s	’
• ••>•«'«• d a »»••»lavTart
;	?ftanmc*no Številk« t Ka.	Z
•	▼suitie Din — *50, oti no>	J
;	iloljab Din t*—	:
• ■
JJ * ‘ ^l*Olw’4 nluju vsa* dan, tazven J ^	m	praiuikoT,	ob	IS.	uri	j	»
■JJ umom naslednjemu dne lei fitune	■
■	ne*t*oiw> no pošli I) 10*—, ra iuo-	■
■	seiu.«{v<! D IS dostavljen nn dota	Z
:»	“ U-«, na izkaznice 1) 10*—.	■
•	5nsorati pU Uo^ovoru.	■
5	*j«0':»;.*« ,m upravi .TAKOKAV	j
»	i.ARtr.Gli, Juuičeva ulic* štcr,	■
mesasms
VsŠlnln* oitaSana v oofovf*f
«*< »T»» »WliWWWWWIWiS«»» *
■	SP»namerne številk« t H*»	■
;	vadii« l)in —•50, ab 1»	j
■ Goljata Din 1*—,	f/
3	URE DNlaT k O pu uahqjft T Vlit*	J.
■	bvtu, JarčiuBT« a.. it. 4t i. nad*	m:
Z	Btropje. T*Ulou i»U*rurb. it. 276.	2
•	UPRAVA w u»tu.)a r Jui6ič«i	m'
•	alioi it. i, pritličje, dama. Telo*	J;
J	;oo it. 2*. SHS pobtnooekovui n*	• .
>	«an	it«.	11.783.
■	Z N» naroJiU Orel uacarj»
>xir&. — iiokopisi
mj* »aa»«
n» »r»č»jo. »
1
sto: IH.
>«8Km«weSS:
Politične stranke!
v
'Soln4 1	J[U1	tWUUV	IAJ
'?*	nasprotja,pred katerimi bo;
a ^stopiti. Pri nas no manjka teVIHI?Ja Za P^iti&ne razmere v Ita-iltv->ff.	Pa	opažamo, da širji
nitatij-.makih političnih Ji^irK‘''.:'r!s,irao’ c^a bomo 1° ustregli* El-r.trJ1 ^'af:aliwn, čo .objavimo po »Če-; fV;i s«>vu« kratek pregled Italijan- i ljev	strank	in njih -fbditc- j
V';Paries stojo v ospredju f ase is ti.1 svet'l0ra s'^rr;nka je nastala v začetku -•«ya<j vojne. Izptva ni bila izrazito’ fcr' ,icna stranka, marveč je zbirala!
storr rn-'c ono* ki so bili za to, da! »n	v	vojno	na	strani	zapad-	j
<5fon v'ZaV' ®dtod njihov fanatični na-; j)a'a*1?e*a>-in zaslepljeni šovinizem. —• 3l'' °s 80 že politična stranka, ki šteje j lini noev< Voditelj je znani Musso-
. u> Orl	 i	'______ J	 '
Maribor, torek 15. avgusta 1922.
Potek včerajšnjega zletnega dne.
Prihod novih čet. Skušnje. Na groba prvega staroste. Javna telovadba.
Kralj in kraljica prisostvovala nastopom.
L j u b 1 j a n a, 14. avgusta. (Izvir.) GOS dr. Scheinerja, kateremu je izro-Ljubljana postaja vedno bolj slavnost- čil zlato uro kot dar zmagovalni Seski no razpoložena; včerajšnji (lan je pri-	vrsti pri mednarodnih tekmah, lelo-
ncsel prvo triumfe zleta. Ves včeraj-	vadbo so ©tvorilo proste vaje 2oG4 cla-
šii dan so -prihajali redni in posebni nov, ki so izvajali Murnikove cletne j	.	. .
vlaki, ki so dovažali večinoma Sokole	proste vaje. Nad zletiščem je letal aero- j (Facita),	_ vojno	ministrstvo	(Sojen),
iz Slovenije ter mnogobrojno občinstvo	plan, ki jo metal letake v pozdrav lira- j pravosodje	(Alessio) :n industrijo (Lui-
Včeraj je prispelo s tržaškim vlakom ljevi dvojici in Sokolstvu. Sledilo so S ei	-Kossi).
tudi na’ stotine naših Primorcev. Iz proste vaje 2432 članic. Izmed gostov	Druga skupina	je	demokraaia	Jilbe-
Poljsko jo prispelo 17 skautov, dopol- so nastopili prvi Francozi (tekmovalna ' rale (za razliko od	Salandrovih	liberalf
dne pa naš celovški konzul g. dr.Rasic. vrsta) s prostimi vajami, drugi Alžirci demooratici). Štejo 24 poslancev; vodl-Od ranega jutra do 13. ure so se vršile (10) s svojimi originalnimi nastopi, na skušnjo za popoldanski nastop, kate- to pa Cehi (60) na bradljah.^Telovadbi rim jo prisostvovalo nebrojno občin-
Številka: 183.
Italijanska demokratična stranka je vsled osebnih ambicij posameznih vo" d i tel jev razcepljena na 3, letos celo 4 dele.
Prva skupina je demoorazia (šaljivo tudi »brez adjektiva«), šteje 43 poslancev. Tej skupini pripadajo znana imena Giolitti, Orlando, Facta in cela vrsta manj znanih bivših ministrov* iV da.našnj,i vladi ima predsedstvo ministrstvo
etvo, sokolstvo in vojaštvo. Dopoldan ob 10. uri se jo poklonilo sokolstvo (nad 2000) na grobu duhu pokojnega prvega staroste dr. Ivana Oražna. Poklonitve so so poleg jugoslovanskih in češkoslo-t vaških Sokolov udeležili tudi franeos-
telj .-fe znani do Nave. V današnji vladi jo zastopa minister »osvobojenih« po-na bradljah je sledil nastop čeških čla- krajin Luciani, nic (1056) s prostimi vajami s kiji ter Tretja skupina democrazia socaale čeških članov (512) s prostimi vajami, j šteje 41 poslancev. V današnjo vlado Za prostimi vajami je sledila orodna j j0 poslala ministra pošt (Fulci), pamor-telovadba naših Sokolov v^ 60 vrstah. stva (de Vito) in podtajnika v mini' na vsem telovadnem orodju. Simboli- j sfcrstvu notranjih zadev Pumarola.
ki, alžirski, sk’
belgijski in luksemburžm-
čne proste vaje »Naprej«, katero je na to pod vodstvom br. dr. Murnika izva-
^ 0$talih poslancev dela največ', ' ^ mladi .ti P^rfamentu
•iV
inladi tržaški poslanec Giunta. ’
zastopajo ekstremno
Wprv° ™ njihovo geslo je; delati z: sodstvi za »italijnustvo« kot-p,13,11 ideal socialnega življenja. tel0 1'u^a desničarska stranka so n a-j i- Imajo 11 poslancev zj Rrai1 • ^ ^©^erzonim. Njihov pro-1 en: i! i® ista k o ekstremno-nacicnalisti- j i tflšlstovski. a po taktiki so; <sj0p :!?^nejšl in praktionejši. Tudi na-; ^7na,!?:ti imajo svoje mladinske orga- j ^liorf 1+3’t ^ ka^ rfldi pošljejo na ] sk{ ’ . .a dejansko so bolj za meščan- j ®a	za red v državi, kakor pa i
»t} • in revolučna sredstva. FaAi- i »ni:.?.5*1"'0 črne srajce in čelade, nacio-« ‘■ji T*'71 modre. ira ., ^®sn.ičarjem sonda tudi sta-1 j- „ i} arijanska stranka:	1	i	b e-
i6lnjT, *	6 ni o c r a t, j c i. ki šteje 21 po-
jbiijjj T’	demokratični, liberalci so
rv©p;ne 5 nrva italijanska stranka. — Vohuj- Politikov, ki so pripravili re-ikrali^0.	njedinjevali italijansko
ftoin ~ T>rf>ti papežu in Habsbur
ter zastopniki vlad »Tu- jalo 96 telovadcev, so izzvale med ob-goslavije. Češkoslovaške, Francije. An- činstvom nepopisno navdušenje, kakor glije in Belgije. Korporacije so obsulo tudi zaključna točka: nastop vojaštva grob s krasnimi venci. Pred Sokoli še in hrvatskih sokolov-seljakov. ^ Sploh pa so se poklonili na. grobu spominu	pa je občinstvo burno pozdravljalo vse
dr. Oražna gojenci II. artilerijske pod-	nastope, ki so bili nad vse krasni. Toč-
cfiftirske šole iz Maribora. Takoj po- no ob 18.25 sta se ob nepopisno navdu-poldan so se pričele zgrinjati na telo- šenih ovacijah neštetih množic odpe-
vadišče ogromne množice ljudstva, ki	ljala kralj in kraljica., ki sta prisest v o-  	^	_______________________
je pozneje ob pričetku telovadbe doseg-	vala nastopu do konca. Zvečer so se vr-1	“vtodi ima dva ministra: Paira-’
Četrti skupini democrazia ita.liana stoji na delu Nitti. Šteje 36 poslancev-Ta stranka je povsem mlada; formalno je bila ustanovljena v juniju 1. 1. Koketira s socialističnimi idejami in se skuša kar najbolj prilizniti levci. Nitti jo bister in zelo ambicijozen politik, ki računa s tem, da si bo s svojo taktiko pridobil socialiste za sodelovanje v bo-j doči Nittijevi vladi. Njegov organ >11 i Pacse« zastopa germanofilsko smer. Vi
šilo razno zabave. Danes se slavnosti in nastopi nadaljujejo, višek pa bo do- j segel jutrišnji zadnji in glavni dan. j Kralj in kraljica bosta jutri ves dan v Ljubljani, kakor tudi danes, ko zboruje v deželnem dvorcu kronski svet. nos prihajajo ves da.n še nove množice Sokolov in drugega občinstva.
v	1	v	 -	 ;
.yaj i.-1* Polovici 19. stoletja, je pnpa-*i,. J stranki. Danes so stranka bolj !1o udeležuje političnega življe-^.ienih 30 sip,bo organizirana. Od
»krr,™ stranki. Danes so Jiii ndelezuje politič Je tudi slabo organ voditeljev je treba imenovati Salaudra in zadrske-^ahn!!? v* ^rekicha. Od sedanjega ^ajnil a ,T>T’pada liberalni stranki, pod-Pa .l*8, umetnosti de Capitani. a,- I-	n ‘ arno	sredino zasedajo
kračic1, 'P^ari in štiriglava demo-*ov Xe^dar iia znaten del poTwla-avitjra k socialistični levici, tned ar 05 imajo 23 poslancev, feter rlo o 'mi -ie tudi bivši vojni mini-Jeto i7 ^eaiea ■ Nastale so šele lansko politič,I^U’^ne.sicilijanskih poslancev.
3® zna,n	J-’1	ouaioe
Wiov ljr?g Pred3ednik italijansko-češ
^alna ^tn-n‘av’i\	ljudska	kleri-
8o ennt-i ?, štejejo 106 poslancev, ki . a’ ^abro organizirana stranka, »Osspvwo+ V6^ Postranskih vej. Glasilo
denarno °!,'n -mano<< ^ I>rcoc-i reak' ;5>rednoi5« • Connoi;e d’ Italia« pa jo na-barvan\rn n?' y^ez socialistično p.o-v]adlln ‘ ^.^dnjem času dela stranica ljudska ,7 . ■^e’r zastopa najširše .®°dpimln 0’.^ v Parlamentu večkrat Bkem	Sooia^®te. Pri zadnjem šol-
dil-u jv," J1!11.pa jih je pustila na ce-!Poisebtip~0j 110 p^iva pri socialistih 5« ^ani ;i0^a Q?an:,ia* ^rankin voditelj 'aetu i.rna u Sturzo. V sedanjem kabi-S'tra Aniin T^p0 J’^ Prosvetnega mini-ona in ^ /Jnnnenega ministra. I3er-fcija.	P^Jedelskcga ministra Borti-
nimajo. Di Scalea
lo gotovo 50.000. Nastopam so prisostvovali tudi ljubljanski kraljevi namestnik Hribar, za.grebški namestnik Demetrovič, ministri Pnbičevič, Žerjav. Pucelj in Jankovič tar zbornični predsednik dr. Ribar. Krog 16. ure sta prispela burno pozdravljena kralj in kraljica. Kralj je pozval k sebi poleg drugih odličnjakov tudi starosto
Kronski svet v Ljubljani.
L j u 1 j a n a, 14. avgusta. (Izvirno.) notranji minister Kosta Timotijevič Danes dopoldne so vrši tu kronski položil prisego. Pričakovati je, da bo svet. Obravnava se vprašanje princa N. V, kralj Aleksander za čas svojo Jurija, daljo pogodbe s Češkoslovaško odsotnosti prenesel kraljevo oblasti na in Bolgarijo. Na tem svetu je tudi novi vlado.
Energičnni koraki naše vSade v Rimu.
Rim, 13. avgusta. »Giornale d’ I-talija« poroča: Beograjska vlada jo naročila svojemu poslaniku v Rimu, naj pri italijanski vladi urgira izvršitev pojcodbe, sklenjene v Santa Margbe-rita. Jugoslavija sedaj zahteva ITI.
PRED PREPOVEDJO IZVOZA ŽIVIL.
Beograd, 14. avgusta. (Izv.) Govori se, da bo v kratkem prepovedan izvoz živil iz Jugoslavijo v inozemstvo.
POLOŽAJ NA LONDONSKI KONFERENCI.
London, 13. avgusta. (Izv.) Poin-carč, Thennis, Ja s p ar, Schanzer in Pa-rator so si danes sporočili svoje nazore glede vprašanja o državnih rudnikih in gozdovih v Nemčiji, ki bi se naj n-porabili kot zastavnina za reparacij-ska plačila. Tri delegacije so sprejelo britski predlog o mednarodnem posojilu, ki naj se zasigura Nemčiji v $v.r-ho plačevanja odškodnine. P o in car č bo govoril z zastopniki Malo antante in šelo na to zavzel definitivno stališče.
London, 13. avgusta. (Izv.) Poin-carč je izjavil tukajšnjim zastopnikom Jugoslavijo iu Rumunije, da je pripravljen zahtevati njihovo udeležbo na sestanku, čo bo šlo za interese Male antante. Naglasil je, da s tem, če zahteva natančno izvršitev mirovne pogodbe, brani no-lo francoske interese.
tore (zakladni minister) in Amendola1 (kolonijalni minister).
Na levici sede socialisti, komunisti^ Jugoslovani in Nemci.
Socialisti so najvecja parlamentar-*na"IKupina — 122 poslancev. So strogi opozicijonalci že od začetka, kar obstoja italijanska kraljevina. Senior je zna-1 ni Malatesta, izkušen in mnogo preganjan socialistični bojevnik. Med vod]*; telji so znana imena Serrati, urednik' »Avantija«, poslanci Treves, Modigli-ani in Turatti.
Skupina reformistov (socialisti-re-formisti) ima 26 poslancev. Njen usta« novitelj je sloviti Leonid Bissdati. P<v dobni eo bili češkim narodnim sociali« stvom. Danes so med socialisti na sla* dalmatinsko cono, mesta Sušaka, da- bf.m glasu, češ da so ^izneverili soci-1 je sestavo mešane komisije za uredi- ^ cnrm nace]°ni. Njihov vodja j« tev zadrskega in rešketra vprašanja. I ®ono"11'1 Factovi vladi pa sedi dello Za slučaj, da bi italijanska vlada ne u-j Sba^ba kot minister javnih deL godila tej zahtevi, grozi beograjska' Komunisti štejejo le 18 poslancev 9 vlada s posredovanjem Zveze narodov, j Bombaciem na čelu. Jugoslovani seda
^ 	i tudi na. skra jni levici (poslanci Wilfan,
i Podgornik, Stanger, Šček, Lovrenčič), Kakor se sliši, bodo države Male an-! Na to slede Nemci, par republikancev, tante energično zahtevale svoj pristop j in divjakov. Skupa j šteje italijanski
parlament 535 poslancev. Sodem mest jo izpraznjenih.
na konferenco, če se bo sprožilo vprašanje mednarodnih dolgov.
ITALIJANSKA-POLJSKA pogodba.
Rim, 13. avgusta. »Tribuna« poroča, da bo vlada vsled odgoditve parla-! menta ratificirala ita.lijansko-poljsko i	.
pogodbo s kraljevim dekretom.	(Ivan Bizjak, Celje:	..	.
VELIKA VROČINA V TTA.LIJI. i Bivša Kocmur jeva klika sklenila 3«
Rim, 13. avgusta. V Italiji vlada lansko jesen zgradbo velikanske pala« huda vročina. V Palermu je danes ka ‘	i—i -xi—	cn_
Mečuveno gospodarstvo bivšega dbora delavske blagajne v Ljubljani.
zal toplomer stop- Celzija.
40 stop., v Rimu 39-
Borza.
Z a g re b, 14. (Izv.) Zaključni kurzi: Dunaj 0.60—-0.62; Italija 15.40—15.50; London 15; Newyork 337; Praga S80— 890; Curih 64—65; Pariz 27.30—27.40; Budimpešta 25—26; Berlin 42; dolarji 328—336.
Curih, 14. avgusta. (Izv.) Pred-borza: Berlin 0.70; Newyork 525; Italija 24.20; Praga 13.50; Budimpešta 0.37^;Zagreb 1-57 %; Sofija 3.30; Varšava 0.07 'A j Dunaj 0.04; avstrijske ži-
maiveč tudi jfttereso Male antante, —< goseuie iki-one. 0.01^,
i če na račun bolniške blagajne za Slo*. | venijo v Ljubljani; v to svrho sestavil j se jo gradbeni odsek. Proračun bil j« ' nekako sestavljen na 30—40 milijonom \ kron. V njegovo kritje se je sklenil« pobirati poleg rednih prispevkov Sef 30% doklado. Ta načrt je bil predložen*' v odobienje kraljevemu namestnika; Hribarju, ki ga jo z zadovoljstvom! sprejel na znanje. Nekako koncem no*| vembra preteklega leta bilo je od vlade razpuščeno načelstvo, postavljen tt-pravitelj, in mu prideljen sosvet. Gradbeni odsek pa je ostal naprej. Glasovitt ravnatelj Kocmur in upravitelj Cigoj nista smatrala, za potrebno o stanju' gradbenega odseka sosvetu poročati; PrivalSno, sem zvedel, da se namerava
______J
tai
>lf S B O BT«
•SlajTBor,*«. avgusta 1922;
■>	tj...	T.tf	1
graditi velika, palača v Ljubljani in »em-v tej zadevi inter poliral v seji sosveta. Toda tam mi je nevoljno odgo-■iVoril ravnatelj Kocmur, da je ta zgrad-jjba odobrena od deželne vlade, da je potrebna, in da se proti isti sploh ne ida ničesar ukreniti. Konstatiral je tudi, ^ da se bo na ta način omejil odtok denarja v Zagreb k osrednjemu uradu, ‘Iker; sicer bi ta na naš račun zidal palače- Graditi se je pričelo brez vednosti eosveta. Medtem je bilo imenovano pr-jftra ravnateljstvo Osrednjega urada v ;Zagrebu, katero je takoj po proučitvi zgradbe ustavilo nadaljevanje iste. Ko sie bilo imenovano tudi ravnateljstvo okrožnega urada v Ljubljani, v katerega sem bil tudi jaz vpoklican, se je ‘Isto na prvi seji bavjlo z zadevo zgradbe. Pri seji se je poročalo,' da je zgradba zasnovana tako, da bi bil v njej vpeljan ambulatoiij s 26 sobami in nameščena delavska zbornica s približno jadnakim številom prostorov, dalje javno kopališče in uradni prostori; »gornji prostori bi se uredili kot velika stanovanja, ki bi obsegala po 6 sob, spodnji prostori pa bi se porabili kot trgovski lokali, in pisarne gotovih strankarskih advokatov. Po tem poročilu bi stala zgradba 87 milijonov K, katera svata se bo naj brž e dvignila na 160 milijonov. Pri tem pa je ravnatelj (Kocmur še sam priznal, da na notranjo opremo nihče še dosedaj niti mislil ni- Po splošnem prevdarku bi toraj stavba z opremo stala vsekakor črez dvesto milijonov krom.
Priznati moram, da je podjetnost ali bolje drznost, s katero je bivše načelstvo delalo tako dalekosežne ukrepe na račun obrtniških in delavskih žepov, vsega občudovanja vredna. Izrazil sem 'tudi res svoje ogorčenje, da se je usodil bivši odbor, ki je bil sestavljen edino iz članov ljubljanske okrajne Ijbpliiiške blagajne, tako nečuveno obremenjevati delavstvo in obrtništvo cele i Slovenije. Izrazil pa sem še v večji me-iri. svoje presenečenje, da si je upala (Pokrajinska uprava za Slovenijo take-njiu sklepu daiti svoje potrdilo, preko interesentov, in ne da bi se bilo vprašalo obrtništvo, kaj poreče k temu. Ali je bolniška blagajna za tu, da bo z denarjem, ki ga zbira za zdravila in podporo bolnim delavcem, odpravila (ljubljansko stanovanjsko bedo? Zato je (poklicana mestna občina ljubljanska, ne pa obrtništvo in delavstvo iz cele Slovenije. Alj pa sme blagajna špekulirati s trgovskimi posli? Proti ambulant oriju, ako je potreben, v zmernem obsegu nima obrtništvo ničesar ugovarjati. Ambulatorije bomo zahtevali, toirii po drugih centrih Slovenije. Toda kar je več, je luksus, in proti temu bodemo z vsemi sredstvi v tej instituciji nastopili- Jako umestno je tudi član ravnateljstva g. Majcen povdarjal med drugim, da se je v tem vprašanju jav-uost goljufala, ker se je na skritem delalo za nečuveni problem te luksuzne zgradbe. Izrazil je željo, slišati zastop-jjike^ osrednjega urada, nakar sta gg. Bukšeg in Bauer iz Zagreba v jako jBfcvamih' govorih bičala ponesrečeno
Prot a Reich:
Vtisi iz izleta slovenskih abšturijentov v Srfolšo.
\	(Dalje.)
'■ Drugi dan Šuutraj ao nas pot>eijali naši voditelji v Bukovo, da si ogledamo manastir ter »vinogradarsko in ovčarsko« šolo, ki je ena največjih in najboljših v Jugoslaviji. 'Stopali smo po trdi mestni kaldrmi' —ulice so nanv-reč vse »kaldrmisane*\zyneot€sanimo-kroglim kamenjem, saj bi se moral človek drugače vsled svojstva terena pogrezati v prahiu oziroma blatu. Hiše $o povprečno vse pritli-čne, tudi najboljši hoteli, le redkokatera nova ima Jjadstropje. Ulice se na široko raztezajo^ trgi so uprav velikanski. Vsaka hiša ima svoj vrt, okrašen jz praznim drevjem. Pogled iz višine na fiesto jo »ep, raznolik, ne kakor pri nas, kjer o-
*	pažaš z višine same strehe eko^o brez vsakega zelenja. In taka so vsa mesta, ki jih videli, gotovo pa tudi druga, ki jih nismo.
Našo grupo je vodil u mirov} jen po-teznak (davkar), ki nas Slovetitev kar . ai mogel nahvalJtj. S poaebnb Vvalež-, nostjo se je spominjal dveh gg. jjdrav-■ nikov. Za balkanske vojno je dobil ne-5weo strel y roko; že so mu jo hoteli
podjetje in Konštatirala, da je bolje zgubiti z ustanovitvijo stavbe par milijonov, kakor riskirati stotine milijonov, za katere ni kritja. Ing. Šuklje se je tudi izjavil proti palači v zasnovanem obsegu, nakar je bil izvoljen odsek za nove predloge. Tako je Kocmur-jeva- klika povzročila miljonske škode bolniški blagajni, in taisti Kocmur se še danes usoja sedeti s svojo debelo kožo na ravnateljskem mestu zavoda, akoravno se mu je cela vrsta nelepih stvari že dokazala. Tudi se ne sme čuditi g. kraljevi namestnik Hribar, ako izgublja zaupanje v obrtniških krogih Izdani mu la.hko skromno željo štajerskega obrtništva, da bi se čimprej u-maknil raz sedajnega odgovornega mesta, za katero se izkazuje nesposobnega. Opisana afera je en dokaz več, kako nujno potrebno je dobro organizirano obrtniško delo, da se za vselej u-ničijo mnogoštevilni nasprotniki obrtniških in delavskih interesov, in da se enkrat. razčisti Avgijev hlev okrajne bolniške blagajne ljubljanske.
Politične vesti.
* Politična pridiga z line zvonika.
Na Zg. Poljskavi pri Pragerskem so dobili letos samostojneži v roke cer-kvenokonkurenčni odbor. V tej korporaciji so hoteli župniku dokazati, da samostojneži niso proti veri in so zato začeli renoviirati zanemarjeno cerkev. Tudi riovo jabolko na zvonik so naročili, katero so včeraj z veliko slavnostjo ob sviranju godbe potegnili na zvonik. Vsi farani so s samostojneži iz cer-kveno-konkurenčnega odbora s ponosom občudovali okrog cerkve svoje darilo v višjo čast božjo. Naenkrat pa se jo pojavil visoko na zvoniku pri lini neki duhovnik in osrečil presenečene samostojneže s silovito politično pridigo, katere refren jo bil: Bog nima nobenega dopadenja nad darili nevernikov, iki niso pristaši SLS. Globoko poparjeni so odšli samostojni verniki domov. Da, da, nehvaležnost je plačilo sveta.
* Londonska konfernca. »Jutranji list« poroča soglasno z drugimi, da mrtva,- toeka. na katero so dospela pogajanja med zastopniki Francije in o-st^lih držav na londonski konferenci, ni prekoračena.
* Londonska konferenca. Danes dopoldne izdano angleško uradno poročilo pravi, da se v odgovor na Poincare-jeve predloge predloženi definitivni angleški predlogi, ki sta jih točko za točko proučila ministrski predsednik Poincare in Theunis.
Dnevna kronika.
— Tresič-Pavičid na Bledu. Naš poslanik v Washingtonu dr. Tresic-Pavi-čič je odpotoval na Bled, kjer ga bo Nj. V. kralj Aleksander sprejel v avdijenco.
— Jadranska železnica. Iz Sarajeva so dospeli odposlanci inženirskega kongresa, da predlože odločujočim činite-
v Beogi/adu odrezati. Kar prkle v oskrbo g- dr. Šlajmerja iz Ljubljane in g. dr. Černiča iz Maribora, ki sta mu roko z veliko skrbjo rešila. Izroča jima najlepše pozdrave! Pogledali smo njegov z veliko skrbjo obdelan vinograd, izvaPredno poln najžlahtnejšega grozdja.
Splezajoč po strmi Kratki poti na fcbček, smo bili kmalu v okrilju ma-nastira Bukovo, zadužbine kralja Mi-lutina. Manastirski zvonovi so nam peli že od daleč dobrodošlico, v mana-stiru samem nas pa je sprejel oče Ru-vim, kakor sprejema res oče svoje o-troke, ki se mu dolgem odsotstvu vračajo v ljubljeno naročje. Pel je slavo edinstvu našega troimenega naroda in nas pozival, naj z vsemi svojimi silami delujemo v prospeh naroda. Pa nam je tudi on sam lahko vzor, saj je celo svoje življenje žrtvoval napredku svojega naroda kot, vzoren gospodar in u-čitelj, ki je vedno zbiral seljake okoli sebe ter jih navajal sedaj na to, sedaj na ono, kar je spozna] z lastno skušnjo za dobro. Svoj čas je gojil kar cele hektarje »bostana«, to je raznih vrst melon, navajal seljake na njih racijo-nelno gojenje, prirejal razstave, kjer so fic poedini kosali, kdo bo prinesel lepše eksmplarje; poleg tega je skrbel seve za razpečavanje. Ustanavljal je
ljem svoje predloge glede nekaterih iz-1 se spusti v špekulacijo, če ima že tukaj preraerab pri trasiranju Jadranske že-! nekaj na razpolago- Če bi bila obema leznice.	j	riskirala prod tremi leti 100 miljonov.
— Prevoz pošie Pariz—Praga—Beo- j bi lahko imela danes 500 milijonov di-grad—Carigrad. Naša vlada jo načel-j »arjev, danes pa nima ne denarja * no sprejla ponudbo francoske zrako- ne blaga.
plovne družbe, da bo vršila prevoz pošte Pariz—Praga—Beograd—Carigrad Družba bo prejemala za to letno 6 milijonov frankov.
— Profesorski kongres v Ljubljani. Ker priredi Zveza profesorjev prve dni prihodnjega mesca v Ljubljani profesorski kongres, je odredil prosvetni minister Pribičevic, da imajo vsi u-delženci od -■ do 14. septembra t. 1-izvanredni dopust.
— Socijalno higienični kurzi. Ministrstvo za narodno zdravje bo odposlalo letos iz Slovenije dva zdravnika na socialno-higienično akademijo v Breslav, Cbarlottenburg a.li Dšssel-dorf. Kurzi' bodo trajali od 20. septembra 1922. do sredine decembra 1922. Ti zdravniki bodo dobivali dnevno 100 Din. in povračilo vseh stroškov. Uradni zdravniki imajo prednost. Prošnje se mora vložiti pri Zdravstvenem odseku za Slovenijo do 31. avg. t. 1.
Mariborske vesti.
Maribor, 13. avgusta 1922.
Občinska ekonomska politika!
Rade volje se odzovem vašemu pozivu, da povem svoje mnenje o novih občinskih davkih in o občinski ekonomski politiki sploh.
Sistem novo upeljanih in predlaganih davkov je jako riskanten za mesto, ki si želi razvoja in napredka. — Take davke kakor na ponočnjake itd lahko upelje kak trg ali pa mesto, ki je a priori že obsojeno na omejen razvoj. Maribor pa to ni, in bi bil lahko tudi že to pokazal, če bi imel prave očete na občini. Občinska ekonomska politika za mesto Maribor mora iti za razmahom mesta, mora vabiti tujce itd. Današnja ekonomska politika pa ovira vsak razmah, vsak napredek, vsako izboljšanje. Tujci se odganjajo z vsakovrstnimi šiltanami, domačin je malomeščan, dostikrat skopuh in brez vsake podjetnosti. Mesto samo je najbolj zamudilo tudi s tem, da ni zidalo doslej na lasten riziko in je odganjalo najbolj premožne in najbolj podjetne ljudi. Le s težko muko so se mogli ne^ kateri tu nastal iti. a vsled stagnacije, ki je zavladala v industriji in trgovini, se že odpravljajo na odhod. Pritrditi moram, da je uživalo mesto Maribor velike simpatije radi svoje lege, radi klime in tudi radi obnašanja meščanov samih. Vsak tujec, s katerim sem imel čast govoriti, se je jako laskavo izrazil o mestu Maribor, med tem ko je za vsako drugo mesto Jugoslavije znal najti posebne graje.
Če bi bili tukajšnji stavbeni podjetniki količkaj podjetni in bi našli vsaj nekoliko razumevanja pri bankah, bi bil Maribor že prekosil Ljubljano, Tujec ne mara na novo zidati, pač pa
tudi zadruge ter ostal vedno njih duša. Od manastirskega posestva jo odstopil toliko, da so jo mogla, ustanoviti omenjena vinogradarska šola.
Oče Ruvim nam je še na kratko razložil velik historičen pomen tega. ma-nastira. Mnogokrat so so shajali tu razni velikaši na važne sestanke, tu so podpisali Srbi, Črnogorci, Bolgari in Grki pogodbo ter sklenili napovedati Turčiji vojno. Zavedajoč se velike važnosti in svetosti tega mesta, je tudi naš kralj Aleksander priromal po poroki najprej sem, da se pokloni Vsevišnje-mu. Našli smo njegov podpis v spominski knjigi ter se seveda tudi mi o-vekovečili.
_ Zvonovi so nas v slovo spremljali do bližnje šole. Upravitelj nam je raztolmačil vse potrebno, povrh nas pa še pogostil. Krasno vino, pridelek te šole. nasuje dobro pogrelo, pa je žali bog se olajšalo brezsrčnemu Daždbogu njegov že itak' rabeljski posel. V prijaznem kotičku na šolskem vrtu smo sedeč v krogu naravnih foteljih, izdolbljenih iz dreves, ki so jih odrezali v primerni višini.
' Prijatelj Središčan. ne morem si kaj, da ti ne povem še enkrat: nikdar ti ne pozabim, da mi kot gostu, poleg tega še rojaku Prleku nisi hotel odstopiti one angleške eake, »ni za dvostru- i
Pa pustimo to razpravo, ki itak u® prinaša nilcake koristi, ker je le bob o« steno in govorimo o lekih za naše n* naučno stanje.
Pred vsem naj se potrudi občini da prevzame v svoje roke zastavi]®!-nieo in naj vpelje v nji javne draz^ vsako soboto. Stranke prinesejo _ svoje stvari v zastavljalnico na. prodaj, čajo neko malenkost za pisarm»>;3 stroške v naprej, pozneje pa p!aca.K» določeni procent na izkupičku. To Prj' naša v velikih mestih velik dohode* in mislim,	da tudi	Maribor ne	bi	za'
ostal. v	.	1
Deset- ali	petprocentni	davek
strošek v javnih lokalih bi pa onetuo' gočil enkrat za. vselej odpravo napi®1' ne, do katere mora enkrat priti; ker j* že po vseh večjih mestih odpravlja bi pa poleg tega odpravil razne Pf cente, ki se sedaj dajajo v filantropa® t svrhe.	.	^
Oni vefterni, ali Kakor ga naši o čineki očetje imenujejo, ponočnja' davek, je pa naravnost nizkoten, be ški. Mi kot domačini smatramo la stvar za »špasno«, ali tujec si naPra vse drugo sodbo o zadevi. _	>
Skrb vsake občine pa bodi, da P. vabi kolikor mogoče več tujcev J sto z raznimi prireditvami, z udob stjo, z gostoljubnostjo, in vsak na©; bo drage volje plačal občini naloz davke, ki mu bodo prinašali korist-Z raznimi veseličnimi davki s0 ^ odjemi j e vsako veselje privatnike® .j kako prireditev, s tem se omejuje dp tujcev in posledice trpe i občina i činičarji.	,	]{j
Napravimo iz Maribora staDe-Meran in občina in občkiarji bodo šli v njem blagostanje.	.	va
Če obstoja kaka akcija za napeli ; tramvaja, dajmo ji vsestransko ro in občina bo žele od tega naJvlr, koristi!	'
m Ustanovn občni zbor slovenske gospodarske stranke. 3
dopoldan ob 9. uri se je pričel v 4'?-^ ni 'restavracije »Maribor« na Grajs^ trgu ob prvotni vdeležbi le kakib ljudi ustanovni občni zbor »Neodv^ slovensko gospodarske stranke«. rega je vodil prekupčevalec z zelTl1‘0.j}i' vitez pl. Zagorski. On in še par njemu podobnih bratcev je v skrf^ konfuznih' govorih utemeljevalo P0 ia bo te nove stranke. Programa $eV -], gg. ustanovitelji niso razvili, ves program obstoja v gostilniškem ^ bavljanju in mlatenju praznih ^T^'e0» Glode stranke je trdVl edou da 3® spodarska, dragi da je delavska. •r. ^ da je branjarjev it<t„ kar je vzbuj ,• med tem času prihajajočimi PnS y vsci? obstoječih1 stranic obilo pikrih medklicev. Kof, prvi proti?0' ni k so je oglasil g. \Veixi, ki je sil. da resni ljudje ne morejo na, .fl, način ustanavljati novih strank-
ke pare«! Učijo se namreč učenci ^ \ šoli delati, zdi se mi, iz rafije ali slične snovi klobuke angleške ° . ^ zelo praktične za poletje, katerih lovanje bi zelo priporočal našim-tarskim šolam; sigurno bi se obn66 Uprav ginljiv prizor je bil, ko ^ je pri slovesu oče Ruvim zopet ril s kratkimi, iskrenimi besdami ^ predsednika Bajuka za. nas vse v * ^ vo objel 'in poljubil. »Živel!« &&10.-m zaklicali, »na svidenje vSloven^- « Namerava namreč priti1 s erbslJ kmeti na izlet v naše kraje. ^
Na pol kuhani, na pol pečena _ ge prišli opoldne nazaj v Nego-tin. poklonimo, predno še mislimo na dec, manom hajduka Veljka Peitto ^ »Blagodamo Srpstvo« mu 'je ^
1. 1892 spomenik, kjer je izdihnil 6 ^ junaško dušo in »mučenu dušu za ^ rod dno, na ovom mestu punoff^ sti, ožaren suncem Boga ve.cn^9jri Za prve vstaje pod KaradjoroJ.^^ (1804—1813) je pobunil hajduk V od 1804 — 1807 »Cmu Reku« in ^ od Turkov vso timočko kra jin°-_
Turki 1. 1812 zopet vsilili, ker .1° tem izbruhnila med srbskimi zave ^ Rusi in Francozi vojna ter so RnS\' j-stili Srbijo na cedilu, se je boril ^ duk Veljko kot lev proti turški moči, cel'' »roti volji njegove
atgasfa 1922..
•' «• rr a 'B o E«'
Stran a. ’
ti- % P^obrCnt. 1o 30 res gospodar-'1, ■ 9?^ Rimajo ničesar skupnega s . .u.ecatelji tega spektakla ter naglasil, ‘a problem sanacije naših razmer ne
o.ia v ustanavljanju vedno novih sn-v,?*1.	v	združitvi	in.	krepkem
^t\e.an.]u ze vseh obstoječih, torej v cepljenju, ampak v združevanju. >vi	je. Sovorilo še par prctigovor-
3vadIprm°Tim’- ¥ s0, Triglasili, pa g.
•	111	kotol	^ati	besede,	vsled
L,??. 30 llastal nemir in prerekanje, 'ega^e prekinil Zagorski z izjavo, w » prične volitev odbora- G. Smre-sru'16 *° Prectlngal, naj se voli per . S«, predsednik pa predloga b	iaat* na Vasovanje, vsled česar
i-vT • • ?cv ncmir- V tem času so 0-.Mci.enalci sestavili svojo listo, ka-
"13 a"' L"^lrel'a'r prečita!, a je Zagor-.?* bo?el Guti na glasovanje. Vffti, 3? ,a sstavljena iz pristašev in:« Sa’aiu 1U sieer sledeče: Kejžar, feri-}1’ ^lnrGkar, Žebot, Šnuderl.Stros, »-.„“7’ ~as' ^tolca, Brus, Eržen in gonil _fagors'C3.- Zagorski je na to preki-fco J^je-Za 5 ra&ttt, navzoči pa li.,1 ? 0111 ta čas za to, da so s sprem-«vonm‘fam ,klavil*3a zapeli »Zagorske ki t 5*' katero je nekdo hitro prede-2a’„ af.° ca 50 j0 prva kitica glasila: Zatk8? zvonovi Prav milo pojo, to si6- ®a stranko k pogrebu n oso, rii 9- ?° nS,se-i°* 1® naj jo neso.
To : 7Pac nikomur no bode za njo... je «5 ^^S^rokega tako razburilo, da elv.ri^1^ 13 dvorane z izjavo, da toifi- lazbUS03- Med navzočimi je nastal aredi katerega jo nekdo 3e Ivi^NVl^ed so povrne«. In s *etn Ja l.Z0-kljuČ9n ta spektakel, ki jo nu-,i,, a^oc,m obilo brezplačne in nepri-
w*lene zabavo.
jpvu slučaja javnega nasiktva.
%he^	Vr'1	38 re^ar °P°Z01'il vi-
Sa pasanta, naj ne pojo in ne raz-
šel v v llkcali. Ta se jo razburil, za-kovfr v'1'0^ redarju, ga zmerjati in rati J1* tvo ga je stražnik liotol aret.i-Dla jo ta uprl in mu strgal ro-,a P°Polnoma tor tudi del bluze, Na-Jtioč Pprreonjaku je priskočil na. po-sa]„ k?i Ponočnjak in oba sta sku-^očePre^na^ rec‘aria- Bila pa sta Titovo t>a x.n spravljena v policijske za-°tni ui* nas^uez - -ie Rudolf Ferk, 24-^lai-ci^6 ec’ nlegov pomočnik pa ste-^tir M t^ntočnik Valentin Lešnik. A-farliailCa bodeta kaznovana od policijo ^ motenja nočnega miru in na to izbi 6. -ti s°dišču radi javnega nasilstva . v 10-1 i- _	T-.	r	...
srb. k. z. — Drugi slučaj jav-
*ono^a^tva 86 -i® zgodil v soboto Vrč;,01* -‘‘-a vzhodnem koncu parka jo Meta Ve(tar ss-ojo službo. Iz Tomšičeve <lv0 r'° Prišlo 5 oseb, trije moški in vidn °?lski, vsi nekoliko vinjeni. Ocizli 7? ',*m ni kil° prav, da so so name-iti |.,a stražnika, ki je bil sieer tih in hj-Joj1.30 opazoval. Ustavili so se pred m, ^.a začeli zmerjati z znanimi &a _ ■l’agerslvinxi« psovkami, kakor cl<( v-la}ja,di med mariborskimi »Nem-1 .um bilo dovolj psovk in so mu tiih ii groziti, da ga ubijejo- Straž-ft:aja(X areUral. najliolj glasnega raz-■'z rol-*■’ a Sa 36 ^ala družim iztrgala odtulila dalje v noč. Stražni-
ea ie t6 ile biio ^ftonj. Na Nogotinu b6Sedr, a sovražna krogla tor ga do-^jeor.,0 presekala. »Držite se!« so bile ^®abiP Za^,nj'e besede; Srbi jih niso ket« A ’ amPa-k so jih čuvali kot »ama-tav^gj ^e ®Pomju) ter so vedno po njih Osvo-iu •'	, Veljkovi smrti so Turini
p 1 obodno Srbijo vse do Morave.
5ikom°^ 'T°vanovič nas je pred spome-tedko ‘°’p5li-oril na ta krasen primer >inQ • ^ozrtvovalne ljubezni do domo-^ako U^S 3)oz.VaI- da tudi mi sledimo teka ,m -junaka, saj imamo vz-113111 počijo pod tujim klaVfl . b,rat-ie in sesetre omkraj Tri-bim mi ° ra,j Karavank. Z upognje-kiu	®P°	izkazali čast volilce-
°bljubljajoč njegovi senci:
0	se> dok nas jednog traja-
^Piš v Srbiji, ni ga ^rbskp „	j16/	111	P>i	mučeniške	krvi
Po čuva i'^du zlatnu«- ni ga kraja. *be čj,c , ea spomenika na velike J%i jTt6 imvne preteklosti. Ti spome-
^firojiU srhSf«	/jrodna pefiem 801
i^šln Skl ie. baš takšen’!
mat; '9*. ^i°m 30 napajala ^aStvom rL O^o a 2 ueodoljivim so-t svobodi z K^ff-ar’ ki ga.omejuje’ > svobode brezprimemo ljubeznijo1 ^ v Sv? dok 0r 3® Bil srbski na-^vu, m nrti trenotek o^hil
kovi obzirnosti se je zahvaliti 3a ni prišlo do prelitja krvi, ker bi bil stražnik upravičen rabiti orožje. — Včeraj in danes je policija aretirala sobotno nasilneže in jih izročila sodišču. Pri itej priliki opozarjamo in svarimo občinstvo, naj bo previdno in naj se tudi v pijanosti izogiba vsakega konflikta s stražo, ki vrši težko in odgovorno službo v prid vsemu mirnemu prebivalstvu. Policijska oblast je izdala stražnikom nalog, naj se v vseh slučajih javnega nasilja ravnajo strogo po predpisih o uporabi orožja v službi. Predpisi so predpisi in treba je, da jih vsak državljan spoštuje.
m Kratke novice. Neka Ana M. v Kejžarjevi ulici je tako dolgo vlačila psička za rep, da ji je skočil v obraz. Bil je brez nagobčnika. Taka »šala« je zelo neprevidna in — neumna. Pazite na otroke- — Terezija K. je sinoči tako razgrajala pred hišo in v hiši, da je zbudila speče stranke. Nastopiti je moral stražnik, ki je vročekrvno Terezijo pomiril'.
m Nimajo miru- V soboto ponoči je imela policija opraviva s 5 osebami, ki so kalile nočni mir. Med njimi jo bil nek železniški uradnik. Če ne bodo nočni izgredi prenehali, bodo imena onih, ki se nočejo ozirati na desesttisoče spečih in miruželjnih someščanov, izročena javnosti.
m Slaba vest in saharin. V neki gostilni je pustil neznani tihotapec 10 kg saharina. Očividno je opazil stražnica in jo -pobrisal.
m Predsedstvo Sokolske župe v Ma. r bo ru je prejelo za prireditveni odsek
I.	Jugcslov. Sokolskega zleta v Ljubljani iz Sv. Jurija ob ščavenici 25 steklenic vina po 1-5 1 in 312 Din. v de darju. Vsem darovalcem naša najlap-ša zahvala! Ostanite nam tudi v bodoče naklonjeni! Zdravo!
m Tatvina. V kopelii se je zopet 3z‘ vršila tatvina. Antonu K., vajencu v Bergovi tovarni za usnje, je bila u-kradena zlata ura vredna 4880 K. Pred nakupom se svari. Pucelju v Krekovi ulici št. 5 je nekdo ukradel ijj zaprtega kovčka v nezaprtem podstrešju ženski plašč, vreden 2400 K in več parov moških in ženskih čevljev.
m Slaba kalkulacija. Štefan Dobej, brivski pomočnik pri g. Z. v Slovenski ulici je v soboto nekemu gostu računil za striženje las nič manj kot 60 K. O-striženi gost je pomočnika ovadil in se bo moral zagovarjati pred sodiščem.
m Novo predavanje prof. Bost 11 niča, G. prof. Bcstunic bo, brez ozira na to, da no more še odpotovati, ker nima še v redu svojega potnega lista, imel v četrtek 17. t- m. ob 20. uri v Narodnem domu predavanje v prid vojnim invalidom. Vstop je prost, pač pa se bodo pobirali prostovoljni prispevki v prid skladu vojnih invalidov. Predmet: »Kdo je bil Kristusi«
m Klub amatera fotografa se je u-stanovil 8. t. m- v Zagrebu. Njegova s vrha je udruženje amaterov-fotogra-fov celo kraljevine SHS. Interesenti se naj prijavijo zz informacije pri »Društvu za promet članaca« Zagreb,
da ni sloboden, ni niti trenotek zadremal v mehkužnosti.
V	dveh hotelih so nam priredili Ne-gotinci banket. Da tudi tu ni manjkalo lepih patrijotskih besed, se razume. Najbolj nas je pa dojmila srbska siro-ča.d, ki nas je razveselila, z lepim petjem in rodoljubnimi deklamacijami. Marsikateri izmed nas si je skrivaj o-brisal toplo solzo, ko jo gledal uboge malčice, katerih starši so dali življenje za svojo domovino- Med njimi je bil deček, profesorsko dete, ki sploh nima več bližnjega, sorodstva. In kakor eo jih prej odga-jali v ljubezni do rodne jim srbske grude, tpko jih sedaj odga-jajo v ljubezni do drugih dveh bratov, Hrvatov in Slovencev. Ideja edinstva je slavila tudi tukaj svoj triumf: druga zlata nit, s katero je bilo prepleteno naše potovanje od začetka do konca. Naj navedem kot primer le pesmico, ki so jo deklamirali, sitoječ na mizi, trije mali Srbčiči:	,	r,	;v'
Brača.
(Od J. Milakovida.)
Jovo:
Ja sem Srbin mali,
Jovo mene zovu,
Hod moj krovoom zali Svu vam zemlju ovtu Dodva imam brata -hMžfe.
Trg L, 15, polukat lijeva vrata- 3. 3o konca avgusta- Po tem rolcu se bo sklical ustanovni občni zbor.
m Velika kavarna. Najmodernejša kavarna v Sloveniji. Na razpolago tu in inozemski listi. Eleganten Bar. — Dnevno koncerti.
m Kavarna v mestnem parku. Pri lepem vremenu dnevno koncert od 17. do 19. in od 21. do 23. ure. Orkester pomnožen.	:	%	S
Beležke.
Vpokojeni državni uradnik’ nam piše:
Obiskal sem že več naših mest jn trgov, kjer imajo državni uradi svoje sedeže in povsod sem opazil nekaj, kar sem moral grajati, tudi če se morebiti komur ne bo zdelo vredno grajanja. — Večina naših državnik uradov namreč nima napisov ali pa ima le provizorične napise, izgotovljene v naglici po prevratu. Redkokje sem videl pravilen napis z državnim grbom. Morda me bo kdo zavrnil, češ, to ni nič važnega, zlasti še za današnjo prehodno dobo ne. K temu moram pripomniti, da naprava lepih, pravilnih napisov ne zahteva tako visokih stroškov, da bi morda čelo obremenila državni budžel Praktične in moralne koristi pa popolnoma poplačajo te stroške. Dober državljan ima do državnih uradov nekako spoštovanje, ki izvira iiz pravilnega pojmovanja države. To spoštovanje zahteva tudi iz-vestne zunanje formalnosti, ki jih država nikakor ne sme prezreti, če hoče v ljudstvu gojiti spoštovanje do državnih uradov. Med te formalnosti spadajo tudi napisi, ki kažejo domačinu in tujcu, da se v tem poslopju nahaja ta in ta državni urad. Za onega, ki ne živi v kraju, ima to še prav poseben pomen, ker ee večkrat res ne ve kam obrniti, ko išče kateri državni urad. — Moj predlog je tedaj:
Odločujoči einitelji naj poskrbijo, da dobe vsi državni uradi enotne, o-lcusno napravljene napise z državnim grbom.
Prijetalj slovenskega jezika nam pripoveduje:
Zelja, ki jo imam, je prav skromna in navidez malenkostna, a videli bodete, da njene korenine segajo £!6blje kakor se dozdeva v prvem trenutku. Te dni sem se mudil v neki mariborski trgovini za delikatese. Vprašal sem prodajalko, kake naziva slovensko posamezne vrste klobas. Imenovala mi je »posebne klobase«, »brunviške klobase« itd. Znano mi je, da imajo v drugih prodajalnah drugačna imena. »Posebno klobase« niso v našem jeziku nič posebnega, a "brunviške klobase« zveni preveč po tuje. Torej: nimamo dobre terminologije in neenotnih izrazov. — Slučajno govorim o klobasah, a to velja za celo vrsto drugih strok. Po trgovinah in prodajalnah slišiš narav-nost strašne kovanlce. Stvar je resnejša, če pomislimo, da ima jo drugi narodi enotno terminologijo tudi za najbolj
,	 ’*	*	o	f	11 ivi.i 11 Uluivčl	1‘v	-ms**
JU-tj trenotek pozabil, I	Ko	dva	dohra	dapjca?
Ivana Hrvata I Slovenca Janka.
I' rod njihov proli Hi jeke krvi, znoja.
Pa ih tako voli (ljubi) r,ako duša moja.
Vlajka Jugoslavija Sad nas sva tri brati. Pa se i njim javlja Trak slobode zlati.
Za tu moju braču Eto moje krvi:
Za njih uvjjek staeu Na braniku prvi!
Ivo:
Kolijevka Hrvata Domaja mi mila Dva mi vjerna brata Njezina su krila. Lijevo bratijanac Srbim mi jo eno,
Desno je Slovenac Drugo krilo njeno.
Ta dva krila daju Njemu lijetu snagu,
Oni mi doma ju Tako štite dragu-Sad, gdje dušman g-Jadram naš j Kim.
Duh majčine riječi Neka nas sjedini:
Niči ja da ovdi Ne evlad a naa sfla,..1
praktične reci. Treba b’o misliti na to, da obritna društva izdelajo skupno s strokovnjaki slovarček besed in imen, ki se pri nas uporabljajo tako različno.' da se ne jzpoznaš niti v enem in istem kraju. In da sklenem s klobasami, kit gotovo niso nesimpatičen predmet: ali bi ne bilo dobro, če bi dali klobasam ime po domačih krajih, na pr.: ljubljanske, zagrebške ‘itd. To je zelo enostavno in lahko hitro preide med ljud-‘ stvo.	..	J'
Sokolstvo.
KRATKA NAVODILA NAŠIM ČLA« NOM ZA LJUBLJANSKI ZLET. < Vdeležence na zlet v Ljubljano po« zivljamo, da se poslužujejo sokolskih vlakov kateri odhajajo v zletnih dneh vsaki dan iz Maribora. Čas odhoda so izve na kolodvoru.
o	Zletne legitimacije za narodno noše, ki se želijo udeležiti - Vsesokolske-ga zleta v Ljubljani so na razpolago pri ge. Iv. Lipoldovi, Ciril Met. ulico 18. Opozarjamo, da morajo biti narodne noše popolnoma pravilne.	?>
o	Kdor ima prtljage s seboj, naj pritrdi^ na iste listek z naznanilom župe. društvo, ime, stalno bivališče ter naj natančno označi poslopje, kjer v Ljubljani stanuje,	A«.
o	Radi prehrane na L jugosl. vseso-kolskem zletu v Ljubljani se naj vsi dotični udeleženci, kateri želijo skupno prehrano, oglasijo v društveni pisarni da plačajo prehranjevalne stroške, ki
Kultura in umetnost
x Iz gledališke pisarne. Vsi bivši gojenci dramatične šole mariborskega gledališča- ki žele sodelovati pri predstavi »Revizor« naj se zglase tekom treh dni v tajništvu mariborskega gledališča. Poleg teh se zglasijo lahko tudi drugi, ki želijo sodelovati pri predstavah.
x Članom narodnega gledališča Y Mariboru. V sredo 16. avgusta ob 10, uri sestanek vsega članstva Narodnega gledališča v Mariboru.
Soort
: »Drava« (Varaždin) : SSK »Maribor« 0:70:4). V nedeljo 13. t. m. je
naš domači prvak po daljšem času zopet nastopil pred javnostjo z igro protf Varaždinski »Dravi«, Z lahkoto jo je premagal 7:0 (4:0). »Drava« ni ravno slab klub ter ima nekaj prav dobrih igralcev, ki pa ne razpolagajo s primerno odločnostjo pred vratmi. »Maribor« je nastopil v nekoliko spremenjeni postavi in z rezervami, ker je več igralcev odsotnih. Vsekakor ta rezultat kaže, da naš »Maribor« pridno deluje.
: »Varaždinski1 ŠK« — »Maribor«. V
torek dne 15. t. m. ob 17. uri nastopi »Maribor« proti »Varaždinskemu ŠK«, kateri je premagal včerajšnjega gosta »Dravo« 7 :1. Soditi po temu bi • bil »Varaždinski ŠK« enak z našim doma-
Za otkup slobodi " t ■
Sva nek zedre krila! 'I Janko:
Gdjeno Sava rijeka Bijel ugleda danak, ■ ,
Tu od pamtivijeka _ ; . Slovencu je stanak.
Brzi val joj hvata	:
Bratske ljubeč’ kraje,
Srba i Hrvata ,;u........
Divne zavičaje.	i'-
Njena praga sjajns Sve nam spoji drame A iz vala tajna Sveti glasi šume — — ;
Ko što do tri kraja Njezin pas nam steže,
Taka neka spaja
I	jubav nas i veže.	i#.
Do žudjene zore	J
Tek nam slogom stičl'
Bez njo nigda dvore
I	_ _ Svojoj sreči diči!
Vihar odobravanja so želi mali u-
i	metniki-rodoljubi. Nam pa, ki sm<j
1	vse to gledali in poslušali, bodo ostali ti trenutki v neizbrisnem spominu. Spri« jeli smo se potem v kolo ter rajali, do«1 kler ni prišla zopet težka mra ločitve^ Z godbo hajd zopet na kolodvor — <v glasila se je v slovo oelo hajduk Ve!> kovn. nrangija —. da se popeljemo tik pih bojg' - dri meh v. t"dnjaw‘ Zajjčar«
VSI PRODUCENTI OBISKUJEJO IM
DUNAJSKEM MEMAHODNEM VELESEJMU .
(Wiener Internationale Messe)
od 10. do 13. septembra 1922 ODDELEK ZA
smomm-voLFrnumirt®
Vsa pojasnila daje: Wiener Messe A.-G. Wien Vlf-. Mcssepalast, kakor tudi častno zastopstvo v Maribor • ,,Celcritas“, Jugoslovensko transportno društvo z o.
•Lastnik in izdajatelj: B£oiizorcij »Tabor«. — Tiska: Mariborska tiskarna d. dL
“rpn' 's?.
T TT u Tt
te o. rmor.. «o a
Činom. Vairaždinc? imajo eerlaj toriL šfW|‘4*tcijonelna drama »Strašna noč«, film prvovrstnih ferialnih i^riitfoev iz naj-j silno napote -vsebine in krasnih slik, v boljših mfrrekčijie fc&abov, tako da ho ’ 5 dolgih činih z izbornimi igralci v ssarat. »JC^bor« v torek napeti vse si-1 glavnih vlogah. V četrtek začne krimi-le, da častno izide iz to tekmo. Obeta j nalnodetoktivska drama »Zločin Frank se prav lop in interesanten boj.	j	Mortona« v 6 zanimivih činih. Pri vseh
| .predstavah svira godba.
Priroda in znanost.
NAS NAJVEČJI HROŠČ. Doslej smo mislili, da je pri nas v Evropi naj večji hrošč naš rogač ali Meščan, temu nasproti pa črtamo v eni letošnjih številk »Prirode« poročilo g. Z. Kovačeviča, da žive pri nas tudi še mnogo večji hrošči. Pisec pravi, da jo v dobi, ko je v Evropi bila klima še mnogo bolj topla nego jo danes, ko so se po palmovih gajih naše sedanje domovine šetal-i še ogromni mastodonti in nosorošci, ko so se v toplih vodah kopali ogromni kuščarji, bil tudi svet malih živali mnogo bolj pester nego :ie dandanes. Danes nam je od teh nekdanjih prebivalcev naših krajev ostalo le še nekaj olcamenin, ter nekaj potomcev, ki so so pa preselili v južnejše in toplejše kraje. Kakor se je to dogajalo z živalimi na suhem, tako se je tudi z onimi v vodi. Kot najlepši primer za to nam služi velika veslarka (Belostoina grande). Dočim jo veslarka. nekoč živela tudi v severni Nemčiji, jo najdemo danes0 v redkih primerih samo še v hrvatskem in dalmatinskem primorju, dočim ji je prava sedanja domovina sveta zemlja Bramapirre in Gangesa (B. indieum) in toplo vode reke Nila (B. nileticum). Hrvatska in Dalmacija eta mali zemlji, a v prirodo-pisnem oziru sta veliki. Vsaka ima v faunističnem in florističnem pogledu več svojih posebnih oblik. Veliko ve-slarko so našli v našem primorju večkrat na mestih, kjer ee meša morje s sladko vodo: piri Senju, Hvaru, Omišu in Dubrovniku. Ta hrošč spada med rilčkarje. Njegovi sorodniki, navadna Veslarka (Cerka) in vznačarka (Noto-neela) žive v vseh naših vodah', zaostajajo pa daleč za njim po svoji velikosti. Nek nedavno ulovljeni olcsemplar je brez rilčka in analnih priveskov dolg 10 cm, z razprostrtimi krili pa jo širok 19 csm, ter spada tako med največje hrošče. Ta velik hrošč jo črnosi-ve barve. Gornja krila so trda in isto barve kakor ostalo telo. Oči. ima velike, da labko razločuje v vodi predmete. — Na zadku ima dva suličasta priveska, ki mu služita za dovajanje zraka. Samica pa fena poleg tega tudi se leglo, s katerima pritrjuje svoja jajca na vodno rastline. Belostoma je prava ujeda, ker napada žabe in ribe, čeprav so te
Mojstrski turnir v Londonu. Napačna jo vest v »N. Fr. Presse«, da je stanje po 7. kolu- Capablanca 7, dr. Vidmar 6 A, Aljehin G (1), Rubinstein, dr. Tartakower 5 A, Reti 5, Bogoljubov 4 A. Pravilno se glasi stanje po 7. kolu: Capablanca G 'A, Aljehin, dr. Vidmar 6, Rubinstein 554 dr. Tartakower 5, Reti 4A, Bogoljubov 4, Yatos 3A, Atlcins, Maroozy 3, Morrison. S u osic oh o ro w d c i ,Wahltuch 2, Euwe, Waitson 1A, Ma-•rotti 0. Capablanca jo namreč, premagal sledečih 6: Emve, Wahltuch, Yates Morrison, Suoskoborov.ski, Bogoljubov iter je v v 7. kolu remiziral z Ma.roczy-jem. Aljehin ima sledeče zmage: Marolti,Wateon„ SuooskoboToweky, Emve , Atlcins, v 6. kolu jo remiziral z Wahl-tuchom, v 7. z dir. Vidmarjem. V S. kolu jo Yatcs premagal Wahltucha, Atlcins dr. Tartakpwerja in glasom »N. Fr. Pr.« Chadilkar Bogoljubova (po poročilu drugih listov Chadilkar v tem turnirju sploh no igra.) V 8. kolu se vrši tudi važna partija Capablanca— Aljehin.	.
Izored sodišča.
§ 104 srb. k. z.
Dne 7. aprila je dobil prokurist Bo- j žo Ivanovič v Mariboru, Razlagova u-iica 24, svinje iz Subotice. Med potjo je ena. svinja izginila. Radi tega jo o-sum.il tatvine spremljevalca vagonov, j Dva spremljevalca ©ta prišla v policijske zapore, a bito izpuščena- Ker pa nista imela, sredstev za potovanje domov, sta se obrnila na policijski komi-eartjat, kateri je poslal detektiva Udo-?vača, da zahteva od Ivanoviča potrdilo o »prejetju svinj in potovalna . sredstva za opremljevalce. Pri tem pa so je Ivanovič tako razburil, da jo odvrnil policijskemu detektivu: »Policija podpira samo hajduke in lopove, kakor so oni spremljevalci vagonov in bi bilo Žalostno, če bi jaz kot pošten trgovec moral podpirati lopove.« Ivanovič je bil obsojen radi pregreška po § 104 srb. k. z, na 500 din. globe.
Objave.
§ I. Mariborski bioskop. Danes pon-Beljek, torek in sredo se predvaja sen-
eesto večje nego ona sama. Za ta posel ji služijo osebi to močne prednje noge, ki imajo na koncu fcranpljiče, pa dalje tudi ril ček, s katerim neusmiljeno bije po svojem plenu. Zadnjo noge so o-premljene z dlakami za plavanje. Pri nas živi belost orna vedno v vodi, v tropičnih krajih pa se ob večerih dvigne turji v zrak, kjor prav rada obletava svetilke.
Gospodarstvo.
Gospodarski odnošaji med Češkoslovaško in Jugoslavijo.
Jugoslovenska komisija praškega velesejma jo pričela v Pragi izdajati »Jugo slovenskega Trgovca«, informativen trgovski list za obe državi, ki naj hi pripomogel do čim temeljitejšega medsebojnega spoznanja v trgovskem in gospodarskem oziru. V prvi številki, ki je izšla dno 1. avgusta, prinaša pod gornjim naslovom članek našega poslanika v Pragi, d.r. Bogumila Vošnjafca, jz katerega posnemamo:
Pred vsem moramo ugotoviti, da postoji tako v Češkoslovaški kakor v kraljevini Srbov, Hrvatov in Slovencev najlepša namera, dati politič. zvezi trden ekonomski temelj. Na obeh straneh se kaže dovolj razumevanja, vendar pa je za izvršitev teh lepih načrtov svetovna finančna in valutama nesi-gurnost ena največjih zaprek. Prvi vzrok, da so ti naši gospodarski odnošaji danes še tako slabi, »o naše valutne razmere. Dokler se te razmere ne popravijo, da so vsa sredstva, ki so se predlagala ob priliki češkoslovaško-jugoislovenske ankete v Pragi, nesposobna, da bi odpravile današnjo kala-miteto.
Z malimi sredstvi in metodami se to vprašanje no da. rešiti. To je mogoče samo s širokopoteznimi akcijami. Iz tega vzroka najtopleje pozdravljamo akcijo jugoslovensikega finančnega ministra dr. Kumanudija, ki jo predlagal, naj bi se vršila tekom letošnje jeseni v Pragi konferenca finančnih ministrov male antante. Na dnevnem redu' te konference naj bi bilo tudi valutno vprašanje. Prepričani ©mo, da se F' češkoslovaško finančno ministrstvo za to konferenco, ki jo prva te vrsto, temeljito pripravilo in posebno upamo, da bedo češkoslovaški finančni strokovnjaki, kakor dr. Raški in dr., posvetili vse svoje široko znanje rešitvi tega vprašanja.
V jeseni pride v Prago deputaeija beograjske narodne skupščine, v kateri bodo zastopane vse vladne stranke in stranke opozicije. Prepričani smo,1
da se ob tej priliki ne bo razpre M, samo o političnih vprašanjih, tem'® da so bodo naši parlamentarci pos^e-o* vali tudi o gospodarskih problemih skušali dati gospodarski zakeno <u nekako paralelne smernice
nanniiar:
1»
Lcrnice.	,>
Po dosegi intenzivnih gospotora ^
odnošajev med obema državama najvažnejše vprašanje ustanovitev šlcoslovaško trgovske zbornice v graclu in jugoslo venske Pragi-_ ^ stava teh zbornic bo glavni teme ] » nadaljno metodično intenzivno > ^ Nerazumljivo pri tem je, da v -4 davno obstoja taka zbornica, docl v Beogradu in Pragi še ni. ^Fotma zapreke se morajo v najkrajšem ^ . odstraniti. Glasom informacij so P1^ la zbornico že predložena ministru trgovino in industrijo v odobritev.
Doba, v kateri živimo, je in bito bi velika napaka, če bi ze s -. ' presojali bodočnost. Nemške repam^, bodo nekega lepega dne izeppane. ^ veduti so moramo, da to repar&oiJ ^ bodo pripomoglo do našega gosp skega utr jen j a. Češkoslovaško darstvo je danes na najlepši, poti ^ solidacije. V evropski konknr zmagalo ono gospodarstvo, ki bo i ' trdnejše temelje. In te ima danes h , čno gospodarstvo češkoslovaške rf ^ like. Valutarne krize bo tudi Fn # in povsod enkrat konec in že d,a? ^ moramo pripravljati na to, da } odstranitvi vseli teh umetnih sPe' p^. tivnih zaprek imelo normalno S darsko življenje prosto pot.	^
Takrat bo napočil čas, ko bo ^ zacija češkoslovaškega narodneg^^,, spodarstva z jugoslovensko siko organizacijo šla roko v roki- ^ šitev te naloge povspešuje	j^po-
vzajemna zavezniška politika, a n da.rska vzajemnost bo utrdila in epešito politično zavezništvo.
*	• tnii«0*
g Dobava ekonomskega m R
vreč in Pato0l
ofertalno licitacijo glede dobav -j^ nomskega in knjigoveškega ^tealn0 la, na dan 2. septembra t. 1-licitacijo glede dobave 400-000	^	j,
dov vreč iz jute in na dan	35
ofertalno licitacijo glede vagonov ovojnega papirja.
dobave,
oglas z natančnejšimi podatki M "^oh
jo v pisarni trgovsko in obrtni^0 niee v Ljubljani interesentom na gled.	 -
Glavni urednik :	R	a	d i v o j F
Odgovorni urednik:	Rudolf
Zamenjam
■	-	■	—	■	M	.
v Ljubljani, obstoječe iz dveh inslih seb in kuhinjo proti enakemu stanovanju v Mariboru. Ponudbe pod »Takoj na razpolago na upravo lista.
1409 3-1
V	brivnici „Unlon“ na Glavnem trgu prvovrstna postrežba in popolnoma znižane cene.
1398
išče se soba 7a učiteljico godbe, po možnosti s klavirjem. Ponudbe na upravo lista pod ..Učiteljica godbe". 140S
Pristopajte k Jugoslovenski Matici,
POZOR!
Maritar,
Glavni tpg stav. 6.
prodaja žičnatc žimnice (Draht-einsatz) po K 520, afrik-žlmnlce 3-dclne po K 1900, impregnirane plahte za vozove, mlatilnice, konje, kvadratmeter po K 250, vrvi za zvonove, studence, seno in periio, vsaka debelost In dolgost kg K 100, 140, štrange za konje par K 44 do K 90, uzde navadne in pletene po K 30 in K 36, zaloga hlačevine, žamet rižastl, platna, racmošlina, plavotiska, lincerdruk, cajghlače, spodnje hlače, srajce vsake vrste, predpasnike vsake vrste, predpasnike iz klota in plavotiska, obleke za dekleta, moške predpasnike, robce, slamnjače, po najnižjih cc-1382	nah.	5—1
Lepo moško kolo se takoj
proda. Vpra5a se vsak dan po 17. uri v Smetanovi ul. 44-11 Maribor.	*
Drafteni silit.
Dne 18. avgusta 1922 ob 14. uri se vrši vsled sklepa okr sodišča v Mariboru z dne 7. junija 1922 A V 154/22 8 v Mariboru, Ribniška ulica št. 4, javna dražba v zapuščino Apolonije Šilak spadajočih premičnin, posebno pohištva, obleke in perila. Izklicna eena je cenilna vrednost.
Najvišji ponudek sc plača takoj v roke podpisanega sodnega j poverjenika. Zdražbene stvari mora zdražitelj takoj prevzeti in ! odstraniti.
MARIBOR, dne 11. avgusta 1922.
Niteei Korber,
+	notar	kot	sodni	poverjenik,	j
$
obso, sEaniso, cipva, gsrasnog, Sito,
krompir, sa^a in druge prScBeElfe© kupuje in prodaja A M D 85 E J OSET, MaritoOP, Aleksandrova cesta j št. 57. Telefon št. 88.	1328
Kdor uporablja
ZLATOROG MILO
podaljša trajnost svojega perila.
Glavno zastopstvo in zaloga:
Rl. BUNC int drug, Kjubijnna — Celje* — Marit&Or
1156