150 številka.
Ljubljana, v torek 5. julija 1904.
XXXVII. leto.
Lihaja vsak dan zvečer, izimši nedeije in praznike, ter vejja po pošti prejeman za avstro-ogrske dežele za vse leto 35 Kt za pol leta 13 K, za četrt leta 6 K 60 h, za eden mesec 2 K 30 h. Za LJubljano s pošiljanjem ca dom za vse teto 24 K, za po! leta 12 K, za četrt leta 6 K, za eden mesec 2 K. Kdor hodi sam ponj, plača za vse leto 22 K, za pol leta 11 K, za Četrt leta 5 K 50 h, za eden mesec 1 K 90 h. — Za tuja jdažela tolike ■ač kolikor znaSa poštnina. — Na naročbe brez istodobne vpoSiljatve naročnine se ne ozira. — Za oznanila se plačuje od peterostopne petit-vrste po 12 h, če se oznanilo enkrat tiska, po 10 h, če se dvakrat, in po 8 h, če 90 trikrat ali večkrat tiska.        Dopisi naj se izvole" frankovati.  —  Rokopisi se no vračajo.   —   Uredništvo in upravnlštvo je v Knaflovih ulicah St. 5, in sicer uredništvo v I. nadstropju, npravnistvo pa v pritličja. —
Upravni Stvu naj se blago v 0 i jo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. administrativne stvari.
„Slovenski Narod" telefon št. 34. Posamezne številke po 10 h. „Narodna tiskarna" telefon št. 85.
Ricmanjsko cerkveno vprašanje.
XI.
UČeni  grof Marenzi, refe-
rent bogcČastnega oddelka c. kr. na-mestništva v Trstu si v zadevi že-r;itve Jakoba Kureta ni znal pomagati iz zadrege
Vsiik c !*r namestniški sluga bi bil dosledno in logi 6 no to prošnjo tako-le rešil: Mi, c. kr. primorska vlada smo dce 6. icc. 1900 zbranim riemanj-s k i m gospodarjem na usta :?vo » c kr. okr. glavarja g. Schaffen-hauerja i z j a v i 1 i, d a s o R i c m a n joi pred vlado »brezverci« — kon-fe&sionsiofl — in kot taki se imajo torej po avstrijskem zakonu v poslu rojstev, smrti in porok, z g lasi t i pri c. k r. okr. glavarstvu v Kcpru, kjer se bodo vršile tudi © i • i I n e poroke. Cerkvena d i £ p e n a a in cerkvene p c roke n ti s pa nič ne brigajo!
Tako pa so i-ajsi prepustil?, naj s a m r i cm a n j a k i kaplan reši   to   zadevo kakor   ve in
To zadevo je -esi glede dis-penze d?. Požar na način, da. ko je JOil nekako v sredi junija poklican k bolnemu Jakobu Kure!, da jsl previdi, je istega na bolni-š k i poetelji poročil s Katarino H., t e r o izvršenem činu sporočil naravnost ministrstvu na D u n a).
Orožniki so o tej poroki takoj sporočili v Koper in Trst, a gospodje pri n a m e 81-Bistvu bo previdno molčali. O t e j poroki je zvedel tudi pok. škof S ter k, čudil se postopanju c. kr. naroestništva ter se proti neki osebi izjavil, daje to že višek nasilja in samovolje« V enakem slučaju bi bil tudi on tako storil, kakor dr. Poh.r!
Šele čez kakih 8 mesecev, to je meseca januvarja 1902. ko jo c. kr. namestništvo razveljavilo izstop Ricmanjcev iz katoliške cerkve latinskega obreda — kar bomo po zntj*} videli, je pričel župnik Jo ž « f Zupan po Dolini govoriti, da je lansko letG poročil riemanj-eki kaplan neki par brez d i s-p e n « e c. kr. namestništva, da bo moral zdaj plačati 400 K globe in povrh da pride še v luknjo.
Pr:poYcdov*l je obenem, da zahteva c. kr. okrajno glavarstvo v Kopru, da mora ric-manjski kaplan v 3 dneh pošali na okr. glavarstvo in to izrecno potem dolinskega žup-nega urada poročni list Jakoba Kureta in Katarine H zraven da je poslal še kapi-tularni vikar tržaški prost Petronio na dr. Požarja n e s o pismo v latinskem j e z i k u, v katerem se temu žuga s stro g: mi kaznimi akone bo poslušal okrajnega glavarja v Kopru in njega župnika dolinskega, ki je pravi župnik Ricmanjcev, katere je proglasila vlada zopet za latinske katoličane ter jih podredila njegovi jurisdikciji.
A nekoliko dni za tem je pa dolinski župni k Jo žof Zupan zgražaje se pripovedoval nekemu prijatelju, da mu ni hot*ii riemanjski kaplan poslati poročnega lista ter mu je odpisal, da Jakoba Kureta in Katarine H. katolikov latinskega obreda ni v Ricma« njih, a za katolike grške g; obreda se pa nima on, župni-, dolinski, nič brigati, ker nisi isti pod njegovo jurisdikcije in če hoče imeti okrajno glavarstvo tozadevni poročni list, naj se direktno obrne na riemanjskega kaplana.
In   tudi   pismo gospoda
i prosta ni nič izdalo! je žalostno
j pristavil g. župnik.
In to je c. k r. okrajno g 1 &-
! varstvo  tri   mesece   po lem
I dogodku tudi storilo ter do bilo zaželjani uradni poročni list. A c. kr. namestništvo je ta poročni list previdno vrglo od aeta ter pustilo vso stvar pri miru. Bivši kaplan dr. Požar ni plačal globe niti p r i h eI v zapor kakor je tO želel g. župnik  Jožef Zupan.
Omenjene prošnje za di? penzo še do danes ni rešilo c. kr. namestništvo tržaško. Jakob Kuret je umrl že prve dni septembra 1901, a njegova vdova se jo osem mesecev po njegovi smrti v drugič poročila
Take postopajo z nami na c. k r namesiništvu v Trstu, še pri ženitbah delajo ovire!
Vprašamo, je-li vedel Njega Ekscelenca, c. lir. namestnik primorski grof Geess, za to nečuveno in nekvalifikovano početje svojega referenta za nogo-častje, grofa Marenzija ?!
Vojna na Daljnem Vztokn.
Admiral Togo zopet poroda! Razume se £amo oI> sebi, da ie imel zepet srečo: zopet je potopil n ko rusko oklopnico'in pogreznji na dno morja neko rusko torpedovko. To je vse cista in gola resnica, ki se je prigodiia pred Port Arturjem v po nedeljek dne — 27. rožnika.
Dve ladji smo Rusom potopili, tako poroča admira.1 Togo in Togo je Častivreden mož, ki ljubi resnico — hčerko božjo, in ni lažni k!
Samo Čudno je, da je čakal ves tedtn, pridno je proglasil urbi et erbi novo veselo vest, da je izginila v nenasitnih valovih portarturških voda zopet ena ruska oklopnica — morda zadnja svoje vrste v Port Ar-turjii.
Brez dvoma so vodili admirala Toga pri tem, da je toli dolgo mol-čal o novem udarcu, ki ga je zadal ruskemu brcoevju, zgolj človekoljubni nameni. Zdelo se mu je najbrže, da bi se merda preveč razburilo rusko javno mnenja ki se še sedaj ni prav potolažilo o onih udarcih, ki jih je zadal glasom svojega prejšnjega poročil* ruskemu ladjevju pred Port Arturjem dne 23. rožnika. In Togo je mož, poln humaniteze in obzirnosti. Zato je molčal, ker so Be mu ubogi Rusi smilili, ker se je bal, da bi njihovi živci preveč ne trpeli, ako b: dohajale njegove nesrečo javljajoče vesti k njim s tisto točnostjo, s katero so se vršili dogodki sami; kakor previdni zdravnik vliva polagoma in v presledkih krepilen lek v rane bolniku, tako hoč** tudi admiral Togo počasi in v presledkih »eznaniti rusko javnost z dogodki, ki se doigra-vajo dan za dnevom pred Port Arturjem, ki so pa vsi žalostni, skrajno tužni za Rusijo. Rušita bi kajpak nesreč, ki so jo zadele sedaj znova na morju, ne megla prenašati mirno in boguvriano, ako bi se ji javile vse naenkrat, zato se je T go odločil, da poroča o njih Šele v dolgih presledkih.
So sicer ljudje, ki ne verjamejo, da bi vodili japonskega admirala tako čisti in plemeniti nameni, da, najti je cHo hudobnih ljudi, ki verjamejo ruskim poročilom in proglašajo admiral« Toga za noteričnega lažnika, ki ga nims para.
Pravijo, da so bila iiiegova poročila o pomorski bitki dne 23 rož nika pred Port Arturjem docela zlagana in da je tudi njegovo najnovejše poročilo, ki je došlo sicer za celi teden prekasno, prav tako izmišljeno, kakor prejšnje.
Zatrjuj - se, da je Togo razposlal ta najnovejši svoj komunike, v katerem je zopet na potrpežljivem papirju potopil toliko in toliko ruskih ladij, samo zbog tega, da bi paraleiizirai vtis, ki ga je napravil na Japonskem zopetni nepričakovani pohod vladivo-
stoŠk^ eskadre in njen smeli napad na Gensan.
In nemara utegne biti to tudi resnično!
Ako se Togo ni sramoval o dogodkih dne 23. rožnika lagati, kar je neovrŽno dognano, se tudi to pot ne bo strašil ieto storiti. A tudi, ako bi to pot govoril resnico, kot notoriČen lažnjivec jo i/gubil pravico zahtevati, da se njegovim poročilem v bodoče verjame tako brezpogojno, kakor se je to godilo doslej.
iS cer pa nos* ta najnovejši komunike že itak pečat neresnice na sebi in mu celo v Tokiju ne verjamejo s č'mer je pač dovolj označeno, kako malo veljave uživajo Togova poročila v njegovi lastni domovini!
Izpred Port Arturja.
Londonski listi priobcuj**j i poro-č:la adlŽTala Tvg* o :*pon^kem napadu na rusko brouovje 27. rožnika. Ta napad so izvršile japonske torpe* dovke. Neka ruska stražna ladja, ki je imela dva jambora in tri dimnike, jo bria zadeta od torpeda in se je potopila. Smatra se, da je bil* to ladja ali kriŽarka 1. razreda, ali pa cklopnica. Razen tega so It Japonci potopili neko rusko torpedno uničevalno
Na japonski strani je padel baje en Častnik, od navadnih vojakov pa j h je mrtv;h 13 dva pa sta ranjena. Napad je izvršila dv<»nai-U torpedna flotila pod poveljstvom admirala Ja-made. Ru-ki reflektorji so izdali prisotnost napadajoč'h japonskih t„rpe-dovk. Vkljub temu pase je J«ponctm posrečilo obkoliti etrežeeo ru*»ko ladjo in jo napasti. Ko se je pot' pila, te je na njenem krovu prigedila še eksplozija in pegnaia velikanske r nožine vode v zrak.
Ruske torpedovke so Japonce nemudoma napadle i u pričel se je boj. V luči reflektorjev so baje Japonci zap!tzii% da se je na krovu neke rusko torpedne ladje prigudila eksplozija; t ,rpectt*vka ae ;e nagnila na stran in
Dve blagi duši.
Humoreska. Spisal X. (Dalje.)
Kakor tudi so kobacali in kobacali oče Voiefc — Yse zaman. Blato, gosto in globoko in težko kakor Vrčkov greh, to blato je držalo s?ojo žrtev in je ni izpustilo več.
Slednjič so očeta Volka zapustile moči, zgrudilo se je onemoglo telo, in samo glava je plavala nad vodo, velika in okrogla kakor lune, in dvoje trudnih oči se e upiralo žalostno v srečno sestro gori na visokem nebu .. •
Zapustila je očeta Volka telesna rnoč, da, a ni jih zapustila duševna moč, moč jasnega uma, bistrih misli! Razpel je njih duh silna krila in poletel je iskat pomoči, rešitve . .
Kako priti iz vode? Sklicati i,udi? .0 nikdar! Ves svet bi zvedel to potem in se krohotal ... o, ta sramota bi bila očeta Volka gotova smrt! A kdo naj pride še čez most v tej pozni uri? Kresnica, nočni ču-*aj? Da, gotovo; toda Kresnica je čenča, da mu ga ni para, in bolje bi
bilo očetu Volku, da utonejo kot p* da se- puste od Kresnice izvleči iz vode! A kdo potem naj bo njih rešitelj? Pred očeta Volka vprašujočim duševnim očesom zasme v podobi svetlfga angelja — Vrček.
Vrčsk, nj:h dobri prijatelj, bo njih blagi rešitelj! Pa kje ja Vrček zdaj? Ali ne spi? Ho, Vrček ne gre spat nikoli pred jutrom; ne more spati ponoči, pravi; pri srcu mu je tako hudo in glava mu šumi, ne more spati . . . tam pri krčmarici Norši, mehkosrčni vdov;, sedi pottm cele dolge ure in ji toži svojo bol, ona pa ga tako razume in joka toliko debelih solz; Često že je Vrč? k pravil to očetu Voiku. In nocoj, ko ga tare dvojna bridkost, ko so je tako hudo spri s svojim najoolj^im prijateljem, ž njimi, očetom Volkom, necoj da bi Vrček spal in ne tožil Norši, mehkosrčni vdovi, svoje nesreče? O, k:*kor gotovo 6ede oče Volek tu spodaj v reki, sedi Vrček £daj tam onkraj reke pri krčmarici Norši, in kakor gotovo stanuje on, Vrček, tokraj reke, tako gotovo pride nocoj čez most, pride vsak čas in potegne njih, očeta Volka, iz vode. Trdna vera, da zagotovo pride
Vrček in jih potegne iz vode, je očeta Volka čisto potolažila, in sladak mir se je vselil v njih dušo. Pa tudi na telesu so so začeli počutiti oče Vo)ek kaj d'.bro. Tako nekako prijetno se je sedeio v mehkem, gorkem blatu, voda, obdajajoča život do vratu, je tako blagodejno hladila, in glava se zibala na mirni giadini, tako luhko in svobodno . . . Prav prijetno so se počutili oče Volek pod mostom, na zunaj in na znotraj prijetno, in prav radi so čakali na Vrčka, saj Vrček pride gotovo.
Mirno in potrpežljivo so sedeli oče Volek in čakali, vmes pa so za kratek čas šteli četrtinke, ki jih je naznanjala ura v stolpu župne cerkve, gledali v luno in prisluškavali pokojnomu snivanju poletne noči . . .
»Kako mirno vsi spijo!« ao premišljevali, ogledujoč temne zidove hiš ob vodi, za katerimi so vrli članovi občine Kravjesedlo sanjali rdečo številke. »Ko bi vedeli, kaj se godi z njihovim poglavarjem! Poskočili bi iz spanja in vsi bi prihiteli pomagat, rešit, pomilovat . . « Nato pa je zle-tel duh očeta Volka nad belo, drago postelj . . .
»O Polonica, moja miljena ženka!«
so zd.hnili globoko. »Ko bi ti vedela, kako bi t; pritekla sem, vs.* v strahu in polna ljubezni!« In ginjeni so gledali oče Voiek v duhu, kako Polonica, njih miljena ženka, ki je bila tako debela, da gibati ni mogla in ota jo morali dve dekli prekladati s postelje na zofo, pa z zofe na postelj (drugam se sploh premaknila ni), so gledali oče Voiek v duhu, kako ta ni h miljena Polonica priteče na most, vsa ? struhu in polna ljubazni. |
Ko so čakali oče Volek, sedeč tako v vodi, na Vrčka že celo uro, jim je postalo počasi dolgčas. Zato so se zabavali s tem, da bo jemali vodo v usta in jo brizgati v zrak. Lepo je bilo gledati to, lesketali so v mesečini vodni curki kakor zlato Urhovo vince!
Slednjič pa se je začelo dremati očetu Volku tam v mehki, hladno-topli njihovi zibalki.
»Kako čudovito se da dremati tako v vodi,« so razmišljovali pri tem. »SpiŠ in čuješ obenem; zaspiš tako in glava ti leze do), leze dol in hop, ti potone nos v vodo, vzame ti sapo pa se zbudiš zopet . . . Čudovito je to lino!«
Tako  Čudovito obenem drema-
joči in čuječi pa so zaslišali oče Volek zdajci korake proti m<<stu in znan. glas — bil je Vrček. Veseli so po-slubniii, a hkr^tu so zatrepetali. Nekdo je bil z Vrčkom!
•Jtij, kaj bo r* zdaj!«  po z ij.tv kal: oče Volek, in mraz ym je šel skoz ude. »Če ga poklicVm. b > slišal še oni — izgubljen sern> ojoj!«
Zdaj je zabobnelo po mostu od težkih, počasnih korakov in slišati je bi!o Vrčka, k«ko je dejal: »B^S vid. 1, Piščalka, boš videl.«
»Aleluja!« jo zaukalo srce očet% Volka v novem veselju, ko no Čuli imo Piščalka.
Piščalka je bil organist občine Kravjesedlo in je bil zaljubljen v Noršo, mehkosrčno vdovo in krčmarice; presedal je že celih pet let vde noči v njeni krčmi, a ni še povedal svoji izvoljenki vsega vkup dv^h besed. — Piščalka torej je šel tu s VrČkem čez most, a zakaj so oče Volek ukaii zato ateiu;o? Ker je bil Piščalka gluh k*kor kamen!
»Ta ne bo slišal, čo eakličem! Naprej pojde, Vrček pa ostane in vso pojde gladko,« so takoj z ostrina umom preračunili oče Volek in čakali na pravi trenutek, da zakličejo.
se potopila. Velika stražna ladja se je potopila ob Zlati gori. V Tokiju ne morejo razumeti, čemu se je to poročilo tako zakasnilo, in Japonci sami že dvomijo o njegovi verodostojnosti.
Istočasno pa se tudi poroča iz Londona, da se nahajajo v portartur skem pristanišču štiri oklop niče in več topniČark, dočim dve oklop niči.  5  križark  in  več torpedovk križari v vodovju pred Port Arturjem.
Ako bi bilo Togovo poročilo — sicer je sploh dvomljivo, da hi izviralo od njega — resnično, bi morali Rusi sedaj samo še imeti ali 5 oklop me, ali pa samo še 4 križarke, kar je pa v popolnem nasprotju z najnovejšo gori priobčeno vestjo iz Lon dona, da šteje portarturŠka eskadra Še vedno 6 oklopnic, 5 križark in večje število torpedovk.
Iz Čifua se preko Londona poroča, da je bila 26. in 27. rožnika velika bitka na suhem pred Port Arturjem. Zjutraj dne 28. rožnika so Japonci zasedli gorske vrhove, oddaljene od trdnjave samo še 16 km. Boja ste se v prvi vrsti udeležili prva divizija, ki je imela pri Našavu tolike izgube, in enajsta divizija, ki je pravkar dospela z Japonskega. Število japonskih izgub še ni znano. Rusi so haje hudo trpeli. Ubežniki, ki so v petek zapustili Port Artur, pripovedujejo, da se je v mesto vrnilo več sto ranjencev. Divizije, ki napadajo Port Artur, štejejo skupaj 40.000 mož. Japonci stoje sedaj južnozapadno od Daljnega.
Poročilo generala Saharova.
General Saharov poroča generalnemu štabu v Petrograd z dne 2 t. m.: Sovražnik nič več ne prodira iz SjuneČena. Japonske predstraže, ki so bile v S adiavu, so kozaki pregnali iz njihovih pozicij in jih prisilili, da so se umaknile na jug. Eden kozak je bil ranjen.
30. junija so Japonci zasedli Pin-čau. Istega dne se je princ Kara-gjorgjevič odpravil z dvema stet-nijama na rekognessiranje iz S andi-ava proti Kanci in je dva kilometra južno od Bidakova zadel na japonske predstraže. Po ijutem boju pri Siakhotanu so se Japonci z veliko hitrostjo umaknili proti Kanci. Na cesti pri Siandiaou smo našli na mestih, kjer so bili preje utaborjeni Japonci, veliko množico krvavega perila in sledove disentenje, ki je, kakor se kaže, zelo razširjena v japonski armadi.
V boju dne 27 rožni-a je sovražnik izgubil dva topa in en m u n i c i j s k i voz, katerega so naše bombe popolnoma uničile. 2. t. m. ni v našem okolišu na cesti od Dalin-skega prelaza proti Sumučenu nikjer deževalo Dve japonski kompaniji stojita na gorskem prehodu južno od Siaokušana.
Med japonsko armado, ki operira pri Kuantiansianu, se nahaja, kekor smo opazili, več korejskih vojakov.
Rusi v ofenzivi.
»Birševija Vjedomosti« so dobile iz Liaojanga tole brzojavno poročilo: Do sedaj so Japonci vedno napredo vali, Rusi pa so se umikali. Sedaj se pa je položaj spremenil. Ruska armada je na celi črti Btopila v ofenzivo in prodira energično in uspešno proti sovražnim pozicijam. Japonci so se mnogo zanašali na svojo ofenzivo na cesti iz FengvanČ«nga proti Liaojangu; v rokah so imeli oba gorska prelaza Modulin in Fenšuilin, kar je bilo vrlo ugodno zanje. Sedaj sta ta prelaza že v rokah poveljnika levega krila mandžurske ar" made, grofa Kellerja. Tudi Da-linski gorski prelaz so zopet Rusi zasedli. 29. rožnik ja bil za Ruse hud, a nad vse časten dan. Na potu iz Dačičava v Siujan se je boril general Miščenko proti močnemu japonskemu voju. Svojo kozake je sprva mirno koncentriral, nato pa jim ukazal, da napadejo sovražne pozicije. Ena cela japonska brigada je bila popolnoma uničena. Mi-sČenko prodira sedaj naprej v smeri Kajčov Scmjučeng in Japonci se povsodi   umičejo  pred njim.
S. d*) ni več nobene tajnosti, da se je položaj na bojišču korenito spremenil. Dosedaj je ofenzivno nastopal general Kuroki, sedaj pa je prešla i n ic i j a t i v a v o j n i h operacijna generala Kuropatkina. Temu nasproti pa se poroča iz Londona, da se dve japonski diviziji pod generalom Kurokijem nahajata samo še 30 vrst od Liaojanga. Ti diviziji imata 20.000 mož in ste prekoračili gorski prelaz Motien, ne da bi našli kakega odpora, ker se je pred njima umaknil general Keller s svojo armado.
Velika bitka na suhem?
Ie Petrograda se poroča, da je tjakaj došla vest, da sta sovražni armadi že trčili druga ob drugo. Bitka je bila nad vse ljuta in k r v a va. K u r o p at k in j e na celi črti zmagal japonsko armado, kateri je poveljeval general Kuroki. Japonske izgube so strahovite. Na ruski strani je padlo 17.000 mož.
Vladivostoško brodovje na pohodu.
Vladivostoška eskadra je zopet srečno ušla admiralu Kamimuri. V petek zvečer je križarila med otokoma Cušima in Okošima. Admiral Kamimura se je takoj odpravil na lov nanjo in napel vse moči, da bi se ji približal. Ruske križarke so s polnim parom plule proti severovzhodu. Ko se je stemnilo, je Kamimura ukazal torpedovkam, da morajo na vsak način poskusiti priti v cbliŽje ruskih ladij. I j res se jim je posrečilo Ruse dohiteti na 5000 metrov. V istem hipu so se ruske križarke ustavile, združile vse svoje projektorje na napadalce in jele strahovito streljati na japonske torpedovke. Nato so luči na ruskih ladjah mahoma ugasnile in brodovje je brez sledu izginilo v noč in meglo.
Kakor se poroča, so se ruske ladje že vrmle v Vladivostok.
Bajka!
Po poročilih iz Tokija je Rusija s posredovanjem Francije ponudila Japonski izročitev Port Arturja z ladjami in orožjem vred pod pogojem, da sme ruska posadka prosto oditi.
Japonske fantazije in pobožne želje!
Deželni zbori.
Dunaj, 4. julija. Iz dobro poučenih krogov se zanika vest, da se meseca septembra skličejo vsi deželni zbori. Skličejo se marveč le tisti deželni zbori, pri katerih je zagotovljeno mirno zasedanje. Med takimi pa niso kranjski, češki, tirolski in bukovinski.
Ogrsko-hrvaški državni zbor.
Budapešta,   4.   julija Današnja seja  je   bila   zelo zanimiva. Prvi je govoril posl. Szathmarv tudi o ogrskih  narodnostih  ter je trdil, da so nemadjarske narodnosti na Ogrskem čimdal,e   bolj sovražne Ogrski in država izgubiva vsled slabotnega   nastopanja  vlade vsakršni ugled pri teh narodnostih. — Ru-munski  poslanec Avrelij  Vlad je razjarjeno zaklicai:   »To  ni res; mi nismo sovražniki Ogrske!« Nastal je vihar. Posl. Nessi je zaklicai: »Komur hiša gori, ta kriči!«  — Posl. Vlad: »Moja ne gori, temuč vaša! Bomo videli, kaj bodete pri volitvah zopet vse obetali  rumunekim volil* cem?!« — Posl. O 1 a y je ves besen skočil p koncu ter kričal: »To je sle-parstvo! Vlah, poberi se ven! Kdor tukaj tako govori, nima  prostora v ogrskem parlamentu!« — Predsednik je karal take izraze toda 01 a y je nadalje vpil: »Ven ž njim!« — Posl Vlad: »Mene so  poslali sem moji volilci in ostanem na svojem mestu!« — Potem ko se je ta vihar nekoliko polegel, je dobil besedo novoizvoljeni baron Deziderij Banffy. Dotaknil  se  je  najprej  izvajanj posl. Vlada ter izjavil, da more ogrska narodna država le tedaj  biti močna, ako je na vse  strani  neodvisna in samostojna.   Politika, ki io uganjajo narodnosti,   je   šovinistična, ogrski državi  nevarna.   V Evropi imajo le narodnostne države  pravioo  do obstoja,  in  mi   ne moremo   na ljubo
drugojezičnih ogrskih državljanov opustiti svojega stremljenja po ustanovitvi ogrske narodne države.« Nadalje je rekel, da hoče pravice ne-madjarskih državljanov v najobsežnejši meri spoštovati ter priznava, da so na cerkvenem polju in v določenih mejah (?) tudi v šolah upravičeni rabiti svoj jezik. V ostalem pa je na Odrskem le tista narodnostna politika dobra in prava, ki je s svojim krepkim šovinizmom sposobna, zagotoviti bodočnost narodnostni samostojni Ogrski. Glede proračuna je izjavil, da ga ne odobri, ker nima zaupanja v sedanjo vlado. — Potem se je B a n f f y bavil s Hrvaško. Pripovedoval je, kako je kot ministrski predsednik spremljal kralja v Zagreb. Sprejem je bil res navdušen, toda ogrske zastave si zaman iskal, in kjer so jo izobesili, so jo morali varovati vojaki. Povsod pa je bilo videti črno-ruraene zastave. Tudi ni prebivalstvo nikjer pozdravljalo vladarja kot ogrskega kralja, temuč povsod so se slišali klici: »Živio hrvatski kralj!« Hrvaškega kralja pa ni. Ko je bila potem ogrska zastava zažgana, sem uvidel, da tam ni vse v redu. Proučeval sem vsled tega hrvaške napake. Svojo skušnje in skrbi sem predložil potem kralju v obliki spomenice, da bi se pri ugodni priliki hrvaške razmere uredile. Ban grof Khuen-Heder-vary, ki je vedno postopal pravilno in patrijotično, je bil od leta 1895.—97. bolehen. Takrat je mislil Banffy na njegovega naslednika. Pripravil je že vse potrebno, da dobi ban pred odhodom na Hrvaško na tanČno predpisano potnico, zakaj Hrvaška ni nič druzega, kakor zveza osmih ogrskih komitatov, ki so le v gotovem oziru avtonomni. Vedno je bila velika napaka, ker se je govorilo o Hrvaški kakor o kaki samostojni državi. Opozoril je tudi hrvaške poslance, da so upravičeni v parlamentu le pri gotovih čisto hrvaških zadevah se posluževati hrvaščine. Dandanes so razmere tako slabe, da Madjare na Hrvaškem jedva trpijo. B a n f f y se ne mere spominjati, da bi bil prigovarjal vladarju, naj prisili bana Khuena H e d e r v a -ryja k odstopu. Informiral je pač vladarja, kaj je treba ukreniti, da se preprečijo slabe razmere na Hrvaškem. Razmere pa so danes še vedno tako slabe kot so bile poprej. Pri hrvaški vladi smejo sedeti le taki možje, ki trdno drže z Ogrsko. Ker je za časa svojega ministrovanja dobival iz Hrvaške uradne spise, kjer se je čitalo enkrat celo o »hrvaškem kralju« (kakšno hudodelstvo!), drugje o »cgr-sko - hrvaškem državljanstvu«, zapo-vedal je banu in ministru J o s i p o-vicu, da Bta mu o vsakem zakonu poslala madjarski prevod v kontrolo. — Na ta način je razkrival Banffy še nadalje svoje zlobne naklepe proti Hrvaški; konca njegovega govora pa še nimamo.
Dogodki na Balkanu.
Belgrad, 4. julja. Kronanje kralja Petra se vrši 27. septembra v C'ći. Tozadevne ljudske slavnosti se prično že 24. septembra.
Četi nje, 4. julija. Novoimenovani grški diplomatični zastopnik Antonopulos se je predstavil včeraj knezu Nikoli. Pri tem so se govorile navdušene nazdravice.
Carigrad, 4 julija. Armenski odbori so poslali tukajšnjim poslanikom grozilna pisma, naj preprečijo nadaljnje kUnje Armencev, ker je sicer tudi v Carigradu pričakovati žalostnih dogodkov.
London, 4. julija. Sdverno-ameriški državni tajnik Hay je dobil iz Macedonije peticijo, ki jo je podpisalo več tisoč kristjanov, ki prosijo, naj Zedinjene države brž posežejo vmes, ker se je sicer b»ti, da v nekaterih vilajetih v kratkem Času popolnoma zatro  kristjanski živelj.
Zbliževanje med Vatikanom in Kvirinalom.
Rim, 4. julija. Od lota 1870 še ni noben kardinal  prestopil praga v
kak državni zavod. Včeraj pa je kardinalni vikar R e s p i g h i ofioijalno obiskal vojaško bolnišnioo v Rimu, kar je zbudilo veliko začudenje. Ta slučaj zopet kaže, da hoče papež za vsako ceno ohraniti z Italijo nati-homa modus vivendi.
Naslednik Bobrikova.
Petrograd, 4. julija. Ruski vladi dela veliko preglavico izbiraoje primernega naslednika generalu Bo-brikovu za vrhovnega guvernerja veliki kneževini Finski. V poštev pride v prvi vrsti dosedanji vrhovni guverner v Harkovu general Ob o -lenskij, k: je baje že tudi imenovan.
Dopisi.
Iz Radovljice.  V sredo, dne 29 junija  je priredil tržiski »Sokol« pešizlet z javno telovadbo v Radovljico.   Ob 1. uri popoldne je dospel vrli tržiški »Sokol« v mesto ter so ga pozdravljali meščani z »živio« in »Na zdar«-klici. V gostilni pri Hudo verniku so imeli Četrt ure odmora, a začudili so se,  da jih je že čakala meščanska godba ter jih spremila na slavnostni prostor v gostilno »pri Mi-helnu«. Pred to gostilno je Čakal čislani  radovljiški   zabavni   klub, na Čelu mu predsednik dr. Janko Vilfan, deputacija požarne  hrambe in predsednik kmetiiske podružnice ter jih nazdravili z »Na zdarc-klioi, dražestna gospica Bedriška Kalmusova  je pripenjala došlim Sokolom krasne šopke na prsi.   Med  premorom je svirala marljivo meščanska godba. Tudi radovljiški pevci so zapeli nekaj kras nth slovenskih pesmic; ob 3. uri pozdravila jih je deputacija gorenjskega »Sokola«, na Čelu g. Evgen Sajovic. Ob 4. uri  se je pričela javna telovadba.   Nastopilo je 11 telovadcev. Izvajale so se proste vaje za vseso kolski zlet v Ljubljani, vse prav precizno, vaje na drogu  vaje na bradlji; ekok  na  daljavo  m višino, skupina na bradlji. Čuditi se je bilo, da se je zamogel   »Sokol«   v  tako kratkem času tako izuiiti.   Posebno so nam ugajale redovne  vaje, Kajti  vsak je rekel, da se skoro ni možno tako izuriti.   Videti je bilo, da je bilo občinstvo jako  zadovoljno s telovadbo, kajti ploskanja ni bilo  ne konca ne kraja. Po telovadbi nazdravil je pred sedmk dr. Janko Vilfan bratom »So kolom« ter poudarjal sokolsko idejo, in  povedal, k&ko je bilo na pr?em vseslovenskem   sokolskem   zletu v L ubijani.  Takrat niso pripustili, da bi  bil  ljubljanski mestni zastop, na čelu mu župan« pozdravil slovenske »Sokole« v Ljubljani, niti so pusti i, da bi se osnovala vseslovenska Sokolska zveza v Ljubljani. Deželna vlada je sploh prepovedala zvezo. A poglejmo danes! Na naših slovenskih gorenjskih krajih  že v Kranju  in v Tržiču, so se osnovala sokolska društva, čeravno so Nemci proglasili na Dunaju, da je Tržič nemški, a vendar je dobil dosedaj najmlajši »Sokol« v Tržiču moč, da se je osnoval »So kol« in da je razprostrl svoje mlade peruti.   Ako   bi bilo kdaj toliko so kolskih društev,  kakor je požarnih bramb, takrat se bode slovenski na-.. ■ d prosto gibat. Nato je napil gosp. načelniku tržišbega Sokr la. Zahvalil se je v imenu trž škega »Sokola« na čelnik brat g. Ažman,   ki je poudarja), koliko   truda   je  stalo, da se je osnoval  »Sokol«  v  Tržiču in kako težavno nalogo so imeli usUnovitelji tega  društva.    Marsikateri je moral tudi kako grenko presiišati, ali vdali se niso in res 13  decembra 1903 S) ustanovili »Sokola« s s<>dežtm v Tržiču. Nato je napil načelnik brat Ažman predsedniku zabavnega kluba in vsem milim gostom, godba pa je za-svirala sokolsko  koračnico   Le prehitro je minul čas, da so se morali Sokoli posloviti od vrlih meščanov Radovljice, a v spominu bode ostal vsakemu ta narodni praznik v Radovljici.  Ob 7. uri poslovil se je tr žiški »Sokol« od čislanega zabavnega kluba in milih gostov.  Še enkrat je načelnik izrekel  najsrčnejšo zahvalo za tako krasni sprejem, nato so zapali Sokoli »Hej Slovani« in z godbo i»a čelu Šli  po mestu  na kolodvor. Ljudstva se je kar trlo in povsod so pozdravljali mladega Sokola v »živio« in »Na zdar«-kiioi.  Vrla meščanska godba je svirala jako marljivo in res izborno. Pri odhodu se je slišalo iz ieč Bto grl »na veselo svidenje zopet v Radovljici«, »Na zdar«, »Živio«. Bil je to res pravi narodni praznik ta Sokole in pa tudi za radovljiške meščane.   Splošna želja je bila, da nas »Sokol« v kratkem zopet počasti.
Z dežele. Na Kranjskem je, žalibog, še veliko šolskih poslopij, v kojih se šopirijo mogočni fajmoštri, kaplani in mežnarji, učitelj mora biti pa zadovoljeu z zadnjo Še tako smrdljivo luknjo. Će se poganja za svoje pravice,
nakoplje si sovraštva do vrh glave, na višjem mestu ga pa denuncirajo in slikajo kot pravega vraga. Tako je tudi v St. Lovrencu na Dolenjskem. Poslopje velikansko, znotraj pa razkosano kakor kaka stara »gmajna", da najdeš v vsakem kotu druzega gospodarja. V pritličja ima učitelj dve sobi, eno manjšo in eno večjo luknjo, na nasprotni strani se ti pa odpre prostorna dvorana, bogato založena žitnica šentlovrenskega fajmoŠtra. Ljudje pripovedujejo, da je služila ta kašča nekoč celo za skedenj in če je učitelju donelo na uho rop tanje starega „pajtelna", je moral to potrpežljivo prenašati. Enaka veliko nočna potvica je tudi v prvem nadstropju. Polovica prostora je odmenjena za šolsko sobo, drugo polovico pa za vzema krasno kaplanovo stanovanje. Prejšnji g. župnik je odstopil učitelju milostno nekaj kaplanije za shrambo živil in drugih stvari, letos se je moral pa na strogo komando farnega upravitelja v 24 urah umakniti v podstrešne prostore. Kaplanija stoji torej prazna, (mesto je namreč redkokdaj zasedeno je zaklenjena liki grajščinska klet, pod streho pa miši živila klestijo. Kaj poreče k temu višja oblast ? Poživljamo odločilne faktorje, da narede enkrat konec tem barbarskim razmeram, da se ne bo porivalo učitelja s kota v kot, prav kakor bodeči jež ubogo lisico. Razširjenje šole je pred pragom. Tu je faranom dvoje na razpolago : „Poranite vse prostore za šolske namene, ako ne, zidajte novo solo.u
Slovenski akademiki in aoiturijentje!
Začetkom dvanajstega leta svoj* obstoja vabi slov. akad. f eri al no društvo „Savau Vas, slov. akademike, ki dosedaj še niste Člani društva, posebno pa Vas, slov. abiturijente, da pristopite polnoŠtevilno v društvo.
Namen, katerega imajo akademi. društva v vseučiliških mestih med -skim letom, isti namen ima akad. ter. društvo  „Sava"   na  počitnicah; gojiti družno življenje  in dijaški živelj me svojimi člani, ter jim  biti  duševna in zabavna vez.
Še večjega pomena je pa fer. dni štvo „Sava-1 za Vas, slov. aoiturijentje Prestopivši prag srednješolskih itadij kreniti Vam je v drugo življenje, pri pravljati se za poklic, za katerega se odločili. V dosego tega pa je treha krepke volje,  trdnega značaja in ločnosti.
Naloga in dolžnost društva je in bo seznaniti Vas s tem življenjem, ter Vam podati prva in najpotrebnejša na vodila. „Sava*4 naj Vam bo takorek«^ prehod iz srednješolskih do vseučiliških študij.
Slov.  akad.  fer.  društvo rSava-ima v prvi vrsti  namen,  da pridolu-njega Člani tudi ono mero samozavest in odločnega nastopa, kjer se gre za narodno, društveno ali osebno čast.
Ta na9top pa, ki je vseučiliščniku tako kakor možu neobhodno potreben, pridobiti Vam je mogoče le tam, kje se Vam  razen  duševne hrane nu tudi telesne vaje, katere krepijo telo , zahtevajo tudi najnatančnejšo pazljiv*--in ves duševni napor.
Sabljanje, katero se s pridom redno in sistematično goji v „Savi", pridobil-Vam bo oni odločni nastop in ono samozavest, ki ju zahteva življenje, p< sebno od onih, ki se hočejo z uspehom otresti vsega, kar je malenkostno, in potrgati vezi, ki so jim hranile prav; iu jasni vpogled v življeuje.
Pregovor „mens sana in coipetc sauo" Vam jasno kaže, kako je človek', neobhodno  potreba,   da  slede lolom moči duševnim,  da telo  ne omaga življenskein boju ravno takrat, k ■ lU duh največje zahteve ua njegovo v/t ra nost in silo. In narod naš je, ki matera v prvi vrsti vse to v najpopolnejši meri ki zahteva vso voljo  in vztrajno-: posebno od onih,  ki so po m int
vseučiliško-prosta tla poklicani uriti -za oni boj, ki bo po končanih študija'i potreboval celega moža, ki ne ho $m hoval, ampak stopal trdno in ueizprosn o v vrsti branitelj ev njegovih.
In to je ono, kar je tudi jasno i raženo  v geslu savauskeui . .Telo dušo zdravo, narodu v prid in NM
„Savau naj  torej združuje  na I eituieah v sebi vse slovensko napredni' dijaštvo.  V „Saviu  si podaj slovensL napredna dijaška mladež roko v bratsko občevanje, ki naj utrjuje možati značaj in ki bodi podlaga za skupi delovauje v zrelih letih.
Od števila društvenikov je odvisi uspešno delovanje društva.
Na Vas, slov. akademiki in abitu rijeutje,  na Vas je torej, da se sh akad. ferialno društvo „šava", iz kate rega je izšlo že pomembno število krep kih uaroduo-delavnih mož, društvo, ki je uspešno  zastopalo  slov. dijaštvo o počitnicah celih enajst let,  na Vas je, da se to ohrani in vzdrži i nadalje.
Odbor vabi torej še enkrat vse k mnogobrojnemu pristopu; za vsakem
§0§T Dalje v rjrilooi- "VK
r
Priloga »Slovenskemu Narodu" št. 150, dne 5. julija 1904.
slov. akademika in abiturijenta bodi ponos, biti član „Ferialne Save".
Natančnejša pojasnila daje odbor v društveni sobi v „Narodnem domu".
Savanskim pozdravom!
Za odbor:
Fran Kandare, pravnik t. č predsednik.
Alojzij Lava, pravnik t. č. tajnik.
Dnevne vesti
V Ljubljani, 5. julija — Smrad iz pekla je papež Pij imenoval take  f*rje,  kakršni so pri nas zbrani okrog  »Slovenca«, in reči se mora, da j»h je s tem imenovanjem izvrstno pogodil. Treba je n. pr. citati le podla šČuvanja, ki jih je   povodom   takozvanega ml*deni-škega  shoda   na Brezjah nabljuval škofov list.   Sam smrad iz pekla ti veje iz »S'ovenca«. Ostudnosti, ki so jih nabljuvali »Slovenčevi« popje, pa kažejo vendar le eno: da trepe čejo   strahu   pred sloven sko napredno stranko. Vse to farško psovanje in sumničenje, to pavšalno natolcevanje in obrekovanje ima namen, zadrževati prodi ranje narodnih  in naprednih idej.  Čimbolj spoznava narod klerikalno   hinavstvo   in klerikalno koristolovstvo, čim širji krogi uvide vajo, da jih  klerikalci  samo varajo, da bi jih  mogli  odirati,  da  je ves klerikalizem smrad iz  pekla, toliko bolj skušajo klerikalci narod prikleniti nase.   Resnično je: »En sovražnik je notri v srcu slovenskega naroda, kakor črv, ki gloje  v sočnem sadjU, da ga pokonča s fsrško požreš-nostjo. Ta notranji sovražnik je klerikalizem, ki raiširja krivo vero, seje dvom   in   neziupanje  v slovenska srca, trga njih edinost in zastruplja ljudstvo z grdo  nenravncstjo. (Svi-njarska Liguorijeva morala — svi-njaratva v Marijinih družbah — kaplan, ki okrade in poskusi zastrupiti svojega župnika — detomcri po fa-rovžih — Babino polje itd. itd. iti ) Klerikalci so  naši izdajalci (Suster-šič in »Fremdes Gebiet« — Ljutomer — Celje — Sošt&nj itd) združeni z zu nanjimi sovražniki. (Koroška organizacija — »Slovenec« in škofje Nagi, Kahn in Flapp) cd njih bogato plačani (letos  so  dobili  13 000 K) da slabe slovenske vrste.   Oholo se povzdigujejo n&d ljudstvo (vsak smrkavi kaplan prav', da je več kot Mati bolja!) ga izkoriščajo (škofovi zavod', maše in očenaši, izganjanje hudiča, misijoni,   Petrov   novčič, zamcrčki. lurška voda, konsumi itd. itd. itd.) in zaničujejo   (v*ak   nezreli kaplan pravi, da je od Boga postavljen za voditelja naroda, si  pusti cd svoje matere neumite  svoje  kremplje po-ijubovati in trdi, da kmet in meščan nima toliko pameti, da bi sam mislil, zato mora tako delati, kakor mu duhovnik   ukazuje)  ter  hočejo biti nazadnje bogato plačani za svoje izdajstvo.   Okolo nas je vse polno sovražnikov, ki preže na našo posest, ki nas hočejo pregnati z naše lepe zemlje.« — Ta k&rakttrizacija klerikalizma obsega z malimi izpremem-bami (namesto liberalizem — kleri kahzem) besedilo »slavnostnega« članka, ki gaje priobčilo     glasilo ljubljanskega   škofa    romanju na Brezje. A med tem, ko je »SLve nec« le  splošno  govoril, brez dokazil, smo mi v oklepaj h navedli  nepobitna fakta, ki dokazujejo, da je klerikalizem res tak,  kakor je popisan,  da  je res  pravi smrad iz pekla.
— Drobtinice z Jesenic. „Slovenec" vpije: „na dan s katoliškimi časopisi". To je pac nepotrebna agitacija. Na Jesenicah vsaj ima že vsaka atara baba na dan en groš preveč, da si kupi umazano Škofovo cunjo in se ž njo zabava v času, ko se mož v tovarni trudi in peha, da babo in otroke preživi. Nasledniku g. AhČinke, g. Ba-lohu, Želimo, da pri prodaji „Slovenca" kmalu obogati ker je itak revež. Na srečo niso ljudje povsod tako neumni, da bi hoteli kupovati Časopise lenih duhovnikov.— „Nemško delavsko dru-
štvo na Savi" se je začelo snovati. Na čelu stoji gosp. R. Pflaum. Pristopiti utegne kakih 200 do 300 delavcev. Imelo bo samo namen „Proč od Rima." Dober tek, g. fajmošter Zabukovec! — „Strukovno društvo", ki je komandirajo ničla Glavič, Peter Rozman in Župnika Zabukovec in Košir, bode imelo namen, omogočati solidarno nastopanje delavcev proti delodajalcem in nabirati de uar za štrajk. — Znanega apostelja Petra Rozmana in fajmoštra Zabukovca boli Čez vse — „Slovenski Narodu. Peter le počasi — drugače pride zopet kak članek „V rožcah". — Radovedni smo, kaj storita Rozman in Zabukovec proti novemu procodrimskemu društvu. Morda jima bo sedaj naše slovensko napredno društvo bolj ugajalo.
— Fran Ravnihar f. Po dolgi in t* žki bolezni je umrl včeraj popoldne  v  starosti 71 let hišni posestnik in vpc-kojrni deželni knjigo vodja, gosp. F r a n R a v n i h a r. Z njim je  zopet  legel v zemljo tden tistih mož,  ki so sodelovali pri pre porodu slov« nskega naroda. Pokojnik je zlasti  deloval  na polju družabne in drušlvei.e organizacije, pri »Dra matičnem   društvu«,   pri »Sokolu«,  katertmu je  bil dlje časa starosta in pri »G I a s b e n i Matici«, za katero si je kit predsednik pri deb 1  mnogo   laelug.   Sploh je bil p kojnik   značajen   narodnjak in je vžival   ib^ne   sirrpatije.   B )di mu ohranjen | r jaien skomin!
— Vodstvo finančne direkcije je začasno prevzel — ker je a*i\ finančni ravnatelj dvorni svet nik g Labe c za več tednov na do. pust — višji finančni svetnik g J >sip D o b i d a.
— Umrl je na Vrhniki posest nik  g Feliks JelovŠe k,  v Koz jem  pa  bivši odvetnik g. dr. Fran R a u s o b.
— Pri ljudski veselici ob vsesokotskem izletu boie na vesetiskem prostoru za čas veselice poštna ekspozitura, tako da bo rr*ce razglednice neposredno oddajati. Ve seliški odbor poskrbi za poštno ekspozituro, ki jo je na prošnjo odbora poštno ravnateljstvo takej dovolilo z vso pripravljenostjo, poseben pa vi?j on
— C. kr. kmetijske družbe
kranjske i-bftni zbor bo dne 14. juliia ob pol 9. dopoldne v dvorani »M-itnrga drma« v Ljubljani. Na dnevnem redu je tudi volitev pred sednika in štirih odbornikov.
— SSovenski abiturijentje ljubljanske realke prirede v areni „Narodnega doma" jutri, dne 6. t. m. ob 8. uri zvečer na korist šolski družbi sv. Cirila in Metoda v Ljubljani zabavni večer s plesom. Spored: 1.) Viktor Parma: „Skoz vas", koračnica. 2.) Nagovor. 3. Ivan pl. Zaje: Fantazija iz opere „Nikola Šubic-Zrinj-8ki". 4. Dr. Anton Dvorak: „Slovanski plesi št. 8." 5. Ferd. Lev. Turna: „Novi ljudje". Izvirna dramatiška skica v treh delih. 6. Subert: „Potpourri po slovanskih pesmih". 7. Viktor Parma: „Pozdrav Gorenjski", valček. 8. Komični prizori. 9. Ples. Plesni red je dobiti i.a večer pri abiturijentih. Koncertne točke proizvaja orkester slav. „Ljubljanske društvene godbe" pod osebnim vodstvom gospoda kapelnika. Vstopnina 1 K, za dijake 60 b.
— Pevsko društvo »Ljubljana" je imelo v nedeljo 3. t. m. svojo vrtno veselio na Koslerjevem vrtu s sodelovanjem vojaške godbe. Zibava je bila prijetna in pelo se je zelo dobro, posebno je ugajal zbor »Hrvatska davorija«, katera se je pela z orkestrom, končno so se še peli zbori »Morje« in »Siovenac i Hrvat«. Šaljive pošte iu metanja ko-rijandola so se zelo udeleževali, prit večeru se ;e pa pričelo plesati in so se vrtih veseli pari do poznega večera. Vstopnic je bilo nad 400 pro danib, vendar se je bilo nadejati ve iiko več|ega obiska, kar je vsekakor provzročilo to, da daje začelo ravno pred začetkom veselice deževati. No, navzlc temu je bilo razpoloženje občinstva izvrstno in je gotovo tudi društvo v moralnem kot materijal-nem oziru zadovoljno.
— Ciril-Metodov Kres na Golovcu, ki se je moral radi vče rajšnjega neugodnega vremena preložiti, se bo zažgal danes zvečer ob 9. uri.
— Vegov kipec. Trgovec b papirjem I. Bahovec v Ljubljani je izdal jako iič m kipeo barona Vege. K pec je narejen po Z&jčevem modelu. Cena 4 K.
— Petindvajsetletnico svo jega   službovanja    bode praznoval davčni eksekutor gospod Fr. Grill v L'gatcu dne  13. t. m. v ožjem prijateljskem krogu.
— šolska izvestja. I d r ž.
g i m n a z i j o je obiskovalo ob koncu pretočenega šolskega leta  539 dija kov.   Itmed  teh jih je bilo 164 iz Liubljane,  297   iz  ostale Kranjske. 31 iz Štajerske, 19 iz Primorske, 20 iz cstilih tostranskih dežel, 4 iz de žel ogrske krone in 4 iz inozem stva.   Po narodnosti je bilo 435 Slo ver-cev, 103 Nemci in 1 Italijan; 536 jih je bilo katoličanov,  1 protestant in 1 Žid. Prvi rt-d z odliko je dobilo 79 diiakov, I. red sploh 355,  II. red 38 III rt d 8   53  se je  dovolil po navlialni i?pit.  Š dnine se je plačalo 12 800 K. Štipendije j« uživalo 70 di jakov v znesku 13 592 K.
— Izlet »Slovenskega planinskega društva11 v Pekel. Kakor napovedano,  izletelo  je „Slov. plan.   društvo"   na  dan sv. Petra in Pavla v „Pekel"   pri  Borovnici. Na tem izletu se je zopet pokazalo, kako priljubljeno je planinsko društvo. Okoli sto  ljubljanskih   članov  in prijateljev planinstva  se je zbralo,   istim   se je pridružilo v  Borovnici  častno število Vrhničanov. Prijazna Borovnica je bila vsa okinčana z mlaji in zastavami, in mlado iu staro je privrelo k sprejemu na kolodvor. Gospod naduČitelj Pire je v imenu občinskega odbora borovniškega pozdravil društveno zastopstvo in izletnike ter poudarjal važnost otvo ritve Pekla. Gospod dr. Fran Tomin-Š e k, kot načelnikov namestnik, se je v imenu društva zahvalil za laskavi in sijajni sprejem kateri je svedocil, da ima planinsko društvo zaslombo v na rodu in da se njegovo delovanje odo-bruje. Nato smo potovali preko Borovnice in Ohonice po mični ozki dolinici proti eno uro oddaljenemu Peklu, kamor smo  dospeli  ob  treh  popoldne. Tudi tam so nas pozdravljale narodne tro-bojnice, posebno ponosno se je dvigala ona, katero so bili postavili Borovničani na visokem, silno strmem iu teško pristopnem   »hudičevem  zobu." Ogledali smo si nove naprave planinskega društva, to je zložno pot, ki je napravljena od konca doline  na desni strani nad jarkom  do  stene, preko  katere pada prvi slap, mostiče čez potok pod slapom ter stopnice in pot, ki vedejo po strmim  rebri nad prvi slap k drugemu manjšemu slapu.  Do  prvega slapa je pot popolnoma zložna, od tod do drugega slapa pa zelo strma, in treba je pozornosti.   Žal da je bilo iz početka malo vode, ker so zgoraj Žagarji jezove zaprli; oni, ki so bili potrpežljivi ter so počakali, da se je  voda  izpustila in pritekla,  pa so imeli pravi  užitek ob pogledn na divji  mogočni  tok prvega slapa. Koncem doline spodaj pod Peklom je vsa družba počivala in se krep-čala; bilo nas je z domačini vred najmanj 200 oseb ; prav po slovanski navadi smo pekli janca  in  tudi drugih krepil jo bilo dovolj. Tukaj je gospod Fran Papler v vznesenih besedah slavil delovanje Slov. plan. društva ter se zahvalil za izvsitev novih naprav. Na to je g. dr. F r a n T o m i n š e k v daljšem govoru opisal važnost teh del v Peklu, po katerih se dosedaj malo znani  in   vendar  tako Čudoviti kraj izroči     širšemu     prometu zahvalil se     je      zavednim Borovničanom za njih pripomoč pri delu in za prireditev sijajne otvoritve ter izrazil željo, da naj se nove naprave še nadaljujejo, da se napravijo pristopni tudi višje ležeči, istotako krasni slapovi, in da naj bode to delo v prid pokrajine, v prid Slov. plan. društva ter  slovenske narodnosti. Končno se jc g. dr. Oblak še posebej  zahvalil  lastniku Josipu Koširju, ki je dovolil novo pot nadelati po njegovem svetu ter g. Franu Suha-dolniku, ki je tako hitro in zanesljivo izvršil delo. Na povratku smo se ustavili pri Ivanu Majaronu v Brezovici in končno pri  Suhadoluiku v Borovnici. Ob  glasovih  slovenskih  narodnih in umetnih pesmi   nam je hitro potekel čas ; pred odhodom je še poudarjal g. dr. Tominšek zasluge posebnega odseka, ki se je sestavil v Borovnici v to svrho, da podpira dela plan. društva v Peklu ter napil  duši tega odseka, gospodu Froletu. Slednji je obljubil, z vso vnemo skrbeti za nadaljevanje pričetega dela. Težko smo se ločili in vsak je odhajal s trdim sklepom, da še mnogokrat poleti v divjeromantični
, Pekel".
— V Ratečah na Gorenjskem se bode vrćilo ta mesec blagoslovljene zastave vojaškega veteranskega društva.
— Koncert priredita postojn ski salonski orkester in mešani pev ski zbor pod vodstvom kapelnika g L Kubište v nedeljo dne 10. julija t. 1. v salonu »Pri Kramarju« v Dol. L gatcu. Začetek ob 5 uri popoldne. Vstopnina za ost bo 1 krono. Ker je č isti dohodek namenjen za zgradbo • Učiteljskega konvikta« v Ljubljani, se preplačda hvaležno sprejemajo.
— „Pozor na izdelke iz smrdečegaa mlina11. Tvrdka Gustav S c h a l k v Sevnici je imela do s« daj vedno moko v veliki zalegi iz mlina Petra MajdiČa v Celju ter z njo zakladala odjemalce na štajerski in na kranjski strani ▼ popolno   zadovoljnost   Ker   p« se
smatra ta tvrdka kot nemška je se daj zalogi moke zamenjala z izdelki iz občeznam ga »smrdljivrgt mlina« na kar se opozora vsi odjemalci!
— Iz  Orehka  se nam piše: Kdor je krenil kdaj s ceste, ki pelje iz Senožeč proti Postojni, na  desno čez Orehek  proti  Prestranku, mu je pač znan veliki klanec, ki se nahaja ravno pod  c.  kr.  kobilarno  na Prestanku. Kako da se muči po takih klane h živina, je umevno. Sedaj pa so temu nedostatku v okom prišli s tem, da je darovala c. kr. dvorna kobilarna prostor za preložitev ceste na levo. Da se je cesta hitro dovršila, je zasluga gosp. Emila   F ngerja,   kontrolorja   c. kr. dvorne kobilarne in g. Jožefa Dekleve iz  Postojne,  načelnika  okrajnih cest, ki je v prvi vrsti pripomogel, da se je izvršila regulacija ceste. Kolike važnosti je to za voznike, si moramo pač misliti, posebno za teške vozove je to velikega pomena, ker so se že velike nesreče pripetile na tem klancu. Jako prilično bo to za nas Orehovce, ker  se bode vozilo mleko na Prestanek  vsak dan v novo mlekarno, ki se  ravno sedaj gradi. Zato je naša dolžnost, ga se zgoraj  omenjenima gospodoma zahvalimo najtopleje za njihov trud in požrtvovalnost pri regulaciji te ceste. S.
— Za trgovce. Iz Šoštanja se nam piše: Ker so tukajšnji nemški trgovci z obrtniki, uradniki itd. napovedali Slovencem bojkot in ker se posebno dva nemška trgovca, katera z železnino tržita, rogata našim zavednim kovačem in ključarjem ter kmetom, zakaj še pri njih železo kupujejo, je potrebno, da debimo v Šoštanj izurjenega in odločno narod nega trgovca ca železnino itd. Ker je kraj popolnoma naroden in ker je ljudstvo probujeno, sme vsak biti prepričan, da bode imel dobre do hodke in ugodno stališče. Vabimo torej gospode trgovce in trgovske pomočnike, kateri se hočejo na deželi naseliti, da se čim prej oglasijo pri nas in si ogledajo prostore ter pcuče o krajevnih razmerah. — Daljna poročila in navodila da iz prijaznosti uredništvo.
— Z Vrhov pri Slovenj Gradcu. Čascnim občanom izvolile so gospoda c. kr. okrajnega glavarja Antona Č a p k a v Slovenjgradcu nadalje občine slovenjgraškega okraja Vrhe, Legen, Razbor in sicer v pri znanje zaslug, ki si jih je pridobil
sobito pri izpoBlovanju podpor iz pomožnega zaklada v Gradcu za po Ujmi poškodovane občane splošno pa za ves slovenjflrraški okraj.
— Kandidatje za novo de-želnozborsko   skupino na štajerskem. Socialni demokratje so za prihodnje volitve v novi 4. kuriji že postavili svoje kandidate, in sicer:   Gradec (mejte) Resel, Gra dsc   (okolica)    Pongratz, B.-uck Muchitsch,   Ljubno   dr. Scha cherl,    Feldbaoh Steinbauer, Radgona  Hilari,  Ptuj Vidmar, Celje Mlaker.   Tudi »bauernt-uud lerjl« že nastavljajo svoje kandidate
— Velik požar. V Trnav, pri Gomilskem (Savinska dolina) so otroci zažgali zvečer neko hišo in požar se je tako razširil, da je go rela vas do drugega dopoldne. Zgo« relo je 19 glavnih poslopij.
— Izpred sodišča. Kazenske obravnave pri tukajšnjem dež. sodišču.
1. ) Jože Tomele iz Brezja in France Sedlar iz Lahovč, delavca na Hrušici, sta se zvečer 15. vel. travna t. I. sprla v Kavalarjevi gostilni, katero ima Matko Košara v najemu, s pri isti mizi navzočim Antonom Svegeljnom in na to vprizorila med navzočimi gosti krvav pretep, kateri je s tem končal, da sta obdolženca Miha Svetlina 5krat zabodla in je vsled teh poškodeb drugi dan umri. Pa tudi France Kos in Lovre Cedilnik sta bila ranjena. Tomele je pa tudi Mile RonČeviča, kateri je šel isti Čas slučajno mimo Košarove gostilne, brez povoda z nožem sunil v hrbet in ga težko ranil. Tomele se je zagovarjal s popolno pijanostjo, Sedlar pa s silobranom. Sodišče ju je obsodilo vsakega na 2 leti težke, s postom in trdim ležiščem na mesec poostrene ječe.
2. ) Janez Potisek, delavec iz Zagorja, je bil obsojen na mesec dni strogega zapora, ker je vzel Janezu Savšku 4 dinamitne patrone v vrednosti 1 K 20 v. in jih imel dlje Časa skrite v kovčegu svojega stanovanja, kar bi lahko povzročilo veliko nesrečo. 3.) Ivan More, kljuČarski pomočnik iz Ljubljane, se je potepal po svetu pod pretvezo, da je šel za delom. Bil je zaradi vlaču-garstva opetovano kaznovan. Pri tem je pa zamudil tri naborne stave in se klatil po Italiji. Obsojen je bil na mesec dni strogega zapora. 3.) Ko je 29 let stara Marijana Jakič, gostača žena na Vrhu, bila na porodu, so poklicali k njej babico, 71 let staro Marijo Novak iz Smerjena. Jakič, ki je imela lahke porode, je štirikrat povila brez babice, a v tem slučaju jo je stalo nje življenje, ker je babica opustila razkužiti sebe in porodnico ter je z neumitimi rokami opravljala svoj posel. Ko so ji rekli, da bo treba poslati po zdravnika je zavpila babica Novak: „Kaj bo Ž
njim; če ji jaz ne  bom pomagala, ji tudi doktor ne bo!" Poklicana zdravniška pomoč   je došla   prepozno;  v tukajšnjo deželno  bolnico  prenesena, je Marijana  Jakič  sicer  srečno prestala operacijo, ali je  vsled  krivde Marije Novak umrla na zastrupljcnju krvi. Ob-dolženka jc bila obsojena na 3 tedne strogega zapora,  poostrenega z 1 postom vsak teden. 4.) Jožef Stein, baje v Luksenburgu rojen, trgovski pomočnik, je po Hrušici tako  nesramno beračil, da ga je moral orožnik aretovati. Ko se mu je v  sobi orožniške postaje naznanilo, da mora iti v zapor, je zamahnil  z roko  proti  orožniku, potem prijel stol in ga zavihtel proti njemu. V zapor odpeljan, je zagrabil na rno-stovžu z eno roko orožnika za vrat, z drugo pa za njegov karabiner, nato je hotel vzeti še sabljo drugemu orožniku in ko ga je ta  nameraval udariti po roki, da bi  sabljo spustil, ujel ga je Stein z zobmi za desni palec in ga ni hotel spustiti, tako  da  je  bil navzoči orožuiški   stražmešter  primoran rabiti orožje   in   mu  zadati  dva bodljaja v levo stegno. Sodišče je Steina obsodilo na 13 mesecev težke, s postom in trdim ležiščem poostrene ječe;  po prestani kazni ga pa iztirajo iz vseh avstrijskih dežela.
— Aretiran patrijot. G>sp. Giovanni Sjocigorich (Sančigon^j v Trstu se je v soboto zvečer z nekim prijateljem sprehajal po Trstu in prišel tudi miniO tovarne z\ riž. Tam ju je prijela patrulja c. kr. pomorščakov, katero je vodil c kr. po morski častnik Cezar Predouzan in ju odgnala kot anarhista in vohuna v vojašnico. Dva vojaka st* tam strižila ta d/a nevarna človeka in naposled sta bila odgnana v policijski zapor. Zadrta sta bila seveda le malo časa. Iskazalo se je narnrrč, da sta aretovanca popolnoma mirna in nenevarna državljana, Govanni Ssocigorich, da ni samo uradnik c. kr. drž. železnic nego tudi predsednik odbora za nupravo spomenika resarici Elizabeti v Trstu. la tak patrijot je bil aretiran kot anarhist in vohun
— Umrl je v Trstu znani renegat in irredentar Elgar Rasco-vichj star 65 let. Dasi brez vsake izobrazbe, znal se je s svojo irreden-tistično propagando po vzpeti do mesta drugega podžufaia.
— Vreme. Včeraj popoldne je na gorenjski strani od L ubijane toča provzročila silno š^odo. V ljubljanski okolici je ponekod strahovito pc b la, pa tudi višje na G^renj^kcm. Pri Cerkljah na pr. je bila toča debela ko golobj* jajca, po dva dekagr. »n jo zlasti po gorskih vaseh, to je na Stefanji geri in v Sti&ki pobila vse poljske pridelke.
— Premetena goSjufija. Včeraj popoldne je sedel v gostilni pri „Figovcu" pod verando posestnik Lo-vreneij Kopitar iz Gornjih Gameljnov. Okrog tretje ure se je k njemu vsedel neki tujec, ki je bil Čedno oblečen in se podal z njim v pogovor. Povpraševal je Kopitarja po raznih rečeh in tudi odkod je doma, kar mu je ta povedal. Tujec je posestnika tudi vprašal, ako pozna župnika Jakoba Strupija, kar mu je ta tudi priznal. Tujec je nato Kopitarja prosil, ako bi hotel Župniku nesti nekaj denarja, češ, da mu je dolžan iu jc privlekel iz Žepa debelo koverto. Ta je bil takoj pripravljen uslugo storiti, nakar ga je potem tujec vprašal, ako ima tudi on kaj denarja.
Seveda ga imam, saj sem prodal kravo", je bil odgovor. Tujec je velel Kopitarju, naj mu da denar, da ga dene k /upnikovemu v koverto, kar mu je kmet tudi ustregel iu dal 140 K. Medtem, ko je kmet mislil, da deva tujec denar v koverto, ga je le ta eks-komotiral sebi v žep in koverto zalepil ter jo dal Kopitarju, Češ, sedaj jo pa denite za srajco, da je ne izgubite. Tudi temu svetu je Kopitar sledil. Nato je šel Kopitar proti domu, tujec pa svojo pot. Na Jezici je Kopitar kupil prašiča in ga hotel plačati. Odprl je koverto, toda — denarja ni bilo v nji, pač „Fr. Oudnova reklama-*. Kopitarju se jc takoj zabliskalo, zakaj je tujce denar od njega zahteval, a bilo je prepozno, ker — jo je bil le ta Bog zna kam že odkuril.
— Požar v Crni vas?« Piše se nam iz gasilnega društva: V štev. 141.! „Slov. Naroda" je dopis o požaru dne 4. julija t. I. v Orni vasi, v katerem poročilu pa se ^odi krivica ljubljanskemu gasilstvu. V iopisu se trdi, da niso prišli k požaru. Resnici na ljubo bodi povedano: Ob 1 ,11. mi dopoldne je sporočil čuvaj na Uradu v , Mestni dom , da se dalee nekje v Orui vasi za drevjem kadi, toda tfSJa
ni videti. Čuvaj sam je sporočil, da po njegovem mnenju ni nič nevarnega, ampak da se najbrže po barjanski na vadi nekaj požiga. Gasilno društvo na to poročilo ni ukrenilo ničesar, ker jo bilo prepričauo, da ni nikake nevarno sti. Ob 1 i'2. uri popoldne pa je sporočil policijski komisar g. Robida načelniku ljubljanskega gasilnega društva, da je v Orni vasi dopoldne pogorel kozolec, da je nastal veter in  da preti
nevarnost, da se po ogorkih zanese ogenj na hiše v bližini. Načelnik ljubljanskega gasilnega društva je na to takoj ukrenil, da se je odpeljal 8 mož broječ oddelek gasilcev pod njegovem poveljsvom na pogorišče in da je pogasil ogorke. V poldrugi uri je bilo pogašeno in zadušeno vse in ljubljansko društvo se je odpeljalo. Da barjani niso držali križem rok, bi bili s škafi lahko pogasili ogorke in storili to, kar je storilo ljubljansko gasilstvo. Crnova-ščani so taki flegmatiki, da ne rečemo hujše, da se niso prav nič brigali in da Še gasilcem pokazati niso hoteli, kje je dobiti najbliže vodo. Neki posestnik je celo rekel, da nima vode za soseda. V Šoli na Barju je brizgalnica z vso opravo za 12 mož, toda brizgalnica je stala v shrambi in barjani, katerim je ista na razpolago, je niso hoteli pora biti; držali so križem roke, ležali na trebuhih v travi, sovaščanu pa je gorel kozolec. Za denar pozna marsikdo Človekoljubje. Tako je, Barjani! Prihodnjič Teč! — Od druge strani se nam javlja: Gorel je kozolec Antona Jevca. Ogenj je zanetil 5 in polletni Jevcev sin, ki se je po lepi kmetski navadi igral pod kozolcem z žveplenkami. V kozolca je bilo kakih 60 meterekih sto-tov sena, nekaj šote in hišnega orodja. Škode je kakih 5G0 K.
— Zmota. Včeraj ob pol 9. zvečer med neurjem je obvestil čuvaj na Gradu teltf mično požarno brambo, da nekje pri Rdečem križu gori, nakar se je takoj odpeljal inšpekcijski oddelek gasit. Toda požara ni bilo nikjer najti, pač pa so se prepričali, da kurijo na »Zelenem hribua in peko jmca. Lastnik »Zelenega hriba« je bil namreč povsbil na ta večer več gostov, ki so pekli janca, ne da bi bil čuvaj na Gradu kaj o tem ob veščen in je mislil, da )e tam treščilo ter začelo takoj goreti.
— Tatvina. Včeraj ob 7 je Frančiški Paternostrovi iz Gornjih Poljan pri Kočevju na dolenjskem kolodvoru neznan tat iz žepa ukradel denarnico, v kateri je bilo 8 K de narja. Ljudje so ji zložili toliko, da se je mogla z vlakom odpeljati domov.
— Konji splasili. Včeraj so se na Resljevi cesti ustrašili konji Mthe Zabreta, posestnika iz Mengša št. 8, nekega kolesarja in dirjali čer Juh. lejski most, Kopitarjeve ulice na Po ljansko cesto. Nasproti je pripeljala Frančiška Anžičeva, v koje voz sta zadela Zabretove konja in zlomila oje, vredno 10 K.
— Nepreviden kolesar« Včeraj ob pjl 12. dopoldne je vozil neki kolesar po Zaloški cesti tako neprevidno, da je podrl na tla 91et nega Riharda Elsnerja, sina c. kr. finančnega kancelista g Ivana Elsnerja in mu šel s kolesom Čez levo nogo. Poškodoval ga je lahko.
— Požar. Včeraj zvečer je med neurjem treščilo v Tanckovo hišo na Igu, ki se je vnela. Tamošnja požarna bramba ie bila takoj pri rokah.
— Delavsko gibanje. Včeraj se je z južnega kolodvora odpeljali v Ameriko 10 Slovenci in 7 Hrvatov, nazaj pa je prišlo 50 Hrvatov in 10 Slovencev.
— Izgubila je neka gospa v petek na južnem kolodvoru 100 K denarja in zlato brožo z briljanti.
— Našel je včeraj nadučitelj g. Fran Kavčič iz Marije Device v Polju denarnico z malo vsebino denarja.
— Semenj. Dne 4 t. m. je bilo na se}m prignanih 1165 konj in volov, 414 krav in telet, skupaj 1579 glav. Kupčija je bila pri goveji živini kakor pri konj h dobra, ker so prišli po govejo živino Korošc', po konje pa Lahi.
— Tedenski izkaz o zdravstvenem stanju mestne občine ljub ljanske od 19 do 25 junija 1904. Ste vilo novorojencev 18 (=24 93°/oo) mrtvorojenec 1, umrlih 18 (= 24 93 °/00), med njimi bo umrli za jetiko 2, za vnetjem sopilnih organov 1, vsled nezgode 1, za različnimi boleznimi 14 Med njimi je bilo tujcev 4 (=22-2°/o), iz zavodov 9 (=50°/o). Za infekcioznimi boleznimi so oboleli, in sicer za ošpicam 4, za skarlatico 3. za vratioo 2. za ušenom 4, za tra-chomcm 2 osebi.
*   Najnovejše  novice. —
Shod hišnih posestnikov iz vseh avstrijskih glavnih mest se sklicuje za jesen na Dunaj. Delovalo se bo za znižanje hišnih davkov ter se ustanovi državna zveza avstrijskih hišnih posestnikov.
— Oblak seje utrgal 2. t. m. nad mestom Messina ter razdjal več hiš. Tudi več ljudi je utonilo.
— Minister v dvoboju. Grški naučni minister Stais je v dvoboju ustrelil poslanca Madlipetrosa. Dvoboj se je vršil zaradi tega, ker minister ni hotel nastaviti v službo nekoga, ki mu ga je poslanec priporočal.
— Princ — slepar. V Bruselj u so zaprli prinea del Drago zaradi velikih sleparij. Princ je vredni sorodnik princa Ahrenberga.
— Ubit škof. V Neapelju je padel s hišne vzdigalnice (lift) škof Tossano ter se ubil.
— Bnrski general Cronje se je v St. Louisu zopet oženil, dasi je star 67 let ter ima 8 otrok.
— Škropljenje ulic s petrolejem. Župan gališkega mesta Droho-bycz, dr. Vladislav Szajna, je odredil, naj se za poskušnjo škrope ulice s petrolejem. V Ameriki se je ta način Škropljenja jako dobro obnesel, ker petrolej zabranjuje razvijanja prahu, uničuje pa tudi škodljive bakterije in miasme. Seveda si vsako mesto kaj takega ne more privoščiti.
Proti podraženju mesa. Občinski svet v Solnogradu je sklenil napraviti mestno mesnico ter uvesti kvalitetne cene, da se napravi konec neprestanemu draženju mesa.
* Črnogorska četa na rusko - japonskem bojišču. V PUrbin je dospela četa 150 črnogorskih prostovoljcev, pod povelj atvom bivšega črnogorskega vojnega ministra vojvode M J. Spadiera. Četa dobiva plačo iz vojne blagajne. Razun tega je dobil vojvoda 100 rublje? fca oborožitev vsakega prostovoljca. Zastavonoša je Petrovič NjeguS, sorodnik črnogorskega kneza. Zastava, ki jo je prinesel seboj je »tara turška zastava, ki so jo vzeli Crnogorci v vojski. Četa je pride-Ijena generalu Kuropatkinu.
• Prebivalstvo mesta Metz na Nemškem se je od leta 1870 čudovito spremenilo. Poprejšnji prebivalci Alzacije in Lotaringije, večjidel Francozje, se selijo na Fran-crs&o, Nemci pa iz vseh delov stare Nemčije v Meta. V Metz so se pa naselili tudi Avstrijci, posebno še Hrvatje, katerih je že toliko v M tzu, da so imeli pred kratkim mašo v svojem materinem jeziku. Izmed tujih narodnosti se je nateplo v to mesto največ Lahov, ki imajo že tam svo jega stalnega duhovnika. V Metzu izhaja tudi laški časnik »Corriere Italiano«.
* Dobrotniki v gledališču.
Priljubljene gledaliŠČne igralke in igralce obdari občinstvo na Angleškem čestokrat s čudnimi darovi. Tako je nedavno primadoni nekega angleškega gUdališča povodom pre mijere vrgel nekdo izmed občinstva mal šop c?etlio Na šopu je bila privezana mala torbica iz finega usnja, a v torbici je bilo bankovcev za 20000 K. To se je ponovilo sedemkrat v sezoni, ne da bi umetnica iz vedela, kdo je ta čudni dobrotnik. — Neki zelo priljubljeni igralec je imel v igri vlogo parazita Gadgija, ki je imel zelo veliko pipo ter vsak čas klical: »Ali mi more kdo dati malo tobaka ?a Ko seje dotična pantomima igrala zadnjikrat, izgovoril je Gadgi jedva svojo prošnjo, ko je začelo od vseh strani deževati zavitke raznovrstnega tobaka, da je bil ves oder poln.
* Predsodki. Francosko kolonijalno ministrstvo je izdalo poročilo o razmerah v francoskih naselbinah v Indokini. V tem poročilu je citati: Prebivalci v Kambodži smatrajo /a najhujšo žalitev, ki se jim more zadati, ako se jim odreže glava; druge narodnosti v Indokini pa k sreči ne \ »znajo takih presodkov.
* Rockefeller in natakar. Večkratni ameriški milijonar je prišel nekega dne lačen v restavracijo ter si naročil kosilo. Natakar se ni odstranil, vsled česar mu je milijonar vljudno pa odločno rekel, da ima za sedaj vse kar želi. „Hvala vam, gospod!" je bil odgovor, a ganil se natakar še vedno ni. „Natakar, lahko se odstranite!" je rekel Rockefeller Čez nekaj časa jezen, da ga opazuje pri vsakem grižljaju. „Obžalujem, toda tega ne smem storiti," je odgovoril natakar nekoliko v zadregi ; jaz sem odgovoren za srebrno namizno orodje."
Književnost.
— „Učiteljski Tovariš".
Št. 19. Vsebina: Šolski in učni red. — Ljubljansko ljudsko šolstvo. — O šolski h'g', jen i z ozirom na kongres v Norimberku. — Ukazi in odredbe Šolskih oblastev. — Dopisi. — Društveni vestnik. — Književnost in umetnost. — Vestnik. — Listnica uredništva. — Uradni razpisi učiteljskih služb. — Inserati. — Pripravniški tečaj v Idriji.
— „Novi   Akordi",  ki jih
urejuje dr. Gojmir Krek, izdaja pa knjigotržec L. Schvventner, so nastopili svoj četrti letnik. Prvi sešitek novega letnika obsega osem skladb: 1. Emil Adamič (Kamnik) „Spominski list", za klavir; 2. Anton Foester (Ljubljana) op. 27 b „V brezupnosti", za moški zbor; 3. Josip Prochazka (Ljubljana) „Japonski motiv", za en glas in klavir; 4. dr. Gojmir Krek (Ljubljana) „Melodija" za klavir četvororočno; 5. Emil Adamič (Kamnik) „Prišla je jasenska noč", za mešan zbor; 6. Rafael Znpa-nec (Postojna) „Milka", koračnica za klavir.
— Mitteilungen des Mute« alvereines f ur Krain. Odkar je profesor Fr. Komatar prevzel uredništvo „Mitteilungen" so iste postale znatno boljše, nego so bile prej, in to nekaj pomeni, ker slabe niso bile te publikacije nikdar. Ravno sedaj je izšel 3. in 4. sešitek, ki obsega za na* Slovence jako zanimivo razpravo „Uber Entstehnng und Heransgabe der Bibel Dalmatin s". Spisal je to razpravo benediktinec p.Valter Šmid. V tej s hvalevredno objektivnostjo spisani razpravi je zbran in porabljen ves materijal kar se ga je doslej spravilo na dan. Citaje to razpravo, nas je bilo kar sram, da Slovenci še danes ni mamo obširnejše zgodovine slovenske protestantske literature. — Glaserjeva zgodovina ne pride več v poŠtev, ker je prišlo v zadnjih letih jako mnogo novega gradiva na dan — in da nimamo niti životopisov naših knjižnih velikanov iz tiste dobe. Nemci so znosili mnogo gradiva na dau, a mi nimamo moža, ki bi to gradivo vpora-bil. — Poleg Šmidove razprave prina šajo „Mitteilungen" še dr. Ahna poročilo : Eine „Neue Zeitung" iiber Hans von Lenkovič und den Rittmeister Lambergar."
Telefonska in brzojavna poročila.
Dunaj 5 julija. Profesor Bel ar v Ljubljani je imenovan korespon dentom   centralnega  zavoda za meteorologijo.
Gradec 5. julija. Vdovo okr. glavarja Hervava so danes iz bolnice prepeljali v zapor. Gospa Hervav zvrača vso krivdo na svojega moža in trdi, da je zanj plačala 6000 K dolga.
Budimpešta 5. julija. Vse časopisje pretresa na dolgo in na široko včerajšnji govor bivšega ministrskega predsednika B a n f-fyja. Pri včerajšnji seji ni bil T is z a navzočen, sodi se p3, da pride danes in odgovori Bmffvju.
Rusko-japonska vojna.
Petrograd 5. julija. Obenem z obelodanjenjem carskega ukaza, s katerim je general knez Obole n s k i j imenovan generalnim guvernerjem Finlandije, je izšlo tudi lastnoročno pismo carjevo na Obolenskega. V tem pismu je rečeno, da finski narod sicer ni kriv umora generalnega guvernerja Bobr.kova, a novi generalni guverner bo moral Fince prepričati, daje njih domovina neločljivo združena z Rusijo. Od uspehov, ki jih doseže v tem ozira, je odvisen na-dalnji razvoj razmer.
Petrograd 5. julija. Izšel je nov carski ukaz, ki odreja, da je zaeno z mobilizacijo enega dela petrograjskega vojaškega okrožja, sklicati v raznih drugih okrožjih nekaj letnikov rezervistov.
Petrograd 5 julija. Z bojišča došla poročila javljajo, da je vsled trajnega silnega deževja po vsi Mandžurski zemlja tako namočena, da so vojne operacije naravnost nemogoče. Ponekod je deževje odneslo mnogo trena.
Pariz 5. julija. „Matin" poroča iz Petrograda: Dopisnik glasila vojnega ministrstva „Ruski Invalid" brzojavlja, da je bilo v pomorski bitki pred Port Arturjem 23. rožnika težko poškodovanih osem japonskih vojnih ladij. V Petrogradu se nadejajo, da si bo Rusija skoro privojevala prevlado na morju. Osemnaist podmorskih čolnov je pripravljenih, da se jih odpošlje na Daljni Vztok, dvajset pa jih je že na potu v Vladivostok po sibirski železnici.
Berolin 5. julija. Iz Petrograda se poroča: Pri napadu na ruske pozicije pri zalivu Hsiapin, 20 vrst od Port Arturja, sta dva japonska polka izgubila 10 0 0 mož Pozicijo je branil samo eden ruski bataljon. Ta bataljon se je umaknil, ko so Japonci dospeli do ruskih min, ki so eksplodirale in ubili več sto Japoncev. ■ _ i
Bratje Sokoli!
Preminul je naš častni Član in bivši starosta gosp. Fran Ravnihar. Pogreb se vrši jutri, v sredo, 0. t. m. ob 4. uri popoldne iz Špi talskih ulic št. 7. Zbirališče „Sokola" ob */44. uri v „Narodnem domu", odhod k pogrebu ob 3/44. uro. Izkažimo rajnkemu poslednjo čast v kar največjem številu.
Jutri w sredo od 8 4 9. do
Va 10 zvečer so
redovne vaje.
Na zdar! Odbor.
valo^ ki daje zdravniku in pacientu najboljše jamstvo za izdatn-st sredstva, je kemiska analiza, ki je vsekdar potrdila — iui|M»\nlano množino ivlr-*.*. \ /«l«-/iiuleiii vinu lekarnarju 1*1-eeollja* v l.Jtihljtiii! na Dunaj-U i 4 «*t»Mti. Zunanja naročila po povzetju 6
Umrli so v Ljubljani:
Dne 1. Julija: Fran Zadnikar, kajžarjev sin, 8 mes, Črn* vas St. 2'J, božjast. — Ana Vodnik, delavčeva žena, 58 let, Sv. Petra cesta St. 21, Vitiuua cordis. — Anton Štbec. kajžar, jev   sin,   27   let,    Radecke^a   cesta   št. 11,
Pvaemi*. — Franja Jeraj, kurilčeva hfi, 8 mes., Cegnarjeve ulice St. 8, Ecclampsie. — Anton Bavdek, delavec, 54 let, Hradec-kega vas St. 17, jetika.
Borzna poročila.
Ljubljanska
„Kreditna banka'1 v Ljubljani.
N&loitb« nI papirji.
\ 2° o majeva renta    .  . . 4'270 srebrna renta    .   . , 4°/* av8tr. kronska renta . 4%    „    zlata m 4°/0 ogrska kronska „
4°/0 posojilo dežele Kranjske 41/*0/« posojilo mesta Spljet
4«,y/o i, Zadtr 4'/»70 bos.-herc. žel. pos. 1902 4°/0 Ce6ka dež. banka k. o. .
«*/•    .    ,     » ■ 4I/,7o zst. pisma gal. d. hip. b. 41 V/o pest. kom. k.  o. z 10% pr.   .  .  .   . .
4Vt°/o zast. pisma Innerst. br. 4V8°/o    ■      n   ogrske cen.
dež. hr......
1%9U z. piB. ogr. hip. ban. obl. ogr. lokalnih železnic d. dr.....I! 100 —
•/0 obl. češke ind. banke 4°/o prior. Trst-Poreč lok. žel. 4°/0 prior. dol. žei. . . . 3°/0 ,» iuž. žel. kup. Vi Vi 4,/,°/o avst. pos. za žel. p. o. .
Srečke.
Srečke od L 1854 .... „ „ 18607.    .  • • „ 1864 .... tizske......
zem. kred. I. emisije
m     ■ "L ogr. hip. banke
41/ o/ It tO
* /i /0
II
srbske h. trs. 100 — " tur&fce
srečke
Slovonoi In Slovenka I No zabit« družbe sv. Cirila Ir. Metoda I
Basilika
Kreditne „ » • «
InomoSke „ .  . .
Krakovske        „ .   . .
Ljubljanske      „ .  . .
Avst. rad. križa „ ...
Ogr. „ n h ... Rudolfove
Salcburske       ,, •  . .
Dunajske kom. „ •  . .
Delnice.
Južne železnice ... Državne železnice .... Avstr. ogrske bančne delnice Avstr kreditne banke . . Ogrske „ „ Z i vnu stenske „ . . Premogokcp v Mostu (Brux) Alpinske montan .... Praško žel indr. dr. .  . .
Rima-Murlnyi.....
Trbovljske prem. družbe Avstr. orožne tovr. družbe Ceske sladkorno družbe . .
Valute.
C. kr. cekin......
20 franki
20 marke.......
Sovereigns.......
Marke........
Laski bankovci .....
Rublji........
Dolarji........
4. julija 1904.	
f Denar	Bl»go
9930	99 50
99 20	9940
a>ao	9950
1 8 25	118 4 i
97 15	€7 35
11830	11860
100--	100*75
100-25	10125
100--	10*)- -
10065	10165
£9 60	100--
99 60	99*90
1 101 70	102-20
106 25	107 25
|i »-	102.—
100-50	101-
100--	101-
1 100--	101--
9976	100-—
98-5T	
99—	100 —
300 10	302 —
ICO 50	10150
181 75	183 75
257 —	261 —
161 50	163E0
i 296-	306-
290-	299 —
268 —	273 —
90-	93 80
1 12^5'	130-50
20-90	2190
1 4*8 —	468'—
73--	82-
78-	8180
66-	70 —
29-	30 —
68-	72-
75-	79 50
E06 —	516- -
79 5' >	80 50
632 75	633 75
1615 -	1625 —
640 75	841 75
750—	752 -
249 5C	250-50
i 610-	616 -
418 76	419 75
2138-	2148 -
1489 —	49 J"—
1 301-	308- -
478-	481 -
lb2 —	153 -
11-32	ttte
19 03	19-f6
2346	23 54
23 90	23 98
117-3<	117-50
95-20	95 4o
253 -	263 75
484	6 -
Žitne cene v Budimpešti.
Dne 5. julija 1904. Termin.
Pfienica za oktober    . .   „ 50 kg K 8 91
Rž        „ oktober 1904 .   „ 50 „ „ 6 61
Koruza „ juHj 1904   .   .   „ 50 „ „ 6 22
„      „  avgust  ...    „ 50 „ „ 636
„ maj....., 60 „ „ 661
Oves     (f oktober ...   „ 60 „ „ 620
EfrUtlv.
vzdržno.
Meteorologično poročilo.
riilna nad mori »m tO«-«.  8r«da]l o*onl tlbk TS« 0 mm
tir* "3 «-»	Ca« opazovanja	Stanj«) barometra v mm.	i55 §s h5	Vetrovi	Nuno
4	9. zv.	737 8	171	sr. j vzhod	nevihta
5	7. aj.	737 8	167	«1. svzhod	oblačno
■	2. pop.	736 3	25 2	p. m.jvzh.	pol. oblač.
Srednja včerajšnja temperatara: 20 9 , oormaJe: 19 31 đdo^rina v 84 arah i 21 l tnn>.
Sinoči od 6. do 10. ure nevihta, t».l začetka toča.
„Slovenski Narod"
se prodaja v posameznih izvodih po 10 h v sledečih trafikah:
Ljubljana:
L  Bizjak,   Vodmat, Bohoričevo
ulice št 10.
L. Biaznik, Stari trg št. 12.
M. Blaž, Dunajska cesta št. 14.
H. Dolenc, južni kolodvor.
M. Elsner, Kopitarjeve ulice 1.
H. Fuchs, Marije Terezije cesta, nasproti Kolizeja.
A. Kališ, Jurčičev trg št. 3.
A. Kane, sv. Petra cesta št. 14.
I. Kos, Kolodvorske ulica št. 2G. Iv. Kristan, Resljeva cesta 24. A. Kustrin, Breg št. 6.
J. Kušar, sv. Petra cesta št. 52 A. Mrzlikar, Sodnijske ulice št. 4. I. Pichlar, Kongresni trg št 3. M. Sever, Gosposke ulice št. 12 J. Sušnik, Rimska cesta št. 18 A. Svatek, Mestni trg št. 25. F. Šešark, Selenburgove ulice št. 1. R. Tenente, Gradaške ulice št 10 A. Velkovrh, S/. Jakoba trg 8
Šiška:
M. Favai, Spodnja Šiška pri kolodvoru.
M. Lavrenčič, trgovec v Šiški.
Kamnik: Marija Ažman, trafika.
Skofja Loka: Matej Zigon, trgovina in trafika na Glavnem trgu št. 34.
Kranj;
Kari Florian, knjigotržec. Radovljica:
Oton Homan, trgovec.
Lesce (v bufetu na kolodvoru): Ivan Legat, gostilničar in posestnik. Bled:
Ivan Pretnar, trgovec Fischer, Časopisni paviljon.
Javornik :
Štefan Podpac.
Bohinjska Bistrica: Mijo Grobotek, trgovec.
Ribnica: Ivan Lovšin, trgovec.
Novo mesto: Josip Kos, knjigovez.
Krško:
Henrik Stanzer, trgovec. Vrhnika:
Gostilna Mantua (Fran Dolenc
Logatec: Makso Japel, trgovec.
Cerknica : Kravanja   Anton,   trafikant in
trgovec ; Pogačnik Alojzij, trgovec; Popovič Janko, trgovec; Karolina Werli, trafikantinja.
Beguuje pri Cirknici: Ivan Stergulec, hišna št. 31.
Št. Peter na Krasu: A. Novak, na kolodvoru juž. želez
Ilirska Bistrica: Roza Tomšič, trgovka
Senožeče: Ant. Zelen, gotilničar in trafikant. Ce>je :
Marija Miklauc, trafika v „Na rednem domu".
Zidani most:
Mary Peterrnan, trafika na kolodvoru.
Celovec. Josip Sovva, časopisni bir6. Gorica:
Josip Schvvarz, trafika, Šolska ulica št 2 (via scuole 2).
Marija Rauniak, trafika na ko lodvoru.
Trst:
M Bevk, Piazza Barriera vecchia (vogal ulice Bosco št 1).
Mihael Lavrenčič, Piazza Ca serma št. 1.
M. Majcen, ulica Miramare št l
Št. Stanič, ulica Via Molin pic colo št 8.
Pulj:
Marija Schiitz, trafika na postaj državnega kolodvora Reka:
A Potošnjak, Via del Molo. Časopisni biro „Globus", vi*
Adamich št. 2.
Zahvala in prošnja.
Vsled tačasne notice v „Slov. Naroda"1 o smrti ranjkega dežel, dai-arja g. Karola Toplikarja blagovolili so doposlati njegovi vdovi gospej Tereziji Toplikar naslednji p. n. gg. darovatelji, oziroma nabiratelji večje zneske kot podporo zapuščeni rodbini:
0 priliki pogreba nabrali gg dež da-carji 14 K; g. nadučiteij V. Burnik v Metliki poslal zbirko 16 K 60 h; g. nadučiteij Še-tina v Črnomlju zbirko 40 K (v teh krajih je namreč pokojnik svoj čas službovali; g F. Verbič, nadučiteij v Slavini, 10 K; zagorski rodoljubi gg.: župnik F. Groznik 20 K, nadučiteij R. Horvat 18 K; župan Fatur 5 K, trg. A Do Mcelj 5 K in še mnogi drugi manjše zreške
Tem potom izreka podpisanec v imenu nesrečne rodbine vsem blagim d&rovalcem najsrčnejo zahvalo, obenem pa tudi iskreno prosi še druge usmiljene ljudi ako bi hoteli nakloniti k3ko majhno podporo; ker vsled obstrukcije v dež. zbornici ne dobi uboga vdova s peterimi drobnimi oiročiči nikakršne redne deželne podpore, četudi je njen soprog vestno in neutrudno služi« skozi 15 let naši domači deželi. Evcntuelni doneski Daj se blagovolijo poslati na naslov: gospa Terezija Toplikar. \dova de5. dacarja v Zigorju na Krasu, ali podpisancu:
Rudolf Horvat
nadučiteij — Zagorje na Krasu.
Potrti najgloblje žalosti javljamo
vsem sorodnikom, prijateljem in znancem prežalustno vest, da je naš iskreno ljubljeni brat, svak in
stric, gospod
Feliks Jelovšek
posestnik
v nedeljo, ob 6. uri popoldne v 44. leta svoje dobe umrl.
Truplo dragega pokojnega se bode v torek, dne 5. julija ob 5. uri popoldne na pokopališču na Vrhniki položilo v rodbinsko rakev.
Svete zadušne maše se bodo brale v farni cerkv: na Vrhniki.
Vrhnika, 5. julija 1904. 1899     Žsfujoca rodbina.
Zahvala,
Za ob času bolezni in smrti nase prerano zamrle. nepozabne soproge, oziroma matere, taSče in babice, gospe
Helene Reichl
izkazano sočutje, kakor tudi za krasne vence ter za mnogobrojno spremstvo izrekamo tem potom vsem sorodnikom, prijateljem in znancem svojo najtoplejšo zahvalo.
V Ljubljani, 5. julija 19C4.
1826        Žalujoči ostala.
Hlad trgovski pomočnik
vešč železnine in Špecerije, želi svojo sedanjo službo premeniti.
Ponudbe naj se blagovolijo pošiljati pod šifro ,,A. R. 200" poste restaute, Rudolfovo. 1840—2
Stanovanje!
v I. nadstropju z 2 sobama, kuhinjo in drvarnico se odda za avgustov termin.
Ivan Flegar, Zaloška cesta 7.
Belo vino
V Kotu pri Mami, želez, postaja Trebno, je naprodaj 50 hektolitrov dobrega belega vina od 32 do 40 vin. za liter; tudi v maujših množinah.  1885 1
Velike kostanjeve in hrastove
sode n tup
gGT lina naprodaj *K
CH. N. GttNSBERG
Corsia Deak No, 38 na Reki, (Rume).
Zgodovinska povest
iz francoskih časomr mm. Kranfskei
D
i i
JI1
(ponatis iz „SIov. Naroda")
WT je izšla! ~*m
Ta povest je, izhajaje v »Slov. Narodu", vzbudila mnogo pozornosti in živo zanimauje po vsej deželi ter smo jo morali na mnogostransko izrecno zahtevo izdati v posebni knjigi.
Dobi se edino-le pri
L. Schvventnerju v Ljubljani.
Hišnika
v kakšni boljši hiši bi rada postala j zakonska brez otrok.
Ponudbe  na   upravništvo „Slov. I
Naroda". 1816 3 i
Magacinerka
za kruh in pecivo se sprejme.
Stroke vajene naj pošiljajo pismene ponudbe „Prvi ljubljanski parni pekarni". 1889—1
Kateri gospod
lastnik večje trgovine z mešanim blagom, bi hotel vzeti zat ueenca mojega sina, 13 let starega, ki je absol-viral II. razred realke.
Ponudbe in pogoji naj se pošiljajo na naslov: Hinko R. Miiller, hišni posestnik v Zagrebu, Primorska ulica štev. 32. ib84 l
Vsaka dama!
to
dobi trajnega dela kamorkoli na dom. — Pojasnila   daje   zastonj i^KIjK.Ij v
Kraljevem C-r»«l>w na Češkem št. 917.
2 dijaka
iz boljših hiš se sprejmeta na hrano, stanovanje in pod vestno nadzorstvo z začetkom prihodnjega šolskega leta.
Vpraša naj se v upravništvu „Slov. Naroda". 1864—2
Brezskrbno
^■odovmsko srečo jamčV /prevažna   knjiga  o pre fobilem blagoa'ovu z otroki. IZ veC kot tisoC zabvalni-^cami pošilja diskretno za^ t90 h v avstr. znamkah^ gospa A. Kaupa,
lierlin, SW.2-.2o, liiuleiistr. 80.
Odbor Glasbene Matice" javlja prežalostno vest, da je nje Častni društveni član, ki je bil 25 let predsednik a Glasbene Matice", gospod
Fran Ravnihar
dne 4. julija 1904. 1. umrl.
Blag mu spomin!
V Ljubljani, dne 4. julija 1904.
pod  jako   ugodnimi pogoji
solidni in spretni
Odda se v drugo roko
„Nbu8 Freie Presss" in ..Reichswehr"
v kavarni Marzollini
sv. Jakoba trg (Virant).   1890 l
Ponudbe   naj   se   pošiljajo pod zavarovalni   potovalci"   na upravništvo nSlov. Naroda". 921-27
Bolniški strežniki.
V bolnici v Tolminu dobe dela
IZUlJullI  UUIIIIuKI uliULlIlnli
Prepisi izpričeval naj se pošiljajo stavbni  bolniški blagajni11 v Tolminu.
Poleg nemščine se tudi želi znanje slovenščine in italijanščine. 1377—2
Jos. Kostanjevec
jziiijiBffliiiiii.
se dobiva pri pisatelju v Ljubljani Knaflove ulice št. 5 18632
Cena broš. knjigi 3 K, elegantno ve zani 4 K 20 h.   Po pošti  20 h več.
Po isti ceni se dobiva tudi še I. zvezek.
Kritik v „Slov. Narodu" piše o knjigi: „ — v njej najde razvedrila vsakdo, ki hlepi po zdravi duševni hrani."
Iščem spretnega
gostilničarja
za dobro idočo gostilno na Notranjskem. Gostilna ima lepe prostore, vrt, kegljišče in je založena z vsemi potrebščinami. Nastopiti je 1. avgusta. Pogoji jako ugodni.
Več se poizve pri g. Antonu de Schiava v Ljubljani, Dunajska cesta štev. 32. I8i3—3
z 1 sobico in kuhinjo za eno ali dve osebi, se odda takoj ali pa s 1. avgustom v FlorijansKi ulici štev. 20, II. nadstropje. 1892- 1
Damsko kolo
dobro ohranjeno, je poceni naprodaj.
Naslov pove  upravništvo „Slov. Naroda". 1888—1
Hisa
ki se dobro obrestuje, je radi družin skih razmer naprodaj.
Naslov pove  upravništvo rSlov. Naroda". 1H91 —l
Zemljišče se proda
na Jesenicah blizu kolodvora in nove velike ceste iz Save na kolodvor. Prostor je pripraven za trgovino ali gostilno. 1893-1 Naslov pove uprav. „Slov. Naroda-.
^ Album ^
krasnih in priljubljenih pesmi za etre, a pridejanim tekstom :
a) 85 slovanskih.......K 4
b) 100 nemSkib........„3 40
c najboljša citrarska §ola za samouke, popolna, samo    .   .   .   „ 5 -
S poŠto 50 vin. več. — Preglede doposlje: -j€»i*«*ff" Dunaj. III.,
lluii|»t»trciMrte 144. 1806
Odbor »Ljubljanskega Sokola1 javlja prežalostno vest, da je častni član in bivši starosta „Sokola-, gospod
Fran Ravnihar
dne 4. julija t. 1. preminul.
Bodi mu časten spomin!
V Ljubljani, dne 4. julija 1904.
190L
Tugepolni naznanjarro vsem sorodnikom,  prijateljem in znancem žalostno vest, da je Vsemogočni našega preljuoega soproga, oziroma očeta, tasta, brata, str.ca itd , gospoda
DR
l^ivuriA ivi
resig. odvetnika V Kozjem
danes ob pol 2. uri zjutraj po večletni mučni bolezni, previđenoga s sv. zakramenti za umirajoče, v 63. letu njegove starosti k sebi poklical.
Zemski ostanki predragega se bodo v torek, dne 5. julija ob pol 4. ari popoldne v hisi žalosti v Ljubljani, Bleiwcisova cesta St 3 blagoslovili in potem na kolodvor v Ljubljani in od tod v Kozje na Štajerskem odpeljali, kjer se polože dne 8. julija ob 5. uri popoldne na tamošnjem pokopališču k večnemu počitku.
Svete maše zadušnice se bodo brale v Kozjem dne 7. julija ob 9. uri dopoldne.
jPretužnim srcem javljamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, da je nas predobri .soprog, oče in ded, gospod
Fran Ravnihar
dež. knjigovodja v pok.,  častni član ,»Glasbene Matice",   ljubljanskega   „Sokola"   in hrvatskega ,,Sokola" v Zagrebu i. t. d
previden s sv. zakramenti za umirajoče preminul danes ob 3. uri popoldne v 72. letu svoje starosti.
Pogreb  predragega^ rajnika je  v  sredo,  6. t. m., ob 4. uri popoldne iz hiše Špitalske ulice 7.
Sv. maše zadušnice se bero v stolni cerkvi v Četrtek, 7. t. m. ob 10. uri predpoldne.
V L j u b 1 j a n i, dne 4. julija 1904. 1897
Fanny Ravnihar roj. Perme, soproga.
Dr. Vladimir   Ravnihar,   odvetnik;   Etbin Ravnihar,
c. in kr. nadporočnik  v ulanskem  polku  št. 4; Marijan Ravnihar, Roman Ravnihar, sinovi.
Antonija Ravnihar roj. Sterle,    Dimitrij Ravnihar,
sinaha. vnuk.
Ljubljana — Kozje, dne 4. julija 190i.
Ana Rausch
soproga.
1900
Dr. Jakob Toplak
c. kr. sodni tajnik
Ana Toplak roj. Rausch
hči.
Franc Rausch
c. in kr. nadporoCnik v 7. tcp. div. polku sin.
Št 21.961
1*70 a
j Radi oddaje zidarskih in drugih stavbno-obrtnijskih del za zgradbo  nove hiše Pohlinove ustanove v Gradaskh ulicah
se bode vršila
dne 8. julija 1904.1. ob II. uri dopoldne javna pismena ponudbeni a razprava
pri podpisanem mestnem magistratu v pisarni  mestnega stavbnega urada, kjer so tudi vsi načrti,  proračuni, pogoji in drugi  zadevni pripomočki ob navadnih uradnih urah vsakemu razgrnjeni na vpogled. V ponudbah, katere je zapečatene in s 5°na podlagi skupnih zneskov j določenim  vadijem opremljene do  določenega dneva vložiti, navedi ponudnik I enotne cene in na njih podstavi preračunjeuc skupne zneske s Številkami in besedami.
Pripominja se, da se sme ponuditi na vsa dela vkup, ali pa na razna obrtnijska dela ali skupine posebej, ter da se na ponudbe, katere se bodo pogojno glasile ali na take, katere bodo prekasno vložene, ne bode oziralo.
Mestni magistrat v Ljubljani
dne 1. julija 1904.
Župan: Iv. Hribar 1. r.
■
99
Ljubljanska kreditna banka v Ljubljani"
Podružnica v CELOVCU*
Hupujc   In |»rofli«jH
vse vrste rent nastavnih  pisem, pnjoritet. fco-d analnih obligacij, srečk, delnic, valut, novcev in deviz.
Proroese izdaja k vsakemu žrebanju.
Akcijski kapital H 1,00«.0««-
Zamenjava In ekskumptuje Daje predujme aa vrednostne papirja,
izžrebane  vrednostne papirja ta iSa.-v-a.ruJe srečka proti
vnovčoje zapale knpene. "fccvxrzn.I izr j-tol.
Vinkuluje in  devinkuIujc vojaške  žorntnins\o Kavcije.
Podružnica v SPLJETU.
Dfnuriii* > So*-«* m§»rej9BHI v tekočem  računu al. na v.ožne Knjižico proti agodnim obrestim.   Vlo^eui denar obrestuje od dne vloge do   u$ vadiga, 39-75
Promet s čeki In nakaznicami.
£2
M 
84^15^1843
49
JQ
26
		
		
	ft	
	«	
■ I
,The Patent Magic Weaver(
?   ? ?
2
Ces.
r. avstrijske ^
državna zeiczmo
C. kr. ravnateljstvo drž. železnice v Beljaka
m
veljaven od dne l. junija 1004. leta. ODHOD IZ LJUBLJANE jafc. koL PhOGA ĆE4 TRBIŽ. Ob 12. uri 2* m punoći oaobn viak v Trbiž. Beljak, Celovec Pranaen r ste. Inomost, Monakovo. Ljubno, čez Selzthal v Aas-see. Solnograd, Cea K'^in-Feirluu v Steyr, v Lmc, na Dunaj via Ainstetten. - Ob B uri 6 m zjutraj osobni vlak v Trbiž od 2. junija do 18. septembra ob nedeljah in praznikih. — Ob 7. uri 5 m ziutraj osobni vlak v Trbiž, Pontabel, Beljak, Celovec, Pranzens-teatc Ljubno, Dunaj. Cea Sclzthal v Solne grad, Inomost, Cez Klein -Reifbng v Line, Bu-dejev'ice* E'izen, Marijine vare, Heb, Francove vare, Karlove vare, Prago, Lipsko Cez ainstetten na Dunaj. — Ob 11. uri n4 m dopoldne osobni vla* v Trbte, Pontabel Beljak, Celovec. Ljubno, SelzthaJ, Dunaj. — Ob 12. uri 10 m popoldne osobni vlak v Podnart-Kropo le ob nedeljah in praznikih od 2 jan-ja naprej. — Ob 3 uri 56 m popoldne osobni vlatv v Trbiž, Beljak, Pontabelj, Coiovoc, Fraii^ensfe^ie. Monakovo, Ljubno. Cez Selzthal v Somograd. nd-Gastein, Zeli ob jezera, Inomost, Bregenc, Curih, Genevo, Pari3, čez IBein-Ri ifling v Steyr. Line, Budievice. Plzen, Manjine varc. Heb, Francove vare, Karlove vare, Prago (Ljubljana-Linc-Praga direktni voz i. in II. razr), Lipsko, nr. Dunaj čez Amstetten. — Ob 10. ur« ponoči osobni vlak v Trbiž, beljak, Franzenaieste, Inomost, ftfonakovo ^Ljubljana-Monakovo direktni voz 1. m II. razreda;. PROGA V NOVO MESTO IN V KOČEVJE. Osobni vlaki Ob 7. uri 17 m zjutraj v Kovomesto, Stražo. Toplice, Kočevje, ob 1 ari 5 m popoldne: isto tako. — Ob 2. uri 10 m popoldne osobni .vlak v Grosuplje od & junija do 18. septembra ob nedeljah in praznikih. — 0.^ 7. ari 8 m zvečer v Novomesto, Kočevje PRIHOD V LJUBLJANO juž. kol. PROGA IZ TRBIŽA. Ob 3. uri 23 m zjutraj osobni vlak z Dunaja čez Amstetten, Monakuvo. iMonakovo-Ljubljana direktni vez I. in II. razr. Incroost Franzenstestc S .(nograd, Line, Steyr, Aussee, Ljubno, Ueiovec, Beljak. — Ob 7. uri IU m zjutraj osobni v lak iz Trbiža. — Ob 11. uri 10 m do^ Pr: Li
Celovec., Šmobor, Pontabel — Ob 4. ori 44 m popoldne osobni vlak z Dunaja, Ljubia. Selzthala Beljaka, Celovca. Monakovega, Inomosta, Franaer.stesta, Pontabla. — Ob 8. uri oO m zvečer z Lesc-Bleda le ob nedeljah in praznikih od 2. junija naprej. — Ob 8. uri 45 m EveCer osobni vlak z Dunaja, Lanskega, Prage, Franzensfeste, Karlovih varov, Heba, Piana, Budejevic, Linca, Ljubuega, Beliaka: Celovca, Pontabla, Cez Selzthal z Inomosta in Solnograda, - Ob 10. uri 40 m pouoCi osobni vlak s Trbiža od 2. junija dj 18. septembra ob nedeljah in praznikih. I-aOGA IZ NOVEGA MESTA IN KOČEVJA. Osobni vlaki: Oo 8. uri 44 ui zjutraj iz Nucejja mesta in Kočevja, o'o 2. uri m i>o poidne iz Straše, Toplic, Novega rne3ta, Kočevja is ob 8. uri 35 m zvečer istotako. Ob 9. ari 22 m ponoči osobni vlak z Grosupljega od 2. junija do 18. septembra ob ne-
ponoči samo ob nedeljaia in praži Mešani vlaki: Ob 6. uri 49 m zjutraj, ob 10. un ;">9 rr, dopoiodne, ob 6. uri IJ L; vrč. Ob 9. nri 66 m ponoči samo ob nedeljah ia praznikih. - - Ćas prihoda in odhoda je oansCen PO srednje?vr:pej3kem Času ki je za 2 min. pred krajevnim £i*;om v Ljubljani
iS
t -
■BSI
\X7
Gunard Lin
Vozna eena —————
LJUBLJANA-NEW-YORK
8 prosto hrano in pijačo ter 100 /<;/ proste prtljage ^—^— že od Ljubljane
Prihodnji odhod 8. julija 1904 zvečer in pozneje vsakih štirinajst dni H
—  Pojasnila in vozne karte pri -
F. N0WY, Ljubljana, Marijin trg št. 1.
Največja zalog
£^Qpjggy   za pleskarje, sobne
pristnih angleških, za vozove.
slikarje, zidarje
mizarje.
Lakov, Emajlne prevlake,
pristne, v posodicah po Vsi Vn Vi in 1 kg.
Jantarjeve glazure
7f) ^ A H pk Edino trpežno in Am<X najlepše mazilo za
trde in mehke pode.
Voščila, štedilnega,
brezbarvnega in barvastega za p5de; najcenejše in najboljše.
Rapidola, priPravne^azav8a
najboljia in najceneje«! tvrdfza
■I 2a narocevanje ozir. nakupovanje Oljnatih barv, Oijnatih ba v v tubah
dr. Schonielda.
Fi^nA7A prirejenega iz lanenega 5'^^« olja; priBten, kranjski.
Steklarskega kleja,
pristnega, zajamčeno trpežnega.
Gj^.co     alabastrskega in ILioca/ stukaturnega.
Karboiineja, najboljšega.
Fasadnih barv za aPno. Barv, suhih,
K i e j a za mizarje in sobne slikarje.
Vzorcev za slikarje
najnovejših.
545 -38
ko vrstne prevlake
Brimnlma za ^rvanje narav-I UMUfl! Id nega lesa i pohištva.
Olje- 13roti i3r,ettit.i.
ADOLF HAUPTMANN
I.kranjska tovarna oljnatih barv, fir- LJUBLJANA. w nežev, lakov in steklarskega kleja.
S
UlltMIlOVlJeilO 1. iHllš.
Trgovski pioW
vesc trptvme % niesunmi uiagom m knjigovodstva ter z lepo pisavo se sprejme v večjem mestu na Notranjskem. Vojaščine prosti imajo prednost.
Ponudbe pod ,,B. 1373" DA uprav. -Slov. Naroda". 1820-3
Muhe so zopet sitne!
Onesnažijo stanovanja in jedila, prenašajo bolezni od bolnikov in mrličev, od izmetkov in mrhovine , trpinčijo Človeka in žival.
Nastavite povsod amerikansko nastavo za lov muh
Eden list 10 vin. (za 2000 muh). Dobi se povsod. 5—15j
Glavna zaloga za Kcanjsko :
Edmund Kavčič
-— v Ljubljani, zzz
Fiite
K
ia
II CQ
OO
J7
Triglav
najzdiavejši vseti likerjev.
<
Veliko presenečenje!
Nikdar v življenju več take prilike!
500 komadov za gld. 180
1 prekrasno pozlačena. 36 ur iđoča precizijska ura z verižico, natančno idoča, za kar 3 leta jamči. 1 molerna svilena kravata n gospode, 3 komadi ff. žepnih robcev, 1 eleg. prstan za gospode s ponarejenim žlahtnim kamnom, 1 dulec ;ustnik' za smotke iz jantarja, 1 elegantna damska broža, novost, 1 prekrasno žepno toaletno zrcalce, 1 us-njat rnušnjiček za denar, 1 žepni nožek s pripravo, 1 par mansetnih gumbov, 3 naprsni gumbi, vsi double zlata s patentiranim zaklepom, mičen album a ob* prekrasnimi slikami, B šaljivih predmetov, ki vzb ljajo pri mladih in starih veliko veselost, 1 jako koristno navodilo za sestavljanje pisem, :0 predmetov, potrebnih za dopisovanje, in Se črez 400 raznih predmetov, ki bo v domačiji neobhodno potrebni. Vse skupaj z uro vred, ki je sama tega denarja vredna, velja samo gld. 1'80. Razpošilja uroti postnemu povzetju, ali če 1K73— '    se itav ?iaprej poš'je
Dunajska razpošiljalna tvrdica
Ch. Junpirth, Krakov št. 105.
NB. Za nengajajoče so vrne denar.
Oton Zupančič
Cez plm
To najnovejšo knjigo Zupančičevih poezij jt pozdravila kritika zelo radostno ia jo ocenila izredno laskavo. „Zlato knjigo" moderne slovenske lirike io naziva kritik Sever v „Slov. Narodu", pa tudi „Slovence" ter rD in in Svet" sta priznala Zupančiča brez vsega pridržka ^a največji lirični talent med sodobnimi slovenskimi peeniki. Ta soglasna ugodna sodba sicer tako nasoirotujočin si listov p;*č neoporečno dokazila, da se je porodilo na polju nasu Urike neka) rts nenavadnega, n^kaj tukega, kar sili tudi nasprotnika, da to prizna hote, nehote.
Dobiva se v založništvu
Lav Schwentner-ja
♦ ljinl»l$anl
broš. po 2 K, s pošto po 2 K10 h; v panteon izdaji po 3 K, s pošto po 3 K10 h.
Za otroke le najboljše!
Ako otroci pri umivanju Jokajo, ie to pogoe*0 le povod obžalovanja vredne razvade, da umivajo otroke z ostrimi sodastimi mili Matere, ki svoje otr k j ljub:j i, bod.) za BJ h umiv-rije rabile vsek^ar le iako milo in tolsče polno MP€»«»*lirtCT«»v» milo fei S«W4»« To milo ie vse ;ovso I zna^o kot neskvarjeno čisto in brez ostre sode.
Komad stare. Bo vin.
Generalna zftlojtn: A. .MoCncIi «V ll»iia*J JL+ HH
Olavikl A(%I«>ffl v l.jtniil:  Anton I4rl*|»4*r in Vhnu I*«»<ririr.
Povodom nedeljskega koncerta v najini  restavraciji  pri   .. Kcininj;- vj* bausu"   počastilo  naju  je  Bp »štovano   občiu>tvo  v tako  mnonohrojoen flj ^ številu, da smatrava zaprijetilo dolžnost, se tom potom pretrčao zainu uk
^a} liti.   Zaradi  uesi^urne^a vremena nisva bila jjripravlje na na tolikšen j{ t»bisk ter vsledtega ni bila postrežba tako točna, kakor  bi morala biti. ^
oproati,  ker bo-Zato prosiva tudi
S? Prosiva, da častito občinstvo to nepriliko blagovoljno oprosti, ker bo >jj deva v prihodnje storila vso, da bo uo>tro/,l)a točna.
1^91 -5-
za nadaljnjo naklonjenost in obisk uajine restavracije. W V ŠIŠKI, dne 5. julija 1U04.
^<     Ivan Fira^.3vl<* Ana Lor*enx mmHL F»lipowie«
Razglas.
N« c. kr. prvi državni gimnaziji v Ljubljani T m
št. 10) bode- sprejemne izkušnje i* vat p v I r j . leta ll^04 .
dne 14. Julija
i n se p
r i
•i
10  uri dopoldne
Ucenc, ki žalijo rlfr)a*i lo izkusnio, naj      v ^^remt?t^ u svojth star v mM njih nam- v oglasijo dne IO* julija    i       9 in 12 uro pri i<in.oa
zjsikem rftvnKtefjstvu ter s Bi-boj prinesejo Wr&tni list io r biskovalno irprič. v !o
Vnanji učenci se k iprejemnirn izkušnjam labk;» oglt«Bijo tudi pidrii ako pravočasno po pošti pošljeio (/ori irrenoia«^ listioi.
Učenci, ki po svojem rojst a   ri  po rcdbmskih ri»Z!iierah prip.*^ ozemlju c. fer okrajnih glavar.?t v v Črnomlju, Kranju, Novem mentu in K* dovljici, ali  ozemiju  okrajnih sod;šc v Kamniku, Kostanjevici, M'kron« gi: IO V.»šnji gori, ee »mejo v liubljan^ki tr»mnHzi!i aprejcniati edino le po do voljenju c. kr. deželnega šolskega svet*
V Ljubljani, dne 2B. juu j» 1904
1830 -3 Ravnateljstvo I. državne gimnazije.
Nestrupene barve za pleskanje.
Varstvo proti zastrupljen ju s svincem.
„Litliopone"
je edino nadomestilo za strupene, škodljive svinčene barve; delavce var.j i srečnih svinčenih bolezni, delodajalca j a <>hranj'j;e vesele in zdrave delavce. VI ae ž rjim lepo >n stanovitno, kakor ■ vsako avnaesoo barvo.  nLithopooe<4 ji ce-neji kakor vse druge I arve za p* sksnje in je naprodaj v vsaki po]jul>ni barvi.
Speciatiteti:  ts*2v<»       ^HSf ii<«S^<»ng**a*sm}   ( smk'
Barve sa Mesoiiko iadostnjo
V. znamka
V. znamka
Dobiva se v vseh trgovinah ^ barvami v monarhi]1
Zahtevajte izključno le sode e z vpisano varstveno 1576— 6 znamko in pečatom firme.
Cithopone- in kem. tov.: 3(asern pri Salcburgu.
is^*tz*ssi$:  1 haisaj. I.. W st J i ?t«»i'-s i *• *       • 11
Kaj je in kaj obsega sm
ravnokar v c. kr. dvorni in državni tiskarni V
dovršeno delo, ki sta t:a pi»>pe-eva!i vis. c. kr. ministrstvi notranjih zadev in za trgovino:
Avstrijski centralni kataster
Ta doslej prva izdana, na podlagi avtent. uraduib podatkov sestavljena
edina popolna
dresna knjiga za vse
0% jl
w      w w
Avstrijsko
obsega v 10. oz. 11. zvezkih, ki so 1 ali k o posamič kupijo:
Vse protokoiirane in neprotokolirane trgovske, industrijske in obrtne obrate in natančno oznamenilo njih protokoliranja.
Vse naslove abecedno urejene po deželah, krajih in obrtih. Abecedno urejeni zaznamek strok za vse zvezke. Popolni LEKSIKON KRAJEV in POŠT.
V vsakem zvezku v c. kr. vojaško-geogTafienem zavodu napravljeni zemljevid dotične dežele.
Natančno oznamenilo vsake mestne, tržke ali krajevne občine, oziroma kraja.
Pri vsaki občini se tudi dalje natančno razvidi:
okrajno glavarstvo in okrajno sodišče, obseg, število prebivalstva, občevalni jezik, cerkvena oblastva, šole, poštne, železniške, paroplovske, brzojavne in telefonsko postaje.
Cena zvezkom:
Zv.     I. DUNAJ.....K 13- —
Zv. U. SP. AVSTRIJSKO „ 14.60 Zv. III. G. AVST. I. SLCB. „ 1160 Zv. IV. ŠTAJERSKO „ 10. —
Zv. V. KOR. I. KRANJSKO ,, 8
Naroča se v
KATASTERSKI ZALOGI, Dunaj IX. Horlg. 5.
kakor tu<li v vsaki kn.jigotržnici tukaj in v inozemstvu
Zv. VI. PRIM I  DALM.      K    6 60
Zv VII TIR I PREDARL.       12 -
Zv VIII. CESKO (dva dela) „ 32. —
Zv IX MOR I. &LEZIJA   „ 25.—
Zv X. GAL. I. BUKOV.   . „ 27. -
Izdajatelj in odgovorni urednik: Dr. Ivan Tavlar.
Lastnina in tisk „Narodne tiskarne1