RAZISKOVALNA SKUPNOST OBČINE LJUBLJANA-ŠIŠKA Gospodinjska 4, Ljubljana Št.: 11/87 Datum: 05. 01. 1987 INOVACIJSKA DEJAVNOST TER POGOJI RAZVOJA INOVATIVNE DEJAVNOSTI V OBČINI LJUBLJANA- ŠIŠKA 1. Inovacijska dejavnnst Inovacijska dcjavnost in s tem tudi innožičnost le-tc. jc proizvod ne le posamcznika. ampak celotnc družbonc klimc in kulturc spoznanja. da samoupravljanje ni lc delitcv dohodka. tcmvce tudi razpolaganje z minulim dclom ter vrednotcnjcm ustvarjalncga dela. h kateicmu nas sili naša notranjosl in zavest za povečanjc produktivnosti dcla. ki je cdcn pomcmbnih ciljcv naše socialističnc družbo. Pomen pospcšcvanja inovacijskc dcjavnosti in s tcm tudi mno-žične inovacijskc dcjavnosti (MID) v naši družbi. in tako ludi \ naši občini, presega potrebe današnjcga dne, pomcni krepitev temcljev samoupravnega sistema družbe. V marksistični teoriji postavljena zamisel uresničevanja komu-nizma je prav na osnovi izredno hitrega razvoja proizvajalnih sil. Že Marx in Engels sta ugotovila, da je zakon obstoja družbe v nenehnem revolucioniranju proizvajalnih sil. Množična inovativna dejavnost je eden tistih pristopov k temu, kjer družba pričakuje, da bo delavec postal zainteresiran za ustvarjalno razmišljanje na svojem delovnem mestu - v svoji delovni organizaciji. Kapitali-stične razvite države so hitro spoznale pomen in prednosti MID pri povečevanju produktivnosti dela. V Jugoslaviji močno zaostajamo, v Sloveniji je za spoznanje boljše, za razvitimi državami glede na število patentov na milijon prebivalcev, pri nas 4, v razvitih državah 300 in več; slično je z MID. Usmeritev tehnično tehnološkega napredka je danes najbolj pereča tema vseh področij sodobnega gospodarstva, filozofije, sociologije razvitih in nerazvitih držav. Iščejo modele spodbujanja, razvijanja in pospeševanja inovacijske dejavnosti, ki lahko pripe-Ijejo do gospodarske uporabe inovacij. Ne moremo reči, da naša družba ne zna ceniti pomena inovacij. Kje so torej vzroki, da se nahajamo v takem zaostajanju na tem področju? Se vedno preveč tehnološkega razvoja oblikujemo na tuji tehnologiji, pri čemer mnogokrat zanemarjamo Jastne ustvar-jalne pobude in lastne inovacijske dosežke. Ko govorimo o temeljni zakonitosti inovacij, moramo na prvo mesto postaviti ustvarjalnost delavca, na vseh nivojih delovnega procesa, kot odločujočo značitnost sodobne znanstvenotehnološke revolucije, le-teh in tudi novih tehnologij, ki se javljajo v svetu. Inovacijska dejavnost se mora sestavno vključiti v združeno delo. Množične inovativne dejavnosti, kot nosilca razvoja proizva-jalnih sil, ne more danes nobeden družbeni sistem zanikati m tako tudi nobena organizacija združenega dela. Naravno in logično je, da mora samoupravni sistem, v katerem je vsa družbena in inova-cijska pobuda dana v roke združenega dela, pospeševati ustvarja-nje tehničnega napredka, ne pa pretežno samo upravljati z družbe-nimi sredstvi in delitvijo dohodka. Inovacijski postopek je scstavni del pretoka proizvodov in stori-tev, zato mora posamezna OZD usmerjati lastno inovacijsko poli-tiko bodisi z lastno ustvarjalnostjo, bodisi s smotrnim in koristnim izkoriščanjem tuje tehnologije. Inovacija vodi bodisi do ustvaritve novega proizvoda ali do povečanja produktivnosti ali pa do zmanj-šanja stroškov pri obstoječi proizvodnji. Z organiziranim in timskim pristopom k reševanju tehnološko-tehničnih problemov in nalog je mogoče hitreje in učinkoviteje doseči večji učinek gospodarnosti. Pomen in cilj inovacij je tudi v pridobivanju novih znanj v obliki uresničevanja inovacij. Vloga inovacij v razvoju gospodarstva je tudi v postopku osvobajanja dela, kultiviranju delovnega človeka, ki postaja nosilec dosežkov znanosti in tehnike in s tem vse bolj gospodar narave. Znano je, da je od hitrosti uvajanja inovacij odvisna gospodar-ska rast družbe. Tiste veje industrije, ki v skupnem prihodku ustvarjajo največji delež novih proizvodov, imajo istočasno tudi največjo stopnjo rasti. Sledi, da je težko uspešno napredovati, če si odvisen samo od odkritij drugih. 2. raziskovalna in inovacuska dejavnost v obCini ljubuana-šiška 2.1. Dosedanje razčlenitve Prepletenost raziskovalne in inovacijske dejavnosti v združenem delu je samo znak njune brezpogojne povezave in korelacije pri posodobljanju proizvodnih procesov in tehnološkega razvoja. Skupščina občine Ljubljana-Šiška je že januarja 1984 obravna-vala gradivo »Aktualna vprašanja Mestne raziskovalne skupnosti Ljubljana in oblikovanje raziskovalnih programov za potrebe Ljubljane«, in novembra 1985 gradivo »Uresničevanje sprejetih sklepov in stališča o raziskovalni dejavnosti z analizo dohodkovnih odnosov med raziskovalnimi in proizvodnimi organizacijami ZD v občini Ljubljana-Šiška«, ki ga je pripravia Raziskovalna skupnost občine l.jubljana-Šiška. To navajamo zato, da bi delegate spomnili na izčrpnost omenjenih gradiv, na katere se navezuje tudi priču-jočc gradivo. Raziskovalna skupnosl občine Ljubljana-Šiška pogramsko spremlja raziskovalno in inovacijsko dejavnost v občini skupaj z Odborom za inovacije pri občinskem sindikalnem svetu, Svetom za znanost pri občinski konfcrenci SZDL in organizacijami ZD. ORS je v ta namcn izvedla ankcto v OZD potom vprašalnika; poleg tega je poslala OZD seznam prcdlogov raziskovalnih nalog. ki so prispelc v okviru razpisa Občinskih in Mcstne raziskovalne skupnosti Ljubljana, s prošnjo, da posredujejo pripombc. pobudc in dodatne predloge. Rezultati razčlenitve vsebine odgovorov izpolnjenih anketnih vprašalnikov zajcmajo: - 30 OZD, med katerimi je - 7 registriranih raziskovalnih organizacij; - 10 083 vseh delavcev v anketiranih OZD. Kljub temu, da jevelika številčna razlika med številom poslanih in prispelih izpolnjenih anketnih vprašalnikov, le vidimo. da jc stanje v anketiranih OZD na področju MID in raziskovalne dcjav-nosti plodovito in spodbudno. 2.2. Število raziskovalnih projektov (p), nalog (n) Raziskovalni projckti in naloge so zastavljeni in sc rešujejo samostojno v okviru DO ali v sodelovanju z raznimi instituti in fakultetami. Pomembni parameter zajet v spodnji razpredelnici je število dokončanih raziskovalnih projektov in nalog, kar predstav-lja velik odstotek v odnosu na število začetih, poscbno ob dejstvu, da so projekti in naloge zastavljeni večinoma kot večletni. r. projekt, naloga pred 1985 1985 19X6 v teku, začetih p 8 15 16 n 312 541 459 dokončanih p 6 7 n 469 465 2.3. Število inovacij, priznanj, patentov. Inovacije, priznanja za inovacije, prijavljeni in priznani patcnti v DO občine Ljubljana-Šiška, prikazane v spodnji razprcdelnici. za zadnji dve kti, se nanašajo le na anketirane DO. Prepričani smo, da je i-jldtno število prispevkov te dejavnosti tnnogo večje. Podatki za leto 1986 niso dokončni, ker je bila ankcta izvcdena pred koncem leta. število 1985 1986 inovacije 294 281 inovacijskih priznanj 420 (v letu 85 in 86) patentov: - prijavljenih 23 15 - priznanih 26 13 Že razčlenitev teh nekaj podatkov nam pove mnogo, posebno (e še enkrat poudarimo, da se le-ti nanašajo na samo 30 DO. Pri primerjavi števila priznanih patentov na milion prebivalcev. lahko rečemo, da smo skoro na samem vrhu svetovne lestvice. Raču-najmo, da ima občina Ljubljana-Šiška 86 993 prebivalcev (13. 12. 1983) torej pride v naši občini v letu 1985 299 patentovin leta 1986 pa 149 patentov na milijon prebivalcev. Če vemo s kakšnimi težavami se prijavitelji patentnih prijav srečujejo in koliko časa traja, da je patent dokončnopriznan. ne smemo biti na tem mestu skromni. V našem okolju — občini imamo delavce. ki se zavedajo pomembnosti uveljavljanja novega znanja pri posodabljanju naše industrije, zato na tem mestu s ponosom iskreno čestitamo vsem nosilcem inovacij, patentov — delavcem in DO; istočasno pa menimo, da mora biti prikazani napor spodbuda za vse delavce in DO v občini Ljubljana-Šiška, da se tvorno priključijo usmeritvam na tem področju. Raziskovalna skupnost občine se ob tem obvezuje, da bo skupno z DO in vsemi odgovornimi dejavniki v občini poiskala obliko in način, da nosilce inovacij in patentov predstavimo delovnim lju-dem in občanom in jim tudi na ta način damo priznanje. 2.4. Priznanja za inovacijsko in raziskovalno delo. Raziskovalna skupnost občine ima s statutom določene naloge pri pospeševanju inovativne in raziskovalne dejavnosti. mcd katere sodi tudi razpis natečaja za nagrajevanja najuspešncjSih inovacijskih dosežkov v občini. Pri oblikovanju prcdloga za pode-ljevanje priznanj sodelujejo tudi vsi družbenopolitični dejavniki v občini; dokončno odločitev o izbiri kandidatov za priznanja sprejme Skupščina Raziskovalne skupnosti občinc Ljubljunu-Siška. Priznanja za inovacijsko delo se podcljujejo na skupščini občine Ljubljana-Šiška ob občinskem prazniku. Ta oblika priznanj za inovacijske dosežkc teče že nekaj lct, in p« vsako leto večjem številu vlog prispelih na razpis. lahko ugolo-vimo, da izpolnjuje svoj namen. Način, oblike in kriterije za podeljevanje inovacijskih priznanj in nagrad, višino nagrad in obliko priznanj ter postopek in kriterije razpisa podaja »Pravilnik« o podeljevanju nagrad in priznanj ORS Ljubljana-Šiška za vzpodbujanje MID in za dosežke na področju organiziranja raziskovalnega dela. »Pravilnik« je osnovan na Zakonu o raziskovalni dejavnosti in raziskovalnih skupnostih, in na Statutu ORS. V letu 1986 je Skupščina Raziskovalne skupnosti Ljubljana-Šiška podelila naslednja priznanja za pomcmbnc raziskovalne in inovacijske dosežke: - 2 veliki plaketi z denarno nagrado - 9 za inovatorjev; - 3 diplome z denarno nagrado — za 16 inovatorjev; - 7 knjižnih nagrad z diplomo - za 16 inovatorjev. Priznanja za vzpodbujanje množične inovacijske dejavnosti so bila letos podeljena tudi poslovodnim organom organizacij združe-nega dela, iz katerih izhajajo nagrajeni inovatorji in raziskovalci, in sicer: 10-im poslovodnim organom. Spodnja razpredelnica podaja specifikacijo podeljenih priznanj Raziskovalne skupnosti občine, število dobitnikov in inovacij v občini Ljubljana-Siška v času zadnjih dveh let. število Priznanje 1985 1986 velika plaketa plaket 1 2 z denarno inovacij 3 2 nagrado delavcev 17 9 DI 12 diploma diplom 1 3 z denarno inovacij 3 4 nagrado delavcev 3 9 ____________________DO________.___________1________2 knjižna diplom 4 7 nagrada inovacij 5 7 z diplomo delavcev 5 16 DO 3 7 priznanje delavcev - 10 poslovodnim organom DO Denarne in knjižne nagrade asociirahe s priznanji ORS za inovacijsko delo so le skromno priznanje inovatorjev - v okviru Statuta in razpoložljivih sredstev ORS. Posamezna delovna organizacija je dolžna dejansko ovrednotiti rezultate in dopvinos posamezne inovacije k povečanju produktiv-nosti dela in proizvodnosti, in pri tem nagrajevati delavce za ustvarjalno in inovacijsko delo v skladu s pravilnikom o nagrajeva-nju inovatorjev in pravilnikom o nagrajevanju po delu. Raziskovalna skupnost je želela prisluhniti vsem predlogom in pobudam za pospeševanje inovacijske in raziskovalne dejavnosti. Priznanja so namenjena DO, delavcem, mladini in občanom, ki prispevajo k razvoju raziskovalnega dela in inovacij v občini. Delovne organizacije, delavci, občani, šolske, kulturne in druge ustanove imajo pravico in dolžnost pošiljaaja predlogov za inova-cijska priznanja, kakor tudi pobud in predlogov za sofinanciranje raziskovalnih programov in dejavnosti, na naslov Raziskovalne skupnosti občine, in tudi na druge institucije (Mestno raziskovalno skupnost, Sklad Borisa Kidriča, Raziskovalno skupnost Slove-nije, . . .). V DO morajo poslovni organi in vodje razvoja odigrati pri tem pomembno vlogo. To omenjamo, ker ORS Ljubljana-Šiška razpisuje tudi letos natečaj za inovacijska priznanja in za sofinanciranje raziskovalnih nalog za leto 1987. Pričakujemo plodnega odziva. ORS Ljubljana-Šiška je v letu 1986 razpolagala s prihodkom, zbranim o predpisani prispevni stopnji, v vrednosti 60.006.600 din; tako združena sredstva so bila razporejena: za program Razisko-valne skupnosti občine (30%), za program Mestne raziskovalne skupnosti (60%) in za program Republiške raziskovalne skupnosti (10%). ORS bo v največji možni meri podprla raziskovalna in inovacijska prizadevanja v delovnih organizacijah tudi v tekočem letu. Pri že omenjeni dejavnosti na tem področju moramo posebno poudariti usmeritev posameznih DO, posebno raziskovalnih, v občini Ljubljana-Šiška, ki dajejo priznanje za raziskovalno in inovacijsko delo in le-to tudi nagrajujejo v skladu s pravilnikom o nagrajevanju inovatorjev ter nagrajevanju po delu. Za enkrat ne razpolagaino s celotnimi podatki za občino, zato tudi ne bi perci-alno omcnjali posameznih DO, vendar, na podlagi informacij s katerimi razpolagamo, lahko rečemo, da je ta dejavnost organizi-rana in uspeSna. Rezultati o gospodarski uspešnosti raziskovalne in inovativne dejavnosti v gospodarstvu občine Ljubljana-Šiška v letu 1986 bodo vidni. na podlagi podatkov, ki so jih v letu 1986 dali raziskovalni projekti oziroma naloge ter inovacije v OZD, le po zaključnem računu za leto 1986. 3. Zaključki Dokumentov o usmeritvi, potrebnosti, izvajanju in nosilcih razi-skovalne in inovacijske dejavnostr v občini Ljubljana-Šiška je dovolj; to zajema tudi Resolucija o Politiki izvajanja družbencga plana občine Ljubljana-Šiška za obdobje 1986-1990 v letu 1987. Razčlenitev stanja v občini Ljubljana-Siška na področju inovacij-ske in raziskovalne dejavnosti kaže precejšen napredek, vendar ne v vseh OZD zadovoljivo. Izhajajoč iz vseh ugotovitev organi skupščine raziskovalne skupnosti zaključujejo: - raziskovalna in inovacijska dejavnost sta tesno povczani in medsebojno odvisni, zato se morajo OZD, ki same nimajo organi-' zirane raziskovalne dejavnosti, povezati pri posodabljanju proiz^ vodnje z raziskovalnimi organizacijami; T - inovacijsko in raziskovalno delo se mora sestavno vključiti v združeno delo, postati raora organizirano, teamsko, načrtovano, ustrezno nagrajeno in družbeno priznano; - vsaka OZD naj organizira (če še nima) razvojno in množično inovacijsko dejavnost in spremljanje le-te; - vlaganje v organizirano razvojno in inovativno dejavnost ter v strokovne kadre naj postane imperatiu vsake OZD; - ustvarjalna in inovacijska sposobnost ter naravnanost delov-nih organizacij (na žalost še ne vseh) in delavcev v občini Ljub- . ljana-Šiška je velika, zato naj se realno poroča o tem, naj ne slišimo mnogokrat zgrešenih ugotovitev samo o tem kako zaosta-jamo na tem področju; - za OZD je pomembno, da so stalno seznanjene s stanjem tehnike in dosežki raziskav, na svojem področju, kar vodi k večji uspešnosti posodabljanja proizvodnje; - OZD naj vlagajo čim večje napore in sredstva za uvajanje novega znanja in tehnologij v proizvodnjo. Predsednik skupščine ORS Ljubljana-Šiška dr. Andrej Grželj