali vašim materialom. Tudi vse vrste fasade. Tlakujem dvorišča. 00609/ 622-946 23394 Kovinske zaščitne mreže za kletna okna, ograje izdelujemo! 082-104 23463 Knjigovodske storitve obrtnikom in d.o.o. nudimo. A-KONT, 0861-826 23468 ŠIVAM po meri. ŠIVILJSTVO MUBI, Kopališka 4, Kranj, 0214-838 23504 RTV SERVIS SINKO! Popravila televizorjev Gorenje na vašem domu. 0331-199 23547 Kvalitetno izdelujemo CINKANE SMETNJAKE in ŽEBLJE različnih dolžin. Prebačevo 32 a, 0326-426 23654 VODOVODNE INŠTALACIJE na novi hiši, kot tudi razna drobna popravila, čiščenje bojlerjev in odtokov, vam naredimo z obrtniško kvaliteto in za solidno ceno. 0218-427 23594 POSLOVNI STIKI Prodam CERTIFIKATE v vrednosti 900.000 SIT za 300.000 SIT. 0218- 3 1 8 23548 POSESTI V Boh. Bistrici prodam HIŠO 140 m2 stanovanjske površine in 500 m2 vrta. 0 721-517 23327 V najem oddam VRT 0214-425 Kranju. 23500 STAN. OPREMA Prodam plinsko PEČ novo in POGRAD. Lom 15, Tržič 23467 Prodam TUŠ KAD, kotliček za WC in termoakumulacijsko PEČ 2,5 KW in pomivalno korito skupaj s štedilnikom (z omarico). 0741-365 23566 Prodam POSTELJO z jogijem, za 2.000 SIT. 0 211-627 23588 Obstaja kraj, kjer se čas ne samo ustavi, ampak teče nazaj Kjer si skrb vzame dolg dopust ^ Kjer fantazija in realnost sodelujeta v sožitju Kjer fantazija in realnost sodelujeta v sožitju Izdelujem kovinska vrata, okna, stopnice, ograje itd. 0421-646 23596 VODOVODNE INSTALACIJE - popravljamo hitro in kvalitetno. Delamo po celi Gorenjski. 0215-335 23600 Pozor! Kakovostne knjigovodsko-računovodske storitve za SP in D.O.O. po konkurenčnih cenah. 0325-526 23613 MONTAŽA in servis oljnih gorilcev in avtomatika za centralno ogrevanje ESA 0327-319 23618 OGS SERVIS - popravljamo pralne, pomivalne, šivalne stroje, štedilnike. 0211-140 23626 STANOVANJA NAJAMEM GARSONJERO ali MANJŠE STANOVANJE (s telefonom) za 2 leti. Plačilo vnaprej! šifra: TARRA Prodam dobro ohranjeno komfortno (SAT TV in telefon) 1-sobno opremljeno STANOVANJE 30,10 M2 v Kranju naselje Planina, za 45000 DEM. 0061/159-4045 ali 064/324-403 IMMI Samsko dekle najame garsonjero ali 1-sobno STANOVANJE v Kranju. 0325-208 23403 V Tržiču najamemo manjše STANOVANJE. 053-563 2352/ V Kranju prodamo GARSONJERI: Šorlijeva ul., 32 m2, za 36.500 DEM, in na Planini. 29 m2, za 3/ 500 DEM. POSING, 0 061/126 23-14 od 9. do 18. ure 23573 V Kranju prodamo enoinpolsobni STANOVANJI: 50 m2 ♦ 20 rn2 atrija, za 61.800 DEM. in 53 m2, za 64 200 DEM. POSING, 0 061/126-23-29 od 9. do 18. ure 23574 V Kranju kupimo ali najamemo GARSONJERO ali enosobno in dvo-trisobno stanovanje. POSING, 0 061/125-23 29 23575 V Kranju oddamo enoinpolsobno STANOVANJE, 40 m2, opreml|eno, takoj vseljivo, za 280 DEM mesečno. POSING 0 061/126-23-29 od 9. do 18 Ure 23576 PONUDBA TEDNA: v ponudbi imamo trenutno več menjav večjih stanovanj za manjše ali obratno. K3 KERN Kranj, d.o.o., KOmenskega 7. 0 221-353 23678 PONUDBA TEDNA prodamo več garsonjer v Kranju, Sorlijevo naselje, Planina in mestno jedro. K3 KERN Kranj, d.o.o., Komenskega /. 0 221-353 2367» PONUDBA TEDNA, nudimo najem stanovanja v privatni hiši v čircah, škofji Loki ali Kran|u. K3 KERN Kranj, d.o.o., Komenskega 7. 0 221-353 23586 Prodamo 1 -sobno STANOVANJE v Medvodah 0061/614-629 ?sei4 Prodamo 2-sobno stanovanje v Kraniu v IV. nadstropju 53 m2. 0215-232 238if Planina I! prodamo 1-sobno stano-f vanje, opren-i^eno 50 m2, zelo ugodno, vseijivo takoj, šorlijevao naseij*f 2-sobno stanovanje s Kabineto^i opremljeno v pritličju, ugodna cen* FRAST, d.o.o, Jezerska c. 54 0242-651 J^; Oddamo 3-sobno stanovanje n& premljeno v centru. FRASTd-O^ Jezerska c. 54 b, 0 242-651 3* Kranj v naselju Planina prodaj atraktivno atrijsko 1,5 sobno stanj vanje. 0 242-651, FRAST, od 9. 12. od 16. do 18. ure___^ Oddamo sobe za študente. FRA^ « 0242-651, od 9. do 12. in od 1&^ 18. ure Večje 3-sobno stanovanje v si mestnem jedru Kranja oddamo ^ ASTod 9.-12. in od 16. do 236'' p ta< I 2^ a 651 FRASTod ure 23^ VARSTVO Iščem žensko ali dekle, ki bi j pripravljena poskrbeti za varstvo^ ^ letnega otroka za krajše obdobje^, območju Poljanske doline. 572 3 š VOZILA DELI Trgovina z novimi in rablje^. AVTODELI: Zastava, Renault,