oglašajte v najstarejšemu slovenskemu DNEVNIKU V OHIO ★ ^ Izvršujemo vsakovrstne tiskovine EQUALITY NEODVISEN DNEVNIK ZA SLOVENSKE DELAVCE V AMERIKI am ADVERTISE IN THE OLDEST SLOVENE DAILY IN OHIO ★ Commercial Printing of All Kinds XXXI. — LETO XXXI. CLEVELAND. OHIO, TUESDAY (TOREK), APRIL 13, 1948 ŠTEVILKA (NUMBER) 73 Novi grobov I ^ SLAPNIK - ^0 poročali, je včeraj vili ^ :40 uri umrl v Glen-sta^ ^°'^'šnici John Slapnik, 155^ ? stanujoč na 720 E. j® iz vasi Sd h Gornjem gradu na " štajerskem, odkoder Bil prišel v Ameriko leta 1912. John L Lewis je včeraj preklical stavko rudarjev Toda zvezni sodnik je navzlic temu odredil, da mora na zagovor; sporazum glede premogarske penzije dosežen član društva Kras št. 8 ^ ® Podr. št. 3 SMZ ter del-Av^ dorna na Holmes Tukaj zapušča žalujočo Mary, rojeno Svigel, ki iz Grahovega pri Cerk-. 'Vstari domovini pa tri bra-tg' " . sestri Frances Ločičnik ^ Pauli] g. Y vAVJiiiuviiii pa Lil ULtal $207, drugi pa $63. y morala plačati po jg ®> ampak zaporno ka-Celebrezze obema ^0, . -- Vii,®J®nček ^°^®^ice so se v nedeljo ^^^sile pri družini Mr. >^(1^ Emma Hodano- so delali v rudnikih nad 20 let. % 19209 Kewanee Ave. in p spomin krepkega fant-krg ^5*^0enca. Tako sta Mr. Gerl iz 19807 P^vič postala "grandma", Mr. %«. ■ ^ A Hodanovec iz Ke pa v tretjič. Mati Ij^^^hajata v Booth Me-° hišnici in se dobro po- ce Na 14 _ aprila se bo Čitalnice SDD na 3h, ^ Pričetek ol C ^celokupno član-Va°s . ° "(leležbo, ker je 'ill' Se zadev za rešiti. J® Mr iskreno zahva- k Križniku in Mr. iH j* Po sta darovala V^iti k^r se nista mogla ^^•dnje priredbe čital- i doMte ''i ■» ^ ^MeuMe novice o do Vo *^®^u in doma! Preko minule sobote in nedelje so bile v Clevelandu na ulicah napadene štiri ženske, med katerimi se nahajata tudi dve collinwoodski Slovenki, in sicer Mrs. Juanita Videmsek, stara 25 let, iz 14490* Thames Ave. in Mrs. Anna Bolden, stara 37 let, iz 14401 Thames Ave. Napadeni sta bili skoro ob istem času od nekega moškega, ki ju je z opeko udaril po glavi in zbežal. Obe imata prebiti lobanji. Ostali dve žrtvi uličnih napadov sta bili Mrs. Josephine Bald-zicki, stara 50 let, iz 857 E. 75 St. i n bolničarka Miss Betty McQuary, stara 25 let.' Policijp.ki načelnik • Matowitz je včera odredil posebno oja-čenje pbnCijsKih patrol v okrožjih v bližini St. Clair Ave., kjer so bili izvršeni zadnji napadi. MORNARICA POJASNJUJE ZADEVO S PODMORNICO SAN FRANCISCO, Cal., 12. aprila—Mornarica je danes izjavila, da je "neznana podmornica," ki se jo je opazilo 130 milj od San Francisca, verjetno Dil kit. (Vsled te "podmornice" je bil v ameriškem tisku dvignjen velik hrup, posebno ko so iz najvišjih , monariških krogov izjavili, da "podmornica" ne pripada nobeni državi zapadno od "železne zavese." Kot se je torej ugotovilo "podmornica" ne pripada drugemu kakor sami sebi). ča ostrih napadov tako od strani republikancev kot demokratov. Posebno se je poudarjalo, da ni skoro nobenih policajev, ki bi vršili svojo službo peš. Posledica tega je, da si ljudje po mnogih delih mesta zvečer sploh več ne upajo na ulice, so rekli councilmani. ANGLEŽI SESTRELILI ŽIDOVSKO LETALO JERUZALEM, 12. aprila — Neko angleško borbeno letalo je danes sestrelilo letalo za vežba-nje, ki pripada židovski armadi Haganah. Kot pravijo iz angleških virov, je najprej začel streljati židovski pilot, ki je bil ubit Ruski skladatelji protestirajo proti "tatvini" skladb za proti ruski film MOSKVA, 11. aprila—Cetvo-rica vodilnih ruskih skladateljev je danes zahtevala, da ameriška filmska družba "Twentieth Century Fox" umakne iz proti-so-vjetskega filma "The Iron Curtain" dele iz njihovih skladb. Skladatelji, ki so javno protestirali proti "tatvini" njihovih del so Dimitri Soštakovič, Sergij Prokofijev, Aram Kačaturi-an in Nikolaj Mjaskovski. V svojem protestu pravijo skladatelji, da jih ameriška filmska družba ni vprašala za dovoljenje, da lahko v filmu uporabi njihove skladbe, ker je bila prepričana, da bi takšno za-hatevo s prezirom zavrgli. "Znano je, da ta film ("The Iron Curtain") obrekuje našo domovino in neti odpor in sovra- Marshall označil revolto v Columbiji za "rdečo zaroto" Pravi, da je revolta sledila istemu vzorcu kot delavske stavke v Franciji in Italiji BOGTA, Columbia, 12. aprila. — Ameriški državni tajnik George C Marshall je danes krivil mednarodni komunizem za krvavo revolucijo, ki je zadnje dni stresla to deželo in prekinila Vse-ameriško konferenco. Govoreč med tem ko so po ulicah mesta še vedno odmevali streli pušk, je Marshall izjavil: "Tega položaja se ne sme soditi na lokalni podlagi, ne glede na to, kako tragične so neposredne posledice za columbijsko ljudstvo. Ta dogodek ima svoj izvor daleč od Columbije. To je isti določeni vzorec, kakor so bili dogodki, ki so provocirali stavke v Franciji in Italiji, in ki skušajo vplivati na položaj v Italiji, kjer se bodo vršile volitve 18. aprila. "Ako se tukaj podvzamejo akcije glede obstoječega položaja, moramo razumeti, da je to svetovna zadeva — ne pa samo columbijska ali južno-ame-riška zadeva." Marshall je bil prvi od vodilnih delegatov na konferenci, z izjemo predstavnikov columbij-. ske vlade, ki je javno položil krivdo za revolucijo na rame svetovnega komunizma. Ameriški državni tajnik je svojo izjavo podal pred načelniki delegacij, ki prisostvujejo Vse-ame-riški konferenci, pozneje pa jo je ponovil pred časnikarji. Columblja baje pretrgala diplomatske stike z Rusijo V raznih mrtvašnicah so časnikarji danes našteli okrog 400 trupel oseb, ki so bile ubite tekom krvavih uličnih bojev, ki so divjali v Bogoti v petek in soboto, toda nadaljna trupla še vedno prihajajo v mrtvašnice. (Neko poročilo, ki ga je državni department v Washingto-nu prejel iz Bogate, trdi, da je radio v columbijski prestolnici naznanil, da je Calumbia vsled revolucije pretrgala diplomatske stike s Sovjetsko zvezo. Toda več ur po prejemu dotičnega poročila ni. bilo v brzojavkah iz Bogote še nobenega potrdila, da se je to dejanje zgodilo.) SENATORJI BODO POSKUŠALI RAZBITI ORGANIZACIJO Z. N. WASHINGTON, 12. aprila— Skupina 17 republikanskih in demokratskih senatorjev bo začela z akcijo, da se potisne organizacijo Združenih narodov v brezpomembnost, na njenem mestu pa ustanovi odprto vojaško zvezo proti Sovjetski zvezi. Veruje se, da poteza ne bo uspela, ker sta državni tajnik Marshall in predsednik senata Arthur Vandenberg proti. Senator Homer Ferguson je naznanil, da bo skupina predložila svoj načrt v senatu. Pd temu načrtu bi lahko tudi Rusija sodelovala pri takšni zvezi, toda pogoji so že tako ustvarjeni, da jih Rusija ne bi mogla sprejeti. štvo proti sovjetskemu ljudstvu, da bi se zadovoljilo sovražnikom splošnega miru in varnosti," je rečeno v protestu skladateljev. Proti filmu "The Iron Curtain," ki je propaganda proti Sovjetski zvezi so tudi mnoge ameriške kulturne organizacije vložile protest. Ruski skladatelji, ki uživajo svetovni sloves, pa so poudarili, da pod nobeno ceno ne bi dovolili, da se njihove skladbe uporablja v tem filmu. Protest se zaključuje z izjavo: "Z odločnim protestom proti takšnih metodah in običajih in s protestom proti temu ciničnemu zločinu napram ustvarjalni umetnosti, mi odločno vztrajamo, da se našo glasbo umakne iz filma "The Iron Curtain." EISENHOWER SPET ZANIKAL, DA BO KANDIDAT WASHINGTON, 10. aprila.— Gen. Dwight D. Eisenhower je danes po 25-minutni konferenci s predsednikom Trumanom glede obrambe rekel časnikarjem, da njegova prvotna izjava, da ne bo stopil v politično areno, še vedno drži, in da bi v no benem slučaju ne sprejel predsedniške kandidature, ne glede na to, kdo bi mu jo ponudil. Komemoraqe tre^e obletnice Rooseveltove smrti sirom sveta Glavni tajnik Z. N. obsodil govorice o novi vojni, ki so se začele širiti po smrti velikega ameriškega predsednika HYDE PARK, N. Y., 12. aprila—Glavni tajnik organizacije Združenih narodov Trygve Lie je danes rekel, da je ljudstvo sveta pretreseno in do globine srca razžaloščeno zaradi govoric o novi vojni, ki so se začele širiti po smrti Franklin D. Roosevelta. Lie je bil glavni govornik pri* --- Ljudska fronta Italije objavila volilni manifest Rokoborba Nocoj se bodo zopet štirje rokoborci hkrati spoprijeli na programu hkrati spoprijeli na ni. Nastopili bodo Whipper Billy Watson in Kay Bell, Lee Henning in Dick Raines. V drugem spopadu bosta nastopila Mr. X., ki še ni bil premagan v zadnjem letu, ter Jack Moore iz Long Beach, Cal. Spoprijeli se bodo tudi Bob Wagner in Doc Ed Meske ter Fred Bozik in Bulldog Drummond iz Indiane. RIM, 12. aprila — Italijanska Ljudska (demokratična) fronta je danes nasproti programu Kr-ščansko-demokratske stranke objavila svoj volilni manifest, v katerem je pojasnjeno stališče italijanskih levičarjev, kar se iJ-če odnosov z Zedinjenimi državami in Sovjetsko zvezo. "Ljudska fronta želi ohraniti in razviti tradicionalno italijansko politiko prijateljstva napram Zedinjenim državam in bo poskušala z Ameriko in zapadno Evropo skleniti bolj ugodne pogoje za ekonomsko sodelovanje in pomoč pri obnovi Italije," pravi manifest, ki obtožuje de Gasperijevo vlado, da želi pridružiti Italijo "histeričnim in reakcionarnim skupinam v Ameriki in zapadni Evropi." "Namesto tega Ljudska fronta želi slediti politiki miru tudi napram Sovjetski zvezi in deželam vzhodne Evrope, s katerimi namerava upostaviti obsežne trgovinske zveze." Z Jugoslavijo bi lahko dosegli direkten sporazum Dalje pravi manifest: "Z Jugoslavijo in ostalimi deželami, ki so zainteresirane v usodo Trsta, bi Ljudska fronta stopila v pogajanja za dosego direktnega sporazuma pri rešitvi vseh mejnih vprašanj in sicer na pravični podlagi in da se mir, prijateljstvo in ekonomsko sodelovanje postavi na Čvrsto osnovo." Socialistični časopi "Avanti" pa je obtožil proti-komunistične stranke, da nameravajo pred volitvami napasti cerkve in ver ske ustanove, da bi tako vzbudile ljudstvo in diskreditirale levičarske stranke. Časopis poziv-Ije vse socialiste, naj bodo ču-ječi in naj ne dovolijo, da bi takšen načrt bil izveden. Naročajte, širite in čitajte "Enakopravnosti" VATIKAN NAPOVEDUJE PORAZ KOMUNISTOV , RIM, 12. aprila. — Vatikanski krogi, ki imajo zveze z velikim kapitalom in diplomatskimi krogi, so danes prerokovali, da bodo volitve 18. aprila prinesle zmago krščanskim demo kratom. Ti krogi poudarjajo, da BO se številne družine pod vpli vom apelov od strani duhovščine odločile, da bodo volile proti koaliciji levičarskih strank. preprostih ceremonijah, ki so bile prirejene ob priliki tretje oblgtnice Rooseveltove smrti. Kritiziral je tako Zedinjene države kot Rusijo zaradi dejanj, ki da slabijo mirovno organizacijo sveta. Okrog 1,000 oseb se je zbralo pred staro hišo Roosevelta, ki se nahaja na obali Hudsona in nedaleč od vrta, v katerem je njegov grob. Prečitani so bili telegrami predsednika Trumana, državnega tajnika Marshalla in Mrs. Roosevelt, ki se nahaja v Londonu. Z vojnimi govoricami bi se moralo prenehati," pravi Lie Govor glavnega tajnika Združenih narodov je bil ena njegovih najbolj trpkih obsodb vojnih govoric. "Moralo bi se prenehati z govoricami o novi vojni. Jaz ne verujem, da je katera koli vlada na svetu tako popolnoma blazna, da bi nameravala začeti novo vojno." Lie je opozoril velike sile, da morajo poskušati rešiti svoje spore, ne pa da vsled njih grozijo ena drugi. Pristavil je, da zadnjih mesecev ni bilo nobenih resnih naporov, da se doseže sporazum glede mirovnih pogodb z osiščem in tako očisti pot za resnični pohod v mir. "Bojkot, preziranje in zapostavljanje niso načini, da se jači Združene narode, ali pa da se služi stvari miru," je rekel Lie. Pri obujanju spominov na velikega ameriškega predsednika je Lie rekel, da je Roosevelt bil človek, ki je vodil Združene narode. Posebno pa je poudaril besede, ki jih je nekoč Roosevelt spregovoril: "Ako civilizacija želi preživeti, mora gojiti znanost človeških odnosov—sposobnost vseh ljudi različnih vrst, da živijo, skupaj in da delajo skupaj v istem svetu, v katerem bo vladal mir." * Churchill hvali Roosevelta LONDON. 12. aprila —Bivši angleški premier Winston Churchill je danes pozval Anglijo in Ameriko, naj gledata v svoje povojne težave s pogumom, ki ga je imel Franklin D. Roosevelt. ^ Churchill je govoril na banketu, ki je bil prirejen v počastitev spomina F. D. Roosevelta, kateremu so na Grosvenor Square odkrili spomenik. Mrs. Roosevelt, ki je prišla v London, da odkrije spomenik svojemu pokojnemu soprogu, je bila dočakana od množice Angležev in počaščena na banketu, katerega so se udeležili med ostalimi tudi kralj Jurij VI., princesa Elizabeta, princ Phillip in premier Attlee. V svojem govoru je Churchill rekel, da je Roosevelt umrl prezgodaj in da vsled tega ni okusil "sladke pipdove končne zmage." Pristavil pa je, da Roosevelt ni doživel prepirov med zavezniki, ki so do tedaj bili združeni vsled skupne nevarnosti. Na banketu je bil prečitan telegram predsednika Trumana, ki se je v imenu Američanov zahvalil za počastitev spomina velikega Američana s strani Angležev. $ Praški časopis o tretji obletnici Rooseveltove smrti PRAGA, 12. aprila — Uradno glasilo češkoslovaške komunistične stranke "Rudo Pravo" je danes na prvi strani priobčilo članek, ki je posvečen pokojnemu predsedniku Zedinjenih držav Franklin' D. Rooseveltu. V članku, ki ga je spisal urednik časopisa za zunanje zadeve Kamil Winter, so . poleg pohval o Rooseveltovemu delu bile podčrtane tudi obtožbe, da so Zedinjene države po njegovi smrti krenili s poti sodelovanja z Rusijo, katero sodelovanje je bila ustvarjeno na konferenci v Teheranu in na Jalti. Članek pravi, da si edino Henry A. Wallace, predsedniški kandidat progresivne stranke, prizadeva, da bi sledil Rooseveltovemu programu demokracije. * VARŠAVA, 12. aprila—Bivši ameriški državljan, ki se je odrekel državljanstvu, da je lahko postal poljski ambasador v Ameriki, Oskar L^nge, je danes ob priliki komemoracije tretje obletnice Rooseveltove smrti izjavil, da je pokojni ameriški predsednik bil velik prijatelj Poljakov. Mati Henry A. Wallacea umrla DES MOINES, la., 12. aprila —Danes je tu umrla v starosti 80 let Mrs. May Wallace, mati predsedniškega kandidata Henry A. Wallacea. Pri smrtni postelji sta se nahajala tudi Wallace in njegova sestra Mrs. Annabelle McClay iz Birminghama, Mičh., ki sta prišla na poziv brata Jamesa, ko je stanje njih matere postalo kritično. Henry in Annabelle sta prišla z avtom iz Chicage) kjer se vrši konferenca Wallaceovih pristašev, da se tudi formalno ustanovi novo progresivno stranko Amerike. Pokojna Mrs. May Wallace je več kot 20 let bila v središču ameriške zgodovine. Njen soprog je bil poljedelski tajnik, sin Henry je imel isti urad in bil tudi podpredsednik Zedinjenih držav. ''ENAKOPRAVNOST" Owned and Published by THE AMERICAN JUGOSLAV PRINTING & PUBLISHING CO. 6231 ST. CL4,IR AVENUE CLEVELAND 3, OHIO HENDERSON 5311-12 Issued Every Day Except Saturdays, Sundays and Holidays SUBSCRU>TION RATES—(CENE NAROČNINI) By Carrier and Mail in Cleveland and Out of Town: (Po raznašalcu in po pošti v Clevelandu in izven mesta): For Ope Year—(Za eno leto) - Foi Six Months—(Za šest mesecev) For Three Months—(Za tri mesece) -$8.50 - 5.00 - 3.00 For Canada, Europe and Other Foreign Countries: (Za Kanado, Evropo in druge inozemske države): For One Year—(Za eno leto) - For Six Months—(Za šest mesecev) For Three Months—(Za tri mesece) -$10.00 — 6.00 — 3.50 Entered as Second Class Matter April 26th, 1918 at the Post Office at Cleveland, Ohio, under the Act of Congress of March 3, 1879. ZMANJŠANJE INDUSTRIJALNIH NESREČ V MALIH TOVARNAH Ni dolgo tega ko je bila v teku kampanja, katere cilj je bilo znižanje nezgod v malih tovarnah širom dežele. V kampanji, prirejeni v posameznih državah, je sodloval tudi delavski department. Ime kampanje je bilo "varni obrat." Kot izkazujejo nedavno objavljene številke Delavskega departmenta, se pripeti 70'r vseh industrijalnih nesreč pri delu v malih tovarnah, katerih ne doseže gibanje za uvede-nje varnega obrata, kakor večje tovarne. Zato pa so tudi poškodbe, ki jih utrpi delavec majhnih obratov, največji tovrstni problem dežele. Inšpekcijskim oblastim nudi delavski oddelek vzgojni materij al, ki pomaga pri prizadevanju zmanjšanja nezgod pri delu v gotovih industrijah. Posebni seznami in navodila v poljudnem jeziku kažejo, kako se je. ogniti nezgodam v malih industrijah proizvodnje zlatnine, opreme, pohištva, opeke, itd. Po potrebi je tozadevni urad Delavskega departmenta pripravljen nuditi navodila proti nezgodam za razne male industrije in obrate, obrti in poklice. Delavski urad, ki ima v svojem področju skrb za omejitev industrijalnih nesreč, je v teku kampanje imel razgovore z nadzorniki državnih delavskih oddelkov, da se prepriča o potrebi rešitve izrecnih problemov in o koristnosti uporabe najnovejših metod znižanja nezgod v posebnih industrijah. •Vsaka tovarna ali delavnica mora seveda najprej pregledati svoj seznam nesreč prejšnjih let. To pomaga nadzornikom, da sestavijo tabelo, ki kaže kaj je vzrok večine nezgod in koliko stanejo. Križ je, ker mnoga mala pod vzet j a ne vodijo seznama nesreč v svojem obratu. Tem je pojasnjeno, da je zelo važno zanje ako vodijo rekorde glede tega. Ce treba dobe tudi potreben pouk v tem. V času vojne se je uvedlo mnogo varnostnih naprav in metod, ki so koristne in katere se skuša uvesti tudi v male obrate ter male delavnice. Posebno je potrebno, da so delavci sami seznanjeni z metodami, katere jih obvarujejo pred nezgodami. V tem pogledu izurjeni naddelavci ali tovarniški nadzorniki pa tudi lahko preprečijo veliko število nesreč. Male tovarne same so bile vspodbujane, da podelijo nagrade za izredno zmanjšanje nezgod pri delu v njih podjetjih ali delavnicah. Program znižanja nezgod predvideva tudi ustanovitev odborov sestojecih iz delavcev in uprave. Naloga takih odborov je, da preiščejo vzroke nezgod, se o istih posvetujejo z delavci pri gotovem nevarnem delu in v smislu skupnih nasvetov osvojijo program varnosti, ki je koristen delavcem in malim tovarnarjem. Nadvse važno namreč je ako nosi odgovornost za varnost v obratu delavec sam s sodelovanjem in brigo delodajalca. Na ta način se bo moglo doseči znatno znižanje nezgod pri delu v mali industriji. Mnoge države se zanimajo za nov način reševanja problema nezgod v mali industriji. Odredile so posebne študije in pregled nesreč v gotovih predeljih koder so situirane male industrije in vse izgleda, da se tako posamezne države kot zvezni delavski urad zanimajo zelo resno za znižanje in v doglednem času, za odpravo industrijalnih nesreč, ki puste za seboj toliko pohabljenih, deloma onesposobljenih in tudi trajno poškodovanih delavcev, obenem pa pomenijo precejšnjo ekonomsko in produktivno izgubo za deželo. — Common Council PISMO IZ SLOVENIJE Ameriški Slovani na delu za mir New York, N,. Y.—V mesecu aprilu bo sklicanih več konferenc pod avspicijo Ameriškega slovanskega kongresa, na katerih se bo razpravljalo o delovanju za svetovni mir in o agitaciji za izvolitev Wallacea in kandidatov progresivne stranke. Te konference se bodo vršile; 17. in 18. aprila v Chicagu, 18. aprila v Newarku, 25. aprila v New Yorku, Philadelphiji in Clevelandu. V Pittsburghu pa se bo vršila meseca maja. Kot govornika bosta nastopala Leo Ki'zycki in Zlatko Ba-lokovič, kakor tudi drugi vodi- Jtelji. V Chicagu in New Yorku bo povezana konferenca s kon-Icertnim programom, na katerem bo Balokovič igral violino i in govoril. V mesecu maju pa bo Ameriški slovanski kongres aranžiral i shode v vseh velikih in manjših slovanskih naselbinah, na kate-,rih se bo slavilo V-E Day in začno protestiralo proti zgrajen ju zapadne Nemčije za bazo agresije v bodočnosti. Četrta konvencija Ameriškega slovanskega kongresa pa se bo vršila 24., 25. in 26. septem-ibrif v Chicagu. Udeležilo se je I bo'nad 2,000 delegatov. Ta konvencija bo zaeno velika demon-'stracija za mir. Volitve v Sloveniji—nova zmaga Osvsbodile fronte Volitve v okrajne ljudske odbore, ki so se vršile dne 21. marca v Ljudski republiki Sloveniji, so se zaključile s pomembno zmago Osvobodilne fronte. Udeležba pri volitvah je bila izredno dobra in priča o visoki politični zavesti slovenskega ljudstva. Čeprav niso še znani dokončni rezultati iz vseh volilnih okrajev, vendar moremo že ugotoviti, da se je udeležilo volitev povprečno daleč nad 90% volilnih upravičencev. V nekaterih okrajih je bila udeležba skoor stoodqstotna. Tako se je na primer v Sežani udeležilo volitev nad 99% vo-livnih upravičencev; v Ljubljani in Tolminu jih je volilo 98%, v Idriji nad 97, v Trbovljah nad 96' C, istotako v Gorici in Ilirski Bistrici. Skoro v vseh okrajih je bila udeležba nad 90%, le v šestih okrajih je bila nižja, vendar ga ni nikjer bila nižja od 80%. Za Osvobodilno fronto klasovalo daleč preko 90% volivcev, le v petih okrajih je bil odstotek za Osvobodilno fronto oddanih glasov nekoliko manjši. Na dan volitev je bilo po mestih in vaseh vse živahno. Že v zgodnjih jutranjih urah so vo-livvi hiteli v velikem številu, če-sto v strnjenih skupinah in gručah, na volišča, da opravijo svojo državljansko dolžnost. Povsod so nato v velikem številu odhajali na prostovoljno delo, bodisi na gradilišča zadružnih domov ali na ceste, da s koristnim delom proslavijo volivni praznik. Tisoči in tisoči slovenskega delovnega ljudstva so na ta način znova pokazali trdno voljo, da hočepo zgraditi ljudsko oblast in posvetiti vse svoje sile za razvoj in napredek države. Slovenski znanstveniki in umetniki so prejeli Prešernove nagrade Dne 20. marca je minister za prosveto Ljudske republike Slovenije dr. Jože Potrč nagradil slovenske znanstvenike in umetnike, ki so se izkazali s svojim delom v letu 1947, s Prešernovimi nagradami. Za delo na znanstvenem področju sta bila nagrajena Milan Vidmar in Josip Korošec, prvi za delo "Problemi prenašanja električne energije," drugi pa za delo "Izkopavanja na Ptujskem gradu;" prejela sta vsak po 40,000 dinarjev. Na področju književnosti so bili nagrajeni pisatelji Slod-njak, za roman "Pogine naj pes," z zneskom 30,000 dinarjev; Grabeljšek, za knjigo "Za svobodo in kruh" (in drugi del novele), z zneskom $20,000 dinarjev, in Kreft, za delo "Tu-gomer" (dramatursška obdelava), z zneskom $30,000 dinarjev. Na področju glasbe sta bila nagrajena vsak z zneskom 30,-000 dinarjev skladatelj Kozina, za skladbo "Beja Krajina," in škerjanc, za "Fantazijo za klavir in orkester." Za dirigentsko delo v letu 1947 sta prejela nagrado v znesku po 20,000 dinarjev Samo Hubad in Jakov Cipci. Za delo na področju likovne umetnosti so prejeli Prešernove nagrade umetniki: Boris Kalin, za kip Tito (marmor), in slikar Stupica, za sliko "Deklica z lam-pijonom" (olje), vsak po 30,-000 dinarjev, ter Slikar Jakac, za risbo Oton Zupančič v znesku 20,000 dinarjev. Dalje so prejeli Prešernove nagrado naslednji gledališki umetniki: Mira Danilova, za vlogo Elmire v Tartuffu, v znesku 20,000 dinarjev; Ivan Levar, za naslovne vlogo v Tartuffu in vlogo škofa v Tugomehu, v znesku 20,000 dinarjev; Mileva Za-krajšek, članica Drame v Mariboru, za gledališko delo v letu 1947, v znesku 20,000 dinarjev. Za delo v Operi je prejel umetnik Vekoslav Janko nagrado v znesku 20,000 dinarjev. Lani je bilo podeljenih skupno 11 Prešernovih nagrad, in sicer tri za likovno umetnost v skupnem znesku 40,000 dinarjev, ena za znanost v znesku 20,-000 dinarjev, za glasbo dve po 20,000 dinarjev, za književnost štiri po 10,000 dinarjev in ena v znesku 20,000 dinarjev. Skupno je bilo torej lani razdeljenih nagrad za 160,000 dinarjev. Letos se je število Prešernovih nagrad pocišalo na 16, v skupnem znesku 420,000 dinarjev. Poleg teh nagrad so slovenski znanstveniki in umetniki prejeli še številne nagrade od Komiteja za kulturo in umetnost v skupnem znesku 805,000 dinarjev. Potemtakem so slovenski kulturni dleavci prejeli v letu 1947 samo v nagradah preko 1,200,000 dinarjev. Te št evilke zgovorno dokazur jejo skrb, ki jo ljudska oblast posvečuje razvoju znanosti in umetnosti. V stari Jugoslaviji je bil znanstvenik in umetnik prepuščen sa msebi, zapostavljen in često preziran; moral se je trde boriti za goli materialni obstanek in le redkokdaj mu je bila dana prilika, da je mogel svobodno razviti svojo stvari-teljstvo sposobnost. Ljudska oblast v novi Jugoslaviji pa ne samo ceni delo znanstvenika in umetnika, marveč ga tudi podpira in vzpodbuja ter mu daje materialno možnost, da s svojim delom dviga delovno ljudstvo in sodeluje pri graditvi njegove boljše bodočnosti. Najboljši zidarji Slovenije so tekmovali Ena in trideset zidarskih mojstrov iz vseh krajev Slovenije je tekmovalo v Ljubljani v novem načinu zidanpa na gra-dilišču generalnih direkcij ministrstva za industrijo in rudarstvo. Vsak mojster je imel dva pomočnika in vsaki zidarski skupini so bili dodeljeni poda-jači za prinašanje malte in zidakov. Pri tekmovanju, ki je trajalo dva dni in ki je vzbudilo med delavstvom veliko zanimanje, zlasti seveda med delavstvom gradbene stroke, so bili z novim načinom zidanja doseženi presenetljivi uspehi. Tekmujoči zidarji so v osmih urah sezidali 395.75 kubičnih metrov zidu, to je skoro šestkrat več kot po doslej običajnem načinu zidanja. Po nagrado v znesku 5,000 dinarjev je dobil zidar Vinko Hu-mer, ki je zgradil 34.97 kubičnih metrov zidu. Drugo nagrado j si je priboril zidar Miro Škafic; sežidal je nekaj manj kot 30 kubičnih čevljev zidu. Tretjo nagrado sta si delila zidarja Franc Pengal in Anton Mrak. Tudi delavci, ki so stregli zidarjem, so prejeli nagrade, in sicer je prvo nagrado prejela [skupina delavcev, ki je stregla zidarju Pengalu, druga nagrada 'je bila podeljena skupini zidar-'ja Mraka, tretja pa skupini zi-Idarja Rojška; prva skupina je postregla zidarski skupini z 38.59 kubičnimi metri materia-'la, druga je postregla z 37.41 kubičnimi metH materiala, tretja pa z 28.41 kubičnih čevljev materiala. Kakovost zidarskega dela pri tekmovanju ni trpela; tudi odpadki na materialu niso bili več-I ji kot pri nonnalnem načinu zi-I danja. Celo je ves čas nadzirala posebna komisija, ki je skrbno pazila, da je zidanje v skladu z vsemi strokovnimi predpisi. Praktični rezultat tekmovanja j eta, da je bilo v dveh dneh sezidanih šest stavbenih objektov, ki jih je treba samo še pokrit' in ometati. Smučarske tekme za prvenstvo Jugoslavije Dne 1. marca t. 1. so se končale v Planici na Gorenjskem smučarske tekme za prvenstvo Jugoslavije, in sicer z najlepšo disciplino smučarskega športa—s skoki. Zaključnim tekmam je prisostvovalo okoli 5,000 ljudi, ki so se pripeljali v Planico z rednimi in posebnimi vlaki. Mnogo izletnikov je prišlo tudi iz Trsta in iz Hrvatske. Vsem bo Planica gotovo ostala v najlepšem spominu, kajti vreme je bilo krasno in prireditev je vsestransko uspela. Na tekmah v skokih je nastopilo 75 tekmovalcev iz vse Jugoslavije, vendar pa so bili v pretežni v&čini zastopani Sloveči, kajti v drugih republikah Jugoslavije ta vrsta športa ni še tako razvita kot v Sloveniji. Prvo mesto in s tem naslov prvaka Jugoslavije v skokih si je priboril Janez Polda, ki je skočil 44.5 metra in 47.5 metra in tako dosegel 326.4 točke; drugo mesto je zasedel Karel Klančnik s 329.9 točkami; skočil je 42, 41 in 45.5 metra; tretji je bil Janko Mežik s 321 točkami (40, 40.5 in 42 metra); slede po vrsti Franc Pribošek, Jože Langus, Albin Rogelj, Ivo Razboršek, Slavko šušteršič, Andrej Vidic in Alojzij Razin-ger. Poleg navedenih so se vršile še razne druge tekme v smučanju, ki so prav zadovoljivo uspele in jim je občinstvo sledilo z velikim zanimanjem. * Strokovne šole v Sloveniji Vzporedno z naraščajočo industrializacijo države v okviru petletnega gospodarskega načrta raste potreba po strokovno izvežbanih delovnih močeh, ki jih primanjkuje v vseh panogah industrije. Naloga, da skrbi za naraščaj strokovnjakov za naraščaj strokovnjakov za razvijajočo se industrijo, je v Sloveniji poverjena številnim strokovnim šolam, ki jih je okoli 30 z 2,363 učenci. Takšne šole se nahajajo skoro v vseh industrijskih krajih Slovenije. Na Jesenicah je metalna kovinska in industrijska šola, v Kranju industrijska šola, v Celju kovinarska šola, v Teznu pri Mariboru kovinarska šola. Strokovne šole imajo tudi rudarski centri Zagorje, Velenje in Zabukovica. Poleg tega obstoja še vrsta raznih gospodarskih, gozdarskih, železničarskih in drugih šol. Kovinarsko šolo na Jesenicah obiskuje nad 200 j učencev, od katerih posečajo ne-! kateri tudi večerno gimnazijo. I Učenci so večinoma sinovi de-'lavcev in kmetov in skoro vsi j imajo samo ljudskošolsko izo-I brazbo. Nezadostna predizo-brazba je neugodno vplivala na učne uspehe, ki so bili na nekaterih šolah, zlasti na Jesenicah, dokaj nezadovoljivi. Kovinarsko šolo pri tovarni avtomobilov v Teznu obiskujejo poleg Slovencev tudi Bosanci, Poljaki in Albanci. Odnosi med I učenci so prav dobri. Učenci ne-• domačini so večinoma nastanje-|ni v internatih. Skoraj vsaka šola ima tudi svoj vajeniški dom. Internati in vajeniški do-mi so na splošno dobro urejeni, vendar so ponekod radi velikega števila vajencev postali že pre-' tesni. L. N. Tolstoj : PO PLESU Povest Glejte, vi pravite, da Človek ne more sam po sebi lazumcu, kaj je dobro, kaj slabo, da je vse odvisno od okolice, da okolica ubija človeka. Jaz pa mislim, da je vse odvisno od naključja. Povedal bom o sebi ..." Tako je začel govoriti od vseh spoštovani Ivan Vasilje-vič po razgovoru, ki smo ga imeli o tem, če je za osebno izpopolnjevanje neobhodno p o -trebno izpremeniti najprej pogoje, v katerih ljudje živijo. Nihče ni prav za prav trdil, da človek ne more sam po sebi razumeti, kaj je dobro, kaj slabo, toda Ivan VasUjevič je imel takšno navado, da je odgovarjal na vsoje lastne misli, ki so se v njem porajale iz razgovora, in v smislu teh misli pripovedoval dogodbe i z svojega življenja. Večkrat je popolnoma pozabil na vzrok svojega pripovedovanja. Med pripovedovanjem se je razvnel, zlasti ker je pripovedoval zelo iskreno in resnično. Tako je naredil tudi zdaj. "Povedal bom o sebi. Vse moje življenje se je zapletlo tako in ne drugače ne zaradi okolice, ampak zaradi nečesa povsem drugega." ''Zaradi česa?" smo vprašali. "To je dolga povest. Ce bi jo hoteli dobro razumeti, ti moral veliko pripovedovati." "Le pripovedujte." Ivan Vasiljevič se ie zamislil in zmajal z glavo. "Da," je rekel. "Vse življenje se je izpre-menilo zaradi ene noči, ali prav za prav — jutra." "Kako pa je bilo?" "Tako je bilo, da sem bil silno zaljubljen. Mnogokrat sem se bil že zaljubil, toda to je bila moja največja ljubezen. Stvar sodi že v preteklost: ona ima že poročene hčerke. To je bila B .... da, Varenjka B . . . da, Varenjka B . . . " Ivan Vasiljevič je povedal rodbinsko ime. "Še pri petdesetih letih je bila izredno lepa. Toda v mladosti, ko ji je bilo osemnajst let, je bila očarljiva: visoka, vitka, ljubka in veličastna, zares veličastna. Nosila se je vedno nenavadno pokonci, ko da ni mogla drugače, glavo nekoliko nazaj nagnjeno, in to ji je dajalo, spričo njene lepote in visoke postave vzlic njeni skoraj koščeni mršavosti, nekakšen kraljevski videz, ki bi odbijal od nje, če bi ne bilo njenega ljubeznivega, vedno veselega nasmeška i ust i prečudnih lesketajočih se oči i vsega njenega ljubkega, mladega bitja." "Kako lepo slika Ivan Vasiljevič!" "Kakor koli bi slikal, ne bi mogel tako naslikati, da bi doumeli, kakšna je bila. Ali to ni glavno. Kar hočem povedati, se je zgodilo v štiridesetih letih. V tistem času sem bil študent v provincialnem vseučilišču. Ne vem, je li to dobro ali slabo, toda takrat nismo imeli na našem vseučilišču nobenih krožkov, nobenih teorij, ampak smo bili samo mladi in živeli, kakor je prirojeno mladosti, učili smo se iu veselili. Jaz sem bil zelo vesel in čvrst fant, poleg tega pa še bogat. Imel sem urnega jezdnega kljusača, sankal sem se z gospodičnami (drsalke takrat še niso bile v modi), krokal sem s tovariši (tačas nismo pili drugega nego šampanjec; če ni bilo denarja, nismo ničesar pili, žganja nismo pili, kakor ga zdaj pijejo). Glavno moje veselje pa so bil večerne zabave in plesi. Plesal sem dobro in nisem bil grd." "Nikar ne pretiravajte v skromnosti," ga je pretigala ena od sobesednic. "Saj vendar poznamo vaš še dagerotipni portret. Ne samo, da niste bili grdi, marveč ste bili celo lepotec." "Lepotec ali ne, to ni glavno. Glavno je, da sem bil v tistem času svoje največje ljubezni do nje, bilo je zadnji dan pusta, pri starem gubernatorskem načelniku, dobrodušnem, bogatem in gostoljubnem komornikj. Sprejemala je tudi njegova prav tako dobrodušna žena v žametni plišasti obleki in z nakitom na glavi, z goli® rimi, rejenimi, belimi in prsmi, kakršni so Elizabete Petrovne. Ples f"" čudovit; dvorana krasna, z lerijami, godci znameniti ^ krat še tlačani nekega ka — ljubitelja glasbe, bif® jajen, šampanjec je tekel v F tokih. Čeprav sem imel ■ -1 ker šampanjec, ga nisem pisem bil brez vina ljubezni p'?"' zato pa sem plesal do one®^ glosti — plesal sem i četvo"^ i valčke i polke, seveda, kor je bilo mogoče, vse z ^ renjko. Imela je belo oblek" ^ rožastim pasom in bele usDf rokavice, ki so ji segale sk" ^ do suhih ostrih komolcev, bele atlasne čeveljčke. jni je odvzel zoprni Anisimov — še sedaj mu n® ^ rem odpustiti tega, —-jo je; brž ko je vstopila i° ® ^ tem ko sem se bil jaz odpev ^ lasuljarju po rokavice. Ker sem plesal z njo mazurke, vzel neko Nemko, ki sem bil dvoril. Ali bojim se, da se® tisti večer nevljuden z njOi sem govoril z njo, nisem dal, ampak sem videl sa®o soko, vitko postavo v gle-fl- beli oble- gljO" ki z rožastim pasom, njen či, zardeli obraz z prijazne ljubke oči. Ne jaz, vsi so jo gledali in ^ vali, moški in ženske, vse zasenčila. Kako bi J® ne občudovali! Po predpisu, tako rekoč, zurke nisem plesal z njo, ^ ^ niči pa sem plesal skoraj čas z njo. Brez zadrege ^ preko vse dvorane naravno ^ meni, jaz pa sem vskočil, n ^ bi počakal povabila, ona mi je zahvaljevala z nasmes zavoljo moje iznajdljivosti-dar nas je vrsta zanesla k ona pa ni uganila mojega . in mi ni podala roke, je la s suhimi rameni in se smehnila v znak sočutja lažbe. Kadar so mazurkine prepletali z valčkom, sem ^ z njo plesal valček, ona P ,j naglo dihala, se nasmehni ^ rekla "encore" (še). I" ju-sem valček š^ in še, a nis® til svojega telesa. .gjigi' Kako da niste čutili, ni j« da ste ga zelo čutili, ko objemali okrog pasu; ne svojega telesa, m a r v e c ^ njeno telo," je rekel ne gostov. jo#) Ivan Vasiljevič je zardel in jezno skoraj za "Taka, glejte, je sedanJ» dina. Vi razen telesa nic ^ jj-vidite. V naših časih m jjulr ko. Čim močneje sem bi Ijen, tem bolj breztelesna ona zame. Vi zdaj vidi^^^ ^ gležnje in še kaj, vi sla^.^ jj-ske, ki ste vanje zaljU me, kakor je govoril Al ® — dober pisatelj je b'' bil predmet moje ljubezn z bronom odet. Mi ne saiH" nismo slačili, marveč snjo li pokriti goloto kako Noetov sin. No kajpa ' ne razumete ..." "No poslušajte ga- '^o bilo dalje?" je rekel n nas. vi pir "Da. Tako torej sem večinoma z njo in nis^nj kako je minil čas. Go ^ navijali z neko brezupn^^ jg nostjo — saj veste, ka koncu plesa — vedno j, S is mazurl očetje in mamice miz za kvartanjc in iq p' iwderjo, lakaji so pog*:,, P* hajali in nekaj pi ■iP gil- je tri ura. Treba J® ge ristiti poslednje ndin"^ gto^* ;bral " krat sem si jo izK 'Torej po večerji gei^ sva šla po dvorani-moja?" sem ji rekel, spremil na njen ■seveda, če me Ije.' je rekla in se 'Ne bom pustil,' se 'Dajte mi vendar 1'® rekla. _ M, 'Težko jo dam,' pg&U* ji izročil belo, cenen® (Dalj« ua 3- ji) ^aprila 1948 ENAKOPRAVNOST STRAN 3 PO PLESU (Nadaljevanje z 2. strani) ^ Ju imate, da vam ne bo tež-J' j® rekla, odtrgala peresce pahljače in mi ga dala. sem peresce in samo s S edom sem mogel izraziti na- %šei bit le in hvaležnost. Nisem vesel in zadovoljen, — bil srečen, blažen, bil sem do-j nisem bil jaz, marveč ^ ° "adzemeljsko bitje, ki ne >. iri je sposobno samo ^ fiobro, BGm peresce v rokavico '> nisSem se mogel odtrgati ^aje. °čka me prosi za mi je rekla in pokazala na postavo svojega polkovnika s srebrnimi stoječega v vratih z in drugimi damami. pridite semkaj,' glasno klicanje go-^ eli ^ briljantnim nakitom Y^betskimi rameni, k J^^jska jfe šla k vratom, Ja) ?°^°^ite, ma chere (dra-da se sprehodi z va-vjj, prosim, Peter Vladisla-PoDjg^.j^ obrnila gospodinja k oče je bil prav lep, visok in svež starec. °braz je bil zelo rdeč, l|%Ql !' ^ la Nicolas (kakor pri zavihanimi brki, ki zaliscev, in z na-^ senčnimi lasmi; V^®°vih bleščečih očeh in na ustnah je bil prav takšen nasmešek kakor pri hčeri. Bil je lepo zraščen, s širokimi z odlikovanji okrašenimi, po vojaško izbočenimi prsmi, s silnimi rameni in z dolgimi, vitkimi nogami. Bil je vojaški poveljnik tipa starega vdanega sluge z ni-kolajevsko držo. Ko sva prišla k vratom, se je polkovnik branil, govoreč, da je pozabil plesati, vendar pa se je smehljal, šinil z roko na levo stran, vzel sabljo iz portepeja, jo oddal uslužnemu mladeniču, nadel irharsto rokavico na desno roko, — 'vse mora biti po predpisu,' '— je rekel smehlja- toda ne modni s koničastimi, ampak starinski, s štirioglatimi stopali in brez podpetnikov, Oči-vidno so bili škornji narejeni od bataljonskega čevljarja. 'Da bi hčerko peljal v družbo in jo oblačil, ne kupuje modnih škornjev, ampak nosi doma narejene,' sem pomislil in štirioglata stopala škornjev so me posebno dirnila. Videti je bilo, da je nekoč zelo lepo plesal, toda zdaj je bil težek in noge niso bile več tako prožne za vse lepe in nagle obrate, ki jih je skušal delati. Vendar pa je dobro naredil dva kroga. Ko pa je prehitro razširil noge in jih spet sklenil, čeprav z nekim naporom, je padel na eno koleno, ona pa se je smehljala, popravljala krilo, ki ga je on zataknil, in gladko zaplesala okrog njega. Tedaj so vsi glasno zaploskali. Nekoliko je se, vzel hčerko za roko, na-pravU čebt obrab in čakal ; objel hčerko okrog ušes, jo po- takt. Ko se je začel motiv mazur-ke, je čvrsto udaril z eno nogo ob tla, iztegnil drugo, in njegova visoka, težka postava je zdaj tiho in gladko, zdaj hrupno in burno, s pritrkavanjem podplatov ob tla, z udarjanjem noge ob nogo, drvela okrog po dvorani. Ljubka Varenjkina postava je plavala okrog njega, neopazno in pravočasno skrajšala ali zdaljšala korak svojih malih, belih atlasnih nožic. Vsa dvorana je spremljala z očmi sleherni gib para. Nisem ju samo občudoval, marveč sem ju gledal gin jen o d navdušenja. Zlasti so me dirnili njegovi s trakovi prevezani škornji, — dobri škornji iz telečjega usnja ljubil na čelo in pripeljal k meni, misleč, a jaz z njo plešem. Rekel sem, da nisem njen kava-lir." "Vseeno je, sprehodite se z njo", je rekel, se prijazno smehljal in vdeval sabljo v portepe. "Kakor se po prvi kaplji izlije iz steklenice njena vsebina z velikim curkom, tako je tudi v moji duši ljubezen do Varenj-ke sprostila vso v moji duši skrito sposobnost ljubiti. V tem trenutku sem objemal ves svet s svojo ljubeznijo. Ljubil sem i gospodinjo z njenim načelkom, z njenimi elizabetskimi prsmi, i njenega moža i njene goste in njene lakaje in celo inženirja ' M A# BRING YO0 SUCH VALU: see this newest 1948 PHILCO hadio-phonograph tomorrow ® ^'ossic Mahogany ^ t^ewPhilcd Automatic '^®cord Changer ^ Antpi« Record Storage ®P0C9 ''*®therweiflht Tone ... No needles .....^®«hangel > PAY ONLY 2.00 A WEEK p/"(Questionably one of the most beautiful console radio-fj L'^ographs ever offered! A masterpiece of craftsmanship in ^ J* iiahogany veneers of selected graininc. And what an instru-radio or your favorite records, the glorious tone lo- ) you. Clever drop-front mechanism makes it easy to 'o 1 new Philco Automatic Record Changer ... handles up tea records easily and gently! Here's Philco outstanding , ^(y.in performance and value. See the Model 1283 tomorrow. 179-95 mi vam damo popust na vaš star radio aparat. lahka mesečna odplačila. Norwood Appliance & Furniture 6202 ST. CLAIR AVENUE JOHN SUSNIK Anisimova, ki se je kujal name. Do njenega očeta z njegovimi škornji in ljubeznivim, njenemu podobnim nasmeškom, sem imel tačas neki občutek nežnega zanosa. Mazurka se je končala, gospodar iir gospodinja sta povabila goste k večerji, toda polkovnik B. je odklonil rekoč, da mora jutri zgodaj vstati, in se poslovil od gostiteljev. Ustrašil sem se, misleč, da tudi njo odvedejo, toda ostala je z materjo. Po večerji sem ■ plesal z njo obljubljeno četvorko. In čeprav je bila moja sreča, kakor se mi je zdelo, neizmerna, se je vendar še in še stopnjevala. Ničesar nisva govorila o ljubezni; ne sebe ne njo nisem izpraše-val niti o tem, če me ljubi. Meni je bilo dovolj, da sem jo ljubil. In samo nečesa sem se bal, tega, da bi mi kaj ne skalilo sreče. tam se je glasil motiv mazurke. Ta glasba tu pa je bila drugačna—ostra, zoprna. 'Kaj pa je to?' sem pomislil in napotil sem se po sredini ravnice, po izvoženi, gladki cesti v smer zvokov. Ko sem prehodil kakih sto korakov, sem začel razlikovati skozi meglo mnogo črnih ljudi. Očividno so bili vojaki. "Vaje imajo, bržčas," sem pomislil ter stopil bliže, z mano )a kovač v zamaščenem kratkem kožuhu in predpasniku, ki je nekaj nesel pred menoj. Vojaki v črnih uniformah so stali v dveh vrstah drug proti drugemu s puškami ob nogah in se niso ganili. Za njimi sta stala Dobnar in flavtist ter nenehno ponavljala isto neprijetno, vre-ščečo melodijo. 'Kaj delajo?' sem vprašal kovača, ki se je ustavil poleg mene. Ko sem prišel domov, sem se slekel in hotel zaspati, toda videl sem, da je to docela nemogoče. V roki sem imel peresce iz njene pahljače in njena rokavica, ki mi jo je dala, ko je odhajala in sedla v voz ter sem jaz udobno posedel njeno mater in potem še njo. Gledal sem na ta dva predmeta. Z odprtimi očmi sem jo videl pred seboj v trenutku, ko je pri izbiranju med dvema kavalirjema uganila moje geslo, ter slišim njen ljubki glas, ko mi pravi: "Ponos? da?" Radostno mi daje roko. Ali ko pri večerji nastavlja kozarec šampanjca k ustnicam in me gleda izpod čela z božajočimi očmi. Toda najbolj razločno jo vidim v paru z očetom, ko se lahkotno suka okoli njega in se ponosna in vesela sebe in njega ozira po gledalcih, ki ju občudujejo. Z nežnim in ginljivim zanosom vključujem oba, očeta in hčer, v svojo ljubezen. Takrat sva živela sama ^ z rajnkim bratom. Bra,t sploh ni maral za svet in ni hodil na plese. Zdaj se je pripravljal na kandidatski izpit in je živel zelo redno. Spal je. Gledal sem njegovo v blazino zavito in do polovice s flanelasto odejo pokrito glavo. Ker sem ga imel rad, se mi je zasmilil, zasmilil zato, ker ni poznal in ni čutil tiste sreče, ki sem jo jaz doživljal. Najin tlačanski lakaj Pe-truša mi je prišel naproti s svečo in mi hotel pomagati pri slačenju, toda odpustil sem ga. Pogled na njegov zaspani obraz z zamotanimi lasmi je vzbujal v meni nemirno ganotje. Prizadeval sem si, da ne bi delal hrupa, in sem šel po prstih v svojo sobo ter sedel na posteljo. Ne, moja sreča je bila prevelika, nisem mogel spati. Vrhu tega mi je bilo vroče v zakurjenih sobah in, ne da bi slekel uniformo, sem tihoma šel v prednjo sobo, ofclekel plašč, odprl zunanja .vrata ih stopil na ulico. S plesa sem odšel ob petih; odkar sem prišel domov in tu posedal, sta minili še kaki dve uri, tako, da sem stopil* na piano, je bilo že svetlo. Bilo je pravo pustno vreme: megla. Z vodo nasičeni sneg se je topil na ulicah, z vseh streh je kapalo. B.-jevi s o tedaj stanovali n a koncu mesta, poleg velike ravnice. Na enem koncu je bilo iz-prehajališče, na drugem dekliški zavod. Šel sem preko naše puščobne ulice in prišel na veliko ulico, kjer sem že srečava! pešce in voznike z drvmi na sa neh, ki so drsale s sanicami po tlaku. Konji, ki so enakomerno majali z mokrimi glavami poc lesketajočimi se kambami, z ro goznico pokriti izvoščki, ki so čofotali v ogromnih škornji poleg voz, ulične hiše, ki so bile videti v megli silno visoke,—vse mi je bilo drago in pomembno Ko sem prišel na ravnico kjer je stala njihova hiša, sem zagledal na koncu v smeri iz prehajališča nekaj velikega in črnega ter zaslišal od tam zvoke flavte in bobna, V moji duši je ves čas prepevalo, tu in 'Tatarja preganjajo zaradi pobega,' je jezno rekel kovač in pogledoval v oddaljeni konec vrst. Začel sem gledati tja in videl sredi vrst nekaj strašnega, ki se je bližalo k meni. To, kar se je bližalo, je bil do pasu gol moški, privezan k puškama dveh vojakov, ki sta ga peljala. Po-eg njiju je hodila visoka vojaška oseba v plašču in čepici. Postava se mi je zdela znana. Tresoč se po vsemi telesu je kaznovani čofotal po tajajočem se snegu ter se pomikal naprej pod udarci, ki so se usipali nanj z obeh strani. Ko se je vrgel nazaj, sta ga podčastnika, ki sta ga držala privezanega k puškama, pahnila naprej, če je padal naprej, sta ga pridržala, da ne bi padel, tako, da sta ga povlekla nazaj. Visoka vojaška ose-)a pa se ni oddaljila od njega in stopala poleg njega s trdo, nekoliko tresočo se hojo. To je bil njen oče, s svojim rdečim obrazom, belimi brki in zalisci. Pri vsakem udarcu je teperii vojak kakor v začudenju obračal od bolečin spačeni obraz v, tisto stran, od koder je padel udarec, in z režečimi se belimi zobmi stalno ponavljal iste besede ki jih nisem razločil, šele io je bil prav blizu, sem razbral te besede. Ni govoril, ampak vzklikal: "Bratci, usmilite se. Bratci , usmilite se". Toda bratci se ga niso usmilili in, ko je bil sprevod v isti vrsti z menoj, sem videl, kako je proti meni stoječi vojak odločno stopil korak naprej in zamahnil s palico, da je zažvižgala v zraku, ter silno udaril Tatarja po hrbtu. Tatar se je pognal naprej, toda podčastnika sta ga pridržala in prav takšen udarec je padel nanj z druge strani, in zopet s te in zopet z one .... Polkovnik je hodil poleg, pogledoval zdaj sebi pod noge, zdaj na kaznovanega, vdihaval zrak, z napihnjenimi lici in ga počasi izpuščal skozi našobljeno ustnico. Ko je sprevod šel tam mi mo, kjer sem stal, sem za trenutek videl skozi vrste hrbet tepenega vojaka. Videl sem ne kaj pisanega, mokrega, rdečega, nenaravnega, da nisem verjel, da je to telo človeka. •Moj bog', je izpregovoril po-eg mene kovač. Sprevod se je oddaljeval. Vedno enako so padali z dveh strani udarci na spotikajočega se, krivečega se moža, vedno enako so ropotali bobni in žvižgala flavta, vedno enako se je pomikala s trdim korakom visoka, stasita polkovnikova postava poleg tepenega. Nenadoma se je polkovnih ustavil in se naglo približal enemu od obeh vojakov. 'Naitiazal te bom', sem zaslišal njegov srditi glas. 'Ali boš mazal? Boš?' In videl sem, kako je s svojo silno roko v usnjeni rokavici bil po obrazu prestrašenega, slabotnega vojaka nizke rasti zato, ker ni dovolj krepko zamahnil s palico po rdečem Tatarjevem hrbtu. 'Dajte svežih palic!' je krik-nil, se ozrl in me zagledal. Delal se je, ko da me ne pozna, se strašno in jezno namrgodil ter se naglo obrnil. Tako hudo me je bilo sram, da nisem vedel, kam bi pogledal; kakor da so me zalotili pri najbolj sramotnem dejanju, sem povesil oči in pohitel domov. Vso pot mi je zvenelo v ušesih drobno bobna-nje in žvižganje flavte, zdaj sem slišal besede: 'Bratci, usmilite se me,' zdaj samozavestni, srditi polkovnikov glas, ki je kričal: 'Boš mazal? Boš?' Medtem pa mi je legla na srce huda, skoraj telesna žalost, da me je obhajala slabost in sem se nekajkrat ustavil. Bilo mi je, ko da bo zdaj pa zdaj bruhnila iz mene ta groza, ki je prišla vame od tega prizora. Ne pomnim, kako sem se privlekel domov in legel. Toda komaj sem hotel zaspati, sem spet slišal in videl vse ter skočil kvišku. ,Očividno je njemu nekaj znano, česar meni ni,' sem pomislil o polkovniku. Če bi vedel, kar on ve, bi razumel in to, kar sem videl, me ne bi mučilo. Pa če sem še tako razmišljal, nisem mogel doumeti tistega, kar ve polkovnik, in zaspal sem šele na večer in to šele potem, ko sem šel k prijatelju in se z njim napil do trde pijanosti. Morda mislite, da sem tedaj prišel do sklepa, da je bilo to, kar sem videl, zlo dajanje? Nikakor ne. 'če je nekdo delal to s tako zamozavestjo in če so vsi bili mnenja, da je to neobhodno potrebno, tedaj so oni vedeli nekaj, česar jaz nisem vedel,' sem razmišljal in skušal to vedeti. Pa če sem se še. tako trudil, tudi pozneje nisem mogel tega zvedeti. In ker nisem zvedel, nisem mogel stopiti v vojaško službo, kakor sem pred tem nameraval, in ne samo, da nisem služil pri vojakih, marveč nikjer nisem služil in kakor vidite, nisem bil za nič sposoben." "Mi že vemo, kako niste bili za nič sposobni", je rekel nekdo od nas. "Rajši povejte: koliko ljudi bi ne bilo za nič sposobnih, če bi vas ne bilo". "No, zdaj že neumnosti govorite", je odkrito nejevoljno rekel Ivan Vasiljevič. "Kaj pa ljubezen?" smo ga vprašali. "Ljubezen? Od tistega dne je ljubezen pešala. Kadar se je ona zamislila z nasmeškom na ustnicah, kar je bilo pogosto pri njej, takoj sem se spomnil polkovnika na ravnici. Bilo mi je tako nerodno in neprijetno, da sem se vedno redkeje z njo sestajal. Ljubezen je tako splahnela v nič. Tako, vidite, se včasih dogode stvari, ki izpre-menijo in preusmerijo vse človeško življenje. Vi pa pravite . je zaključil. (Iz ruščine prevedel I. Vouk) (SANS—Chicago) ZAVAROVALNINO proti ognju, tatvini, avtomobilskim nesrečam, itd. preskrbi Janko N, Rogelj 6208 SCHADE AV& Pokličite: ' GNdicott07l8 DRUGA IZDAJA ENGLISH-SLOVENE DICTIONARY (Angleško-slovenski besednjak) Naročite pri: ENAKOPRAVNOSTI 6231 St. Clair Ave. Cleveland 3, Ohio CENA $5.00 v vsaki slovenski družini, ki se zanima za napredek in razvoj Slovencev, bi morala dohajati Enakopravnost $ Zanimivo in podučno čtivo priljubljene povesti MIHAIL ŠOLOHOV TIHI DON PRVA KNJIGA :=Jj (Nadaljevanje ) Aksinjino delo je bilo trikrat na teden poribati tla, krmiti perjad in čistiti kurnico. Delo je opravljala na vso moč vneto in si poskušala vse pridobiti; vštevši Lukerjo. Grigorij je večji del časa prebil s ko-njačem Saškom v prostornem konjaku. Saška je imel že belo glavo, a so ga še vendar klicali za Saška. Nihče ni njegovemu imenu dodajal očetovega. Kar se tiče njegovega priimka, ga morebiti ni poznal niti sam Listnickij, pri katerem je Saška živel pet in dvajset let. V mladosti je bil Saška kočijaž, a na stara leta je bil za konjskega hlapca, ker so mu opešale oči in potrebna moč za le-ono delo. Bil je nizek, ves pokrit z belimi lasmi, ki so vlekle skoraj na zelenkasto (sive kocine so mu rasle celo po rokah), imel je že iz detinjstva potlačen nos zaradi udarca s palico, neneho-ma se je smejal z jasnim deškim nasmehom in se oziral s svojimi dobrosrčnimi očmi krog sebe. Njegov apostolski obraz je bil onečaščen s topim in splo-ščenim nosom in s spodnjo ustnico, z vrezano globoko brazgotino. Nekega dne se ga je bil nalezel v polku (Saška je bil rojen v Bogučarovem, v moskovskem okrožju), da je namesto vodke goltal iz steklenice razjedajoče kislino; ožgana lisa mu je za zmeraj spojila spodnjo ustnico z brado. Kjer je tekla tekočina, je ostala rdečkasta brazgotina, na kateri niso rasle kocine; bilo je videti, kakor da bi ga bila neznana živalca obliznila in pustila na Saško-vem obrazu sled svojega nad vse voljnega jezika. Saška se je pogosto opijal in ob takih priložnostih je kolovratu po dvorišču, kakor da je on lastnik posestva. Gugal se je, se razkora-čil pred oknom generalove spalnice, premeteno pretil s prstom pred svojim ljubkim nosom in gledal v notranjščino. — Nikolaj Aleksejevič! O! Nikolaj Aleksejevič! — je kričal z visokim in strogim glasom. Če je bil stari gospod v sobi, je stopil k oknu. — Si že spet pijan, mrha? — je zagrmelo skozi okno. Saška je držal hlače, ki so mu lezle nizdol, mežival in se prekanjeno nasmihal. Ta smeh- ljaj se mu je razlival po vsem obrazi^, od levega, na pol zapr tega očesa do rdečkaste brazgotine, ki se je začenjala v desnem ustnem kotu. Dasiravno je bil ves zvežen, se je vendar prijetno smejal. — Nikolaj Leksejič, prečasti-ti, jaz te poznaaaam! ... — je poplesuje vpil Saška in mu grozil s svojim tenkim in umazanim prstom. — Pojdi spat, — mu je na-svetoval gospodar s prizanesljivim nasmehom in si vihal z vsemi petimi prsti brke, ki so mu visele ko hudourni oblak. — Niti hudič ne bo pogruntal Saška! — mu je ta odgovoril in stopil k ograji vrtička. — Nikolaj Aleksejevič, ti si . . . ka-kdr jaz. iftidva sva kakor riba v vodi: ne moreva vsaksebi. Midva sva bogata, vidiš! ... — Saška se je namrdnil in razširil roke. — Poznajo naju po vseh deželah ob Donu. Midva . . — Sašku se je glas užalostil in stišal: — Midva, ekscelenca, sva lepa, o d katere koli plati naju pogledaš: samo nosova sta se nama vnela. — Kako? — je vprašal gospod, vihal brke in se režal, da je kar povišnjel. — Zavoljo žganja! — je dejal Saška in poudaril vsak zlog, utripal je z vekami in zbiral z jezikom slino, ki mu je curela po razoru rdečkaste brazgotine. — Ne smeš piti, Nikolaj Lek-seič. Ce ne, bova obadva zgubljena ! Zapila bova vse svoje imetje! . . . — Vidiš; pojdi in prespi mačka. General je vrgel skoz okno dvajset kopejk: Saška je ujel novčič v zraku in ga skril v kučmo pod podlogo. — Nu, na svidenje, general, je pozdravil in odhaja je vzdih-nil. — Si napojil konje? — je vprašal gospodar in se zasme jal. — Hudič, prekleti! Pasja čeljust! — je Saška hripavo zatulil in poškrlatel. Trepetal je od jeze. — Kako bi naj mogel Saška pozabiti napojiti konje? A? Se ko bom umrl, se bom privlekel sem in vsakemu prinesel vedro čiste vode! Le poglejte si no, kaj mu ne pride na misel! . . . I kajpakda! . . . VOUR WIFE 5AY5 SHE HAS TO TURN IN THOSE CAWS OF USED , FAT TO BALANCE HER BUOGET/ Saška je odšel, preklinjal in vihtel pest zavoljo nezaslužene žalitve. Njemu so oproščali vse: pijanost in nedostojno vedenje, ker je bil konjač, kakor ga redko najdeš. Spal je vse leto, poleti in pozimi, v praznem pre-delku v konjušnici; nihče ni znal kakor on ravnati s konji; ni bil samo za konjskega hlapca, ampak tudi za živinozdrav-nika: spomladi je nabiral zelišča v majskem cvetenju, izkopaval v stepi, po vlažnih jarkih in v presušeni zemlji zdravilne korenine. Visoko po stenah ko njaka so bili obešeni šopi suhih zelišč: janež zoper naduho; kačnik zoper kačji pik; črnobi-na zoper poškodbe na nogah; neka bela rastlinica, komaj vidna, ki raste ob vrbovih koreninah, zoper drisko; in polno drugih neznanih zeli za zdravljenje raznih bolezni in konjskih poškodb. V konjušnici, v predelu, kjer je spal Saška, se je pozimi in poleti širil kakor pajčevina rahel vonj, ki «e je kar nekako prilepil na grlo. Na lesenem pogradu je bila plast mrve, zdaj že trda kakor kamen, pokrita z odejo in Saškovim plaščem, vsa smrdljiva od konjskega potu. Drugega izven plašča in ovčjega kožuha Saška ni imel. Tihon, grbast kozak, od sile močan in malo trčen, je živel z Lukerjo in brez vsakršnega razloga gojil do Saška slabo skri-vano ljubosumnost. Enkrat na mesec je pograbil Saška za gumb njegove umazane srajce in ga popeljal s seboj za hleve. — Boter, ne smeš gledati moje ženske! — Hm', kako bi rekel ... — je dejal Saška in pomenljivo zategoval besede. — Pusti jo no, boter! — ga je prosil Tihon. — Meni, dragec, so všeč ko-zave. Med kozarcem žganja in kozavo žensko bi zmeraj izbral kozavo. Čim bolj je kozava, tem bolj zrta ugoditi našim zaljubljenim željam, prepredenka! — Pri tvojih letih, boter, je sramota in greh . . . Oh! . . . In če pomislim, da si zdravnik in poznaš č a r n o besedo, da zdraviš konje . . . — Na vse mogoče se spoznam, — je svojeglavo odgovoril Saška. — Pusti jo vendar, boter! Saj to ni mogoče. — Si jo bom že dobil, to Lukerjo! Kar lepo zbogom ji reci, tej mršnji! Kakor potica z HIŠA ZA 2 DRUŽINI lesena, na E. 77 St. 3 in 4 sobe, fornez na plin, klet pod vso hišo, dva porča; se proda. Za dogovor pokličite HE 2751 VAŠI ČEVLJI BODO ZGLED ALI KOT NOVI, ako jih oddatte y popravilo zane sljivemu čevljarju, ki vedno izvrši prvovrtlno delo. Frank Marzlikar 16131 ST. CLAIR AVE. A. Malnar Cementna dela 1001 E. 74. St. EN 4371 JOHN ZULICH INSURANCE AGENCY Frances Zulich 18115 Naff Rd.. IV 4221 Be priporočamo rojakom zs naklonjenost za vsakovrstno za varovalnino. rozmami je: a rozine so že pobrane in zato je lepo kozava. Meni so všeč ženske njene sorte! — Na, vzemi . . . ampak nikar mi ne hodi pod roke, če ne, te bom zadavil, — je dejal Tihon sopeč in potegnil iz mehurja kak bakren novčič. Ta prizor se je ponovil vsak mesec. V Jagodnem je življenje potekalo lenobno in odrevenelo. Posestvo je bilo v suhi globeli daleč od obljudenih cest in od jeseni dalje so bile pretrgane zveze s trgom in z vasmi. Pozimi so tropi volkov, ki so prebijali mrzli del leta v Črnem gozdu, prihajali ponoči na griček, ki se je s svojim peščenim in štrleč im rtom naslanjal ob ribnike, dolgo zavijali in plašili konje. Tihon je vzel jiihalnik starega generala in se zgubil ob ribnik, Lukerja pa si je pokrila s staro odejo debelo zadnjico s pridržanim dihom čakala na strel in z razprtimi očmi, vtop Ijenimi v zariplih kozavih gu bah, strmela v temo. V takih trenutkih se ji je dozdeval grdi in plešati Tihon lep mladenič in pogumen do brezglavosti; ko so se potem odprla vrata izbe in sta skoznja prišla oblak pare in Tihon, se mu je umaknila v postelji, potrla s tolstim hrbtom stenice na steni in gruleč oklenila premrle Tihonove kosti v ljubeč objem. Poleti je bilo v Jagodnem do pozne ure slišati glasove dninarjev. Gospod je posejal na štirideset desetin razne sorte žita in najel številne dninarje za žetev. Včasih je poleti prišel v Jagodno tudi Jevgenij, ki se je sprehajal po vrtu in ob ribnikih in se dolgočasil do smrti. Jutra je prebil na jezercu, loveč ribe na trnek. Bil je srednje rasti, prsi je imel napete in česal se je po kozaško, to se pravi po strani, s prečo na desni plati. Častniški suknjič mu je dobro oblikoval gornji del života. Grigorij je prve dni, odkar je bival z Aksinjo na posestvu, pogosto obiskoval mladega gospoda. Venjamin je stopil v posel-sko izbo, priklonil svojo glavo z začetki pleše in smehljaje se, dejal: OB PETI OBLETNICI PRERANE SMRTI LJUBLJENE MAME JOHANNA CECELIČ ki je zatisnila svoje premile oči 13. aprila 1943. Kako te jaz pogrešam, ljuba nepozabna mati! SIN FRANK. Phoenix, Arizona V blag spomin prve obletnice smrti dragega soproga JUGOSLOVANSKE POŠTNE ZNAMKE dobite pri AUGUST HOLLANDER 6419 St. Clair At*. Cleveland 3. Ohio SNAŽILKE za delo od 6. zj. do poldne Polni čas. Tedenska plača. Zglasite se na 5. nadstropju EMPLOYMENT OFFICE WILLIAM TAYLOR SON & CO. FRANK ki je umrl 13. aprila 1947 Eno leto v hladnem grobu že počivaš, duša Tvoja pa plačilo uživa, jaz se Te bom spominjala do smrti. Tvoja žalujoča žena Mary Cleveland, O., dne 13. aprila 1948. — Pridi, Grigorij; mladi gospod te kliče. Grigorij je vstopil in se naslonil na podboj. Jevgenij Ni-kolajevič je med smehom pokazal svoje široke in redke zobe in mu pokazal stol. — Sedi! Grigorij se je usedel na rob stola. — So ti naši konji všeč? — Dobri so. Posebno rjaveč. — Pogosteje ga vadi k teku. Vendar glej, da ne bo galopi-ral. — Vem; stric Saška mi je razložil. — In Silak, kako ti je všeč? — Ta je menda šareč. Nisem ga še mogel presoditi. Kopito si je začehnil, treba ga bo prekovati. Mladi gospod je priprl svoje predirne sive oči in vprašal; — Maja boš moral služit? — Res je. — Pomenil se bom z atama-nom; oprostil te bo. — Zahvaljeni gospod. Umolknila sta. Stotnik si je odpel ovratnik pri suknjiču in se popraskal po belih, nekako ženskih prsih. — Torej se ne bojiš, da bi ti jo mož odpeljal? — Ne bo je; popolnoma se ji je odpovedal. — Kdo ti je to rekel? — Ko sem šel v trg po orodje, sem srečal nekoga iz vasi. Pravi, da se je Stepan zapil. "Zdaj ne dam niti počenega groša, za Aksinjo. Poiskal si bom lepšo", govori. — Aksinja je lepa ženska, — je dejal stotnik z razuzdanim nasmehom, zamišljeno strmeč nekam nad Grigorijeve oči. — Ni grda, — je pritrdil Grigorij in namršil obrvi. Jevgeniju je potekal dopust; zdaj ni imel roke več obvezane; lahko jo je dvignil, ne da bi jo upognil v komolcu. Zadnje dni je pogostoma preganjal čas v Grigorijevi izbi Aksinja je bila pob^ila izbico s plesnivimi stenami, zbrisala je police pri oknih in počistila tla z opečnim prahom. Prijetna na pol prazna izbica je dobila vonj po udobju. Pečica je izdihavala svojo toploto. Stotnik si je ogrnil kožuh iz modrega sukna in se nameril proti poselski hišici, izbirajoč zmeraj čas, ko je bil Grigorij zaposlen pri konjih. Stopil je najprej v kuhinjo, se pošalil z Lukerjo, potlej pa se je obrnil in zavil na drugo plat. Tamkaj se je usedel na pručko pri pečici, močno skrivil hrbet in od tal zijal v Aksinjo s smehljajočim se in nesramežljivim pogledom. Aksinja je bila v n]®" govi navzočnosti nekako dena in med prsti so ji pletilke. . — Kako je, Aksinjuška? vprašal stotnik in polnil i^' z oblaki sinjega dima. — Dobro, hvala! (Dalje prihoanfH) - -t' Knjigo Robert St. Jolwa Silent People Speak" dobit« di V našem uredništvu • im»' POŠTEN moški srednjih let želi dobiti sobo, s hrano ali brez. ( oddali, naj pusti svoj uradu tega lista. LINSIE'S QUALI^-DELICATESSEN STO** se# 11511 MILES AVE- Imamo najboljše ineso ^ i viče, grocerijo, sladoled, jj j tobak. Odprto od 7- ^3-__— THE COURT 3680 E. 71 ST., BB Ko imate za prodati kupiti hišo za eno ali dv pokličite nas. , . W. Nawrocki^Jastn"^ ANN'S MODERN BEA SALON 3589 E. ^31 ST. Lepotilni parlor, osebno postrežbo Vsa dela spadajoča v vršimo v popolno zadovo^ H NAZNANILO IN ZAHVALA Globoko potrti in žalostnega srca naznanjamo vsem sorodnikom in prijateljem, da je umrl naš ljubljeni soprog in oče . John Zaje Izgubil je svoje življenje 26. februarja 1948, zadet od avtomobila. Pogreb se je vršil dne 1. marca iz August F. Svetkovih pogrebnih prostorov v cerkev sv. Kristine ter od tam po opravljeni sv. maši-zadušnici na Kalvarijo pokopališče, kjer smo ga položili v naročje materi zemlji k večnemu počitku. Blagopokojnik je bil rojen dne 10. maja 1878 leta v vasi sv. Jakob ob Savi pri Ljubljani. V dolžnost si štejemo, da se tem potom iskreno zahvaliRio vsem, ki so položili tako krasne vence cvetja k njegovi krsti. Ta dokaz vaše ljubezni in spoštovanja nam je bil v veliko tolažbo v dneh strašne nesreče in izgube. Dalje srčna hvala vsem, ki so darovali za sv. maše, ki se bodo brale za mir duši pokojnika. Našo zahvalo izrekamo vsem, ki so dali svoje aytomobile brezplačno v poslugo za spremstvo pri pogrebu. Zahvalo jjiaj sprejme August F. Svetek za res vzorno vodeo pogreb in najboljšo vsestransko poslugo. Iskrena hvala čst. 9* Anthony Bombachu za lepe tolažilne besede, molitve in cerkven® obrede, ki jih je opravil. Hvala pogrebcem-sobratom od društva "Zavedni sosedje" št. 158 SNPJ, katerega član je bil, ki so nosili krsto. Hvala številnim prijateljem, ki so prišli kropit pokojnik^' ko je ležal na mrtvaškemu odru ter vsem, ki so ga spre j mili na njegovi zadnji poti na mirodvor. Kruta smrt je tako nenadno pretrgala nit Tvojega življenja« ljubljeni soprog in oče. Odšel si k Stvarniku, da prejmeš iz Nj®' govih rok plačilo za vse, kar si dobrega storil v življenju. Mi P® Te bridko pogrešamo, vsaj si nam bil tako dober. Spominjali Te bomo vedno z ljubeznijo v molitvi do konca naših dni. Spavaj mirno — snivaj sladko! Žalujoči ostali: Čena AGATA, soproga JOHN M., sin MARY, poročena JANUARY, AGATA, poro SMRKE, hčeri ANDY, vnuk V stari domovini zapušča dve sestri, MARIJO JULIJ ANO in več sorodnikov. Cleveland, Ohio, dne 13. aprila 1948.