Največji slovenski dnevniiT^^I v Združenih državah Velja za v»e leto • • • $6.00 Za pol leta.....$3.00 Za Ne« York celo leto - $7.00 Za inozemstvo celo leto $7.00 GLAS NARODA Listzslovenskih ^delavcev y Ameriki. TELEFON: CHelsea 3—3878 the United States. Issued every day except Sundays and legal Holidays. . g 75,000 Readers. J Entered as Second Class Matter September 21, 1903, at the Post Office at New York, N. Y.t under Act of Congress of March 3, 1870 TELEFON: CHelsea 3—3878 NO. 74. — ŠTEV. 74. NEW YORK, TUESDAY, MARCH 29, 1932. — TOREK, 29. MARCA 1937- VOLUME XXXX. — LETNIK XXXX VROČI SPOPADI V BLIŽINI SOVJETSKE MEJE KOMISIJA LIGE NARODOV BO SESTAVILA POROČILO, KI BO V PRID NANKINŠKI VLADI Kitajci so obkolili močan oddelek kitajskih vojakov, ki so simpatizirali z Japonci. — Vojaštvo generala Ma se je pričelo puntati. — V spor se bo najbrž vmešala sovjetska unija, ker bodo njeni interesi na meji ogroženi. — Japonska in Kitajska morata predložiti Ligi narodov svoje u gotovitve glede Mandžurije. Južne države se boje preiskave HARBIN, Mandžurija, 28. marca. — Središče japonske vojaške delavnosti proti kitajskim četam! v Mandžuriji je bilo premeščeno v okolico Fuyu vzhodno od tukaj. V neposredni bližini sovjetske meje prete izbruhniti vroči boji. V okraju Fuyu je bila jako delavna japonska infanterija, kateri sta pomagali tudi artilerija in konjenica. Pregnati je bilo namreč treba skoro dva tisoč Kitajcev, ki so tvorili nekako predstražo pro ti japonskih četašev. Pozneje je bilo sporočeno, da j je bilo dosti Kitajcev usmrčenih. Kitajci so zajeli oddelek kitajskih vojakov, ki simpatizirajo z Japonci. Kaj se bo zgodilo ž njimi, se zaenkrat še ni dalo dognati. Medtem je dospelo poročilo, da se je začelo pun-fati vojaštvo generala Ma, ki se je prvotno boril proti Japoncem, pozneje se je pa pobotal ž njimi. Vstaja se neprestano širi, in baš v tem dejstvu tiči nevarnost, da bodo izbruhnili vroči boji v neposredni bližini ruske meje. Ker bodo vsledtega najbrž kršeni ruski interesi, se kaj lahko dogodi, da bo posegla tudi Sovjetska Unija vmes. Rusi imajo koncentrirane ob mandžurski meji v "like množine vojaštva. Včeraj je dospelo iz Moskve kratko poročilo, da je bilo poslanih na Dalj-n« iztok nad sto vojaških inženirjev, mehanikov, arhitektov itd. Iz T okia se oficijelno poroča, da so začeli Rusi utrjevati mejo v neposredni bližini Vladivostoka MNOGO NESREČ Z AVTOMOBILI V državi New York so avtomobili usmrtili tri tisoč oseb. — 124,884 jih je bilo poškodovanih. Albany, N. Y., 28. marca. — Komisner za avtomobile Charles A. Harnette j«' predložil Jegisla-turi svoje letno poročilo in obsoja voznike avtomobilov ter jih dolži. tla so neprevidni iu ne 11 <>-volj izvcžbani. predno prično voziti po javnih cestah. V svojem poročilu pravi Harnett, da je lansko leto pri OS,"j.">2 avtomobilskih nesrečah v državi Ne«- York bila ubita 3101 oseoa, 124.SK4 pa jih je bilo več ali manj ranjenih. Največ nesreč povzročijo avtomobili. katere vozijo mladeniči oil IG do IS let. Po celi državi dobijo v tej starosti dovoljenje vazi avtomobile, razttn v mestu Xe\v Y<»rk. Harnett resno opozarja legislature. da napravi postavo. po kateri mladi ljudje ne dobijo dovoljenja voziti avtomobile. NANKING, Kitajska, 28. marca. — Načelnik preiskovalne komisije Lige narodov, lord Lytton, je obvestil danes kitajsko vlado, da bo Liga n^odov ! brez dvoma vztrajala na stališču, da morajo biti j Kitajci tako v Mandžuriji kot tudi pri Sanghaju gospodarji na lastni zemlji. TOKIO, Japonska, 28. marca. — Japonska vlada je sklenila, da ne bo predložila Ligi narodov nobene izjave glede kitajsko japonskega spora, dasi to petnajsti člen pogodbe Lige narodov izrecno zahteva. NANKING, Kitajska, 28. marca. — Na čast lordu Lyttonu, načelniku preiskovalne komisije Lige narodov, je bil prirejen svečan banket. Pri tej priliki je imel zelo značilen govor kitajski zunanji minister Lo Wen-Kan, ki je rekel lordu Lyttonu: — — K nam ste prišli v najbolj žalostnih časih, kar jih pomni kitajska zgodovina. Akcija Japonske v Mandžuriji je ogrožala integriteto kitajskega teri torija, njena akcija pri Sanghaju je pa spravila v nevarnost temelje naše družabne in politične orga nizacije. — Mi se moramo boriti s silnimi težkočami. Neizmerno radi bi se navzeli modernih političnih in družabnih metod, toda to nam zaenkrat ni mogoče, ker smo od zunaj ogroženi.' CANGCUNG, Mandžurija, 29. marca. — Iz Nungana v Kirin provinci poročajo, da je začelo fcedem tisoč kitajskih vstašev ogrožati mesto. Mala japonska posadka je prosila za takojšnja ojačenia. Vstaška sila, kateri poveljuje Li Haj Tsing, ima svojo bazo pri Fuyu, odkoder kontrolira okraj v južni smeri. VSLED SNEGA NI BIL USMRČEN Morilec je moral umreti na električnem stolu.— Zapadli sneg je potrgal električne žice. Belief onte, Pa., 2S. marca. — Kubance (Quince v Wallendez. ki je bil obsojen na smrt na električnem stolu, ker j<* umoril >vojo ženo. se ima zahvaliti samo zapadlem snegu, da še ti i umrl. Nanovo zapadli sneg je potrgal električne žice in v kaznilnici ni bilo elektrike za električni stol. Ysled t<*ga je morala njegova usmrtitev biti preložena. I\<» so bile žice zopet popravljene. -no navzoči opazili, da ni dr. \Y. A. liarretta. ki je moral biti navzoč pri usmrtitvi. I'»nirtitev je morala zopet biti preložena in kaznilniški varilen je poslal po zdravnika sanke. Wallendez je sic»'r bolmi za .je-tiko. ki je že zelo napredovala in bi mo«oče umrl naravne smrti že v nekaj dneh. — Ob 0.35 pa je umrl na električnem stolu. POIZVEDOVANJE __PO OTROCIH Dva otroka sta bila v ne-deljski šoli. — Pozneje ju niso mogli najti. — Sla sta pes sedem milj daleč. Collingswood, N. J., 2H. marca. Dva majhna otroka sta se odločila. da gresta peš iz nedeljske šole in ker jih po šoli ni bilo njogoče najti, so ljudje mislili, da jih je kdo odvede). Sirene požarnih hramb so oznanjale nesrečo. P'Ktaj Ameriške legije je bilo takoj na nogah, policija je iskala od hiše do liiše izgubljena otroka. j Pogrešana otroka sta bila P.et-ty Perrin. stara 4 leta in Raymond Eichelberger, star pet let. 1 iiayniondov oče. Percy Eichelbrr-ger. ki je ravnatelj višje šole v Collings\voodu. je s svojim avtomobilom peljal oba otroka v nedeljsko šolo ob devetih. Rekel je jima. da pride jh> nju ob pol enajstih. j Ko jt> Kicliellwrger zopet prišel po nju. ju ni mogel^uajti in šolski j vodite j mu je rekel, da sta že odšla. _ * Eichelberger je takoj naznanil policiji in policij, načelnik Ilarrv I Ta ves je jw> radiju sporočil vsem i polieijskim postajam v okrožju 25 milj. Ognjegasni maršal William Kown je ukazal, da piskajo sire-I ne in takoj je bilo 200 gasilcev pripravljeno iskati otroka. Popoldne je tudi policija naprosila Ameriško legijo za pomoč in 25 postaj je bilo takoj pripravljenih. Policija v Camdcnu je stražila vse ceste. (Jasiloi so tudi preiskava I i potoke. Popoldne nb treh pa je policist Kol yard srečal na cesti oba otroka blizu Audobonas. Iz šola sta šla peš v Magnolio 7 milj in sta bila na potu domov. BIK NAPADEL LEV ZA HOOVERJA Washington, D. C., 2S. marca. | Zadnje tedne je prišlo več živali 1 v Belo liišo. | Posebno oil j ►Osla ust v o abesin-! skega cesarja Ifaile Selasscie jt« ; pripeljalo s seboj med drugimi [•divjimi živali tndi enega leva. To j je že starodavna navada, da abe-jsinski cesarski pošiljajo v dar j divje živali, kot posebni znak velikega spoštovanja. — Vse take živali pošlje predsednik v zoolo-gični vrt. NENAVADEN GLADOVNI - ŠTRAJKAR Dobi $10 za branje sv. pisma, dasi ne ver je vanj. — Strada že mesec dni in protestira pro ti nezaposlenosti. Washington, D. C., 2-S. marca. Dr. Krederick Wolter. ki je star 57 let, je prostovoljno pričel stra-dalno st-avko v protest proti nezaposlenosti. < >d 28. februarja že ni ničesar jedel. Zdaj bere vsak dan pet ur sv. pismo, dasi ne veruje vanj, ker je plačan po $10 na teden. Zastopnik neke verske družbe nm je prinesel knjigo, da jo bere. Dr. Wolter pa je odklonil. Ko pa mu je zastopnik rekel, da mu bo plačal $10 na teden, ako bere vsak dan po pet ur. tedaj se je vdal. kajri pri Salvation Army mora plačati za sobo $2.25 na teden. Pravi, da so nekatere točke v sv. pismu zelo zanimive, da pa ne verjame vanj in da nikdar ne more vi-.feti. tla je še kako drugo življenje kot tukaj na zemlji. — Ako prenehajo delovati možgani. preneha vse. — to je njegova vera. — Take stvari ni nikjer, ki jo nekateri imenujejo dušo. — pravi dr. Wolter. — Seveda pred 2000 leti. ko je bilo sv, pismo pisano, tedaj so ljudje verjeli, da ima vsak človek dušo. Pa ta vera je bila napačna. — X«1 bojim se smrti. — In čudno je: v tako bogati deželi želim tako malo. Potrebujem samo $(JOO na leto. S tem denarjem bi lahko imel majhen prostor, na katerem bi mogel pridelati nekaj zelenjave, hi goji! cvetlice in bi bil srečen. Določil :.je že vse za svoj pogreb iu naročil Salvation Army, da njegovo truplo sežge. ter je pripomnil: — Nikdo nima koristi od mojega telesa. DIJAKI NE SMEJO POTOVATI PO DRŽAVI TENNESSEE WASHINGTON, D. C., 28. marca. —Dvanajst dijakov Columbia univerze se je danes posvetovalo s senatorji LaFollettom, Wagnerjem in Cope-landom. Senatorje so prosili, naj zahtevajo, naj zvezna vlada takoj uvede natančno preiskavo neznosnih razmer v Harlan okraju. Ko je hotelo pred kratkim nekaj dijakov študirati tamkajšnji polo-so jih oblasti izgnale. za j Nashville, Tenn., 2-S. marca. —' j Governer Henry H, Horton je danes odločno zavrnil pronjo sku-j pine dijakov, da bi potovali po j državi Tennessee in študirali raz-1 ! mere. Do tega so po ustavi upra-' vičeni. Governer je zavrnil njihovo j) r ošnjo z u te m e 1 j it v i jo : J — Mi nočemo, da bi drhal bol j-| . ševikov. komunistov in anarhistov, kalila mir naših državljanov. Študentje, ki so bili prej izgnani iz Hell okraja, -o vložili proti' governerjevemu odloku odločen protest. Ko so bili študent je. v Kentucky, 'so jih pri neki priliki pretepli po-j možni šerifi. } V Olairborne okraju so polici- j sti streljali nanje ter dva nevar- j 1110 ranili. I j Washington, D. C., 2s. marca. } Te dni bo stavljen v kongresu i predlog, naj vlada natančno preišče nevzdržne razmere, ki vladajo po nekaterih južnih državah,1 posebno pa v Kentucky in Tennessee. Položaj tamkajšnjih pre-mogarjev je naravnost obupen. POLKOVNIK JE POSTAL DUHOVNIK Pariz, Francija, 2*. marca. —-Krnile Pierra. star "tO let. ki je bil v svetovni vojni polkovnik in se je odlikoval v mnogih bitkah, je bil posvečen v mašnika. Polkovnik namerava svoja vojaška odlikovanja nositi na duhovniški obleki. GOSPODARJA Newton, N. J., 2S. marca. — Farmer Max Kisse iz Lafayette okraja bi skoro postal žrtev svojega bika. ako ga ne bi rešil njegov hlapec, ki je bil oilgnal z vilami. Hik pa je že nasadil Kisse-ja na rogove in «ra je poškodoval po obrazu ter mu zlomil tri rebra. Rik ke bil privezan k drevesu, pa se je oprosti! in liisse ga ji' hotel zopet privezati, tedaj pa se je bik obrnil proti njemu. Risse je sicer zagrabil bika za nos. toda >.e mu je iztrgal iti Kisse je padel Te«laj pa bik navali nanj in ga obdeluje z rogovi, njegov hlapec pa ga reai n tem. da prežene bika 7. vilami. NAŠLI STARE RAZVALINE Mexico City, Mehika, marca. — Arheolog Guillermo zlagana je naznanil, da je našel razvaline starega me-ta blizu Tapuea. Razvaline je našel na vrhu hriba. vs|cd česar Magana domneva. da so tam imeli vojaki varno zavetišče. Tam so bili tudi pokopani poglavarji starega rodu. V nekem grobu je našel okostje vojaka s sulico iu s koščeno zapestnico. ki je okrašena z zlatom. STALIN JE BIL V OPERI Moskva, Rusija, 28. marca. — Josip Stalin je bil v operi, kjer je poslušal opero "Otliello". Izgleda popolnoma zdrav, vsled česar splošno prevladuje mnenje da so bila poročila, da je prišel nek nemški zdravnik, da ga zdravi, neutemeljena. Stalin je sedel v loži v prvi vrsti. Oblečen je bil v khaki suknjič. khaki hlače in v kmetske škornje. DRAGA JAJCA ■! V MOSKVI Dva meseca niso v Mo*! skvi imeli jajc. — Vlada je obljubila večjo; zalogo iz drugih krajev. Moskva, Rusija, 28. marca. — Prebivalcem Moskve, ki so .skozi dva meseca trpeli veliko pomanjkanje na jajcih, je vlada obljubila. da jim bo v kratkem preskrbela veliko zalogo jajc iz drugih krajev. Do 1. aprila pričakuje vlada 4f»0 železniških voz jajc in 1 milijon 120.000 kokoši, ki ležejo jajca. Vsled velikega povpraševanja po jajcih za izvoz ni že ort srede januarja bilo mogoče dobiti nobenih jajc. razun v najboljših Motelih in na privatnih trgih, kjer je bilo mogoče kupiti eno jajce za 80 kope j k (40 centov). ADVERTISE •n- "GLAS NARODA' CERKEV BOŽJEGA GROBA POŠKODOVANA Jeruzalem, Palestina., 28. m aren. — Ker je bila cerkev Božjega groba vsled mnogih potresov |»o- škodovaona, jo lioC-ejo zvezati z železnimi žicami .kot so pred leti tudi zvezali katedralo sv. Pavla v Londonu. STAR B1CIKEL South Bend, Ind., 28. marca. — Herman Kabitz. ki je star 77 let. se vsak dan vozi s kolesom, ki je staro 32 let. Kabitz se je pričel voziti s kolesom, ko so mu zdravniki »-e pred petnajstimi leti re-knl. da bo moral biti operiran na nogi. — Operacije ni*>eui nikdar imel in stara noga je še vedno dobra, — je rekel Katz. MORSKI PSI SE SELIJO Morski psi se izredno množe. — Letos jih bodo postrelili nad sestde' set tisoč. — Indijanci jih love. Seattle, Wash., 28. marca. Guana po naravnem nagonu je pričela najdragocenejša r-reda. morskih i*sov na svetu -svo. o vsakoletno selitev iz toplih voda v južnem Pacifiku proti Pribilovim otokom v Merinskem morju. Morski psi potujejo več tisoč milj pod vladnim varstvom v svoja severna bivališča, kjer jih lovci pod vladnimi odredbami \ sako leto mnogo pobijejo, t'ida samo toliko, kolikor se potrebuje na leto njihovih kož za ženske kožuhe. Odkar je vlada prcvzeia leta 1910 njihovo oskrbo, se je ta čreda pomnožila od 132,000 živali na 1.125.0000. Letos jih bodo postrelili od 55 do 60 tisoč. Zvezne patrolne ladje spremljajo morske pse 3000 milj daleč proti sveru in jih ves čas stražl-jo. da jih lovci preveč ne postre-Ijajo. Ameriška vlada ima strogo pogodbo z nekaterimi indijanskimi plemeni, da jih smejo streljati in loviti samo. kadar so živali na odprtem morju. Morski psi pa se pri preseljevanju drže obrežja države Washington, in so s tem obvarovani pred Indijanci. Xa svojem lovu se Indijanci odpeljejo v čolnih daleč na morje, oboroženi samo s sulicami po ob.-čaju svojih prednikov. Moderne puške in motorni čoli so Indijancem za ta lov prepovedani. Povprečno pobijejo Indijanci v času vsakega preseljevanja okoli 2000 živali. Ko preplavajo morski p**i morje ob obrežju države Washington, so zopet na varnem, kajti od tam naprej jih spremljaljo kanadske ladje do Alaske. Morski psi skotijo svoje mladiče na Pribilovera otoku v avgust«. Samci zapustijo otok kmalu nato ko so mladiči rojeni. Xekaj tednov za njimi odpotujejo samice in nazadnje mladiči. Samci se obrnejo bolj proti za-pudu. kjer ostanejo skozi celo zimo. Samice in mladici pa gredo daleč v južni Pacific. Ko pride zopet čas selitve na sever, se samci pridružijo svojim d?- žinam in jiii vodijo zvpet proti «?er* ni. Naročite se n* -Glas Naredi" — oajrcčjl slovenski 0ne«nik ▼ Zdn- LAM VAB ODA" KEV YORK, TUESDAY, MARCH 29, 193^ THE LARGEST SLOVENE DAILY in U. 8. A. [ Glas Naroda" fP*f mMiihu by rmuumo contain HA Corporation) L. j Iz Jugoslavije. m w. itm und of Manhattan, of above officers: New York City, N. I. GLAS N1IOD1 (▼•lea at the reeple) Day Except Sundays and Holiday« fla oeto leto velja tlet sa Ameriko In Kanado__$6.00 Sa ycA leu------13.00 fta Četrt leta---- Sa New York aa eeto leto Za pol leta----- Za Inosemstro sa celo elij<> glave, v katerem oddelku zvezne vlade bi bito mogoče kaj prihraniti, da bi se zmanjšal primanjkljaj v zvezni blagajni, leta po deželi 4500 iz zvezne blagajne plačanih ovaduhov, ki vrše naj-nesramnejše delo, katero je v očitnem nasprotju s principi ameriškega naroda. Sedaj hočejo ustanoviti še poseben urad, ki bi preiskoval kršitve postav s posebnim ozirom na inozemce. ki nasprotujejo sedanji ol)liki ameriške vlade. Lahko si je misliti, kako silno moč bi doihil gospod Doak in kako dlaha bi začela presti komunistom in vsem drugim radikalnim elementom v tej deželi. Bivši železničar in linijski uradnik, ki je postal svetovalec predsednika Hooverja. je na eni strani odločno proti temu, da bi dala zvezna vlada nezaposlenim kako pomoč, na drugi strani pa hoče imeti še več denarja za preganjanje inozemeev. Toda tudi v mržnji do inozemeev je Doak enostranski. Sovraži le Slovane, Germane in Romane, dočim so mu Angleži dobrodošli. Pred kratkim je rekel: — < e bi imeli le s Kanadci opravka, bi bil jaz prvi. ki bi predlagal, da zbrišemo našo severno mejo. Tega pa ni mogoče, ker prihaja iz Kanade preveč ljudi drugih narodnosti. Te »besede prav dobro označajo nazore "velikega rešitelja Unije" in "zaščitnika inozemeev", delavskega tajnika Doaka. NASI V AMERIKI Rojak Valentin Va.lja.vec. čistilec obleke n» ">."». cesti v Oleve-landu je šel v garažo. da gre na delo. Sedel je v avto in pognal >troj, pa je takoj padel v nezavest. Ker ga ni bilo na delo. so ga klicali. za.kaj n«' pride v čistiLni-eo, kjer i*n čakajo ljudje. Ko je večleten naseljenec Peter Matko-vieh. Tako po juiani se je napotil nekam ven. domnevajo da je hotel v bolnišnico, da vidi katerega izmed zdravnikov, ker se ne počuti dobro. Kmalu za tem ga je našlo nekaj mladih fantov ležati v sne-pru. nedaleč od stanovanja kjer je šla soproga pogledat. ga je našla , živel. liil je pri zavesti, zatoraj mrtvega v avtomobilu. Kanjki je j so hitro poklicali zdravnika in du-l)il mar 43 lot. Zapušča ženo in i hovnika., da ga previdi. Dospeli hčer Ido ter več sorodnikov. Ran j-ki je bil doma iz va*i Smokač pri Lescah na Gorenjskem. — V Kroiiglitonu, Pa. se je ponesrečil Erntvt Leakovcc, »tar komaj 31 IK in rojen tu. Odtrgalo mu je nogo pod kolenom in zdaj je v bolnišnici St. Joseph v St. .-»-• V nedeljo. 'JO. marca, okrog ine ure popoldne je nagtoma pre-I Caliua^t. Mich., rojak in zdravnik je takoj uvrdel. da je vsaka pomoč izključena in res jc kmalu zatem zatisnil oei. Zadela ga je kap. Ifaračtte aa "Oiaa Nirtda w Lani je umrlo 3236 Zagrebčanov. V Zagrebu je umrlo luni 323U prebivalcev, kar pomeni, da zna ša umrljivovt- 3.2%. Zanimivo je, da umira v Zagerbu več moških kakor pa žensk. Burja prevrnila dva vagona. Xa Hrvalkem Priniorju, posebno na Sušaku, je razsajala tako močna burja, da je odnesla z neke hiše streho in prevrnila dva vagona osebnega vlfka, ki je bil krenil iz bakarskega |>ristaniša. K sreči je prevrnila vagona v hrib in ne na nasprotno slrau v prepad. Zaklati jo je hotel, ker ga ni marala. S. marca opoldne se je odigrala v Zagrebu pretresljiva ljubavna tragedija. Mladi zidar Ludvik Rendl je napadel v ljubosumnosti Kvojo pnija.teljieo Anko Komar ter jo zabodel pod vrat in v desno roko tako. tla se je vsa okrvavljena zgrudila. Pa t eni je vrgel nož proč in pobegnil. Ranjeno dekle so prepeljali v bolnico. Zaradi cigarete ga je ubil. Pri Oradačcu sta se sprla na ce- V zadevi SAKSER STATE BANK v likvidaciji PROSIM VZEMITE NA ZNANJE. da se tx» z oziroma na odr«-«lbw York vr&ik> zaslišanje Rlede prošnje: 1. da so pbu-a prvo dividend« v znesku upnikom. Ki s*o izi*»lnill ter- jatve. ki so bile izpolnjeni* in vročene Or sprejete na izplačljivc raiune. Ki so v knjigah in ^eznamiii SakiM-r State Bank; 2. da. se odobri račune baiu n« ga super:n-tendenta v likvidaciji Sakser State Itank od 4. decembra. l'J31 do 15. marca 11*32; 3. da s*: razpolaga z onimi terjatvami katere fo mogoče upravičene d" prednosti pri izplačilu in 4. da se nudi druK > in nadaijno pomoč, kot jo določena v delu 78 bančne postave države New York, oziroma utegne biti pravična in pravilna. Zaslišanje sc bo vrSilo v SpetiaJ Tern:. Part II.. najvišjega sodlSča države NV v York, v in za okraj New York v sobi 321 v County Court House. Pearl in Centre Street, Borough of Manhattan, City of New York. County of New Yi.r^ na dan 1. aprila 1!»32 ob 2. uri popoldne onega dne. Kopija prošnje bančnega supermt»n-denta, njegov račun in druge listine, n:i-uafajoče so na prošnjo, so spravljei:«* v uradu klerka County of New York ter v uradu bančnega superintendents, drta-ve New York v njegovi pisarni SO Centre Street. Borough of Manhattan. City of New York, Kjer si jih lahko ogleda sleherna oaeba. ki je pri tem Interesirana. L>n»' 22. marca li>32. JOSEPH A. BROOERICK bančni superintendent držnve New Y<-rk ter pooblaščenec za Sakser State Hank v likvidaeLii TRAGIČNA SMRT SLAVNEGA ZGODOVINARJA PREDSEDNIK DE V ALERA Nekdanji vodja irskih uporni-kov proti Angliji, po osamosvojitvi Irske v britski avtonomen dominion vodja ekstrenin«* in do Anglije nopoinirljive opozicije, fanatični I>e Valera je postal .predsednik irske vlade in stem najvišji reprezentat svobodne irske države. Odnosa j i meti Anglijo in Irsko stopajo s t eni v novo. -kora.j gotovo zelo knrtično fazo. Izvolitev De Valere za vladnega predsednika ni presenetila, saj brezdvomno tudi zanesljivo večino v parlamentu za vsa. notranjepolitična vprašanja. Malo pa je verjrttno, tla bi laboristi šli z I)c' Valero čez clrn in strei v zunanji, politiki, posebno pa v primeru — Za de^et procentov m> mi >krčili plačo, ti pa zopet kupila ! novo obleko — je tarnal ubogi ako bi hotel porušiti doniinion>ki, Zil^(>utM' odnošaj Irske z britskim iinperi-j ~ ub- ,,ikar vendar ne ru*-jem. ker tudi ir^ki laboristi nika- buria-' ~ * '/-agONtolela. — Ko kor niso za popoluo odcepitev od k"PiIa prihranila Anglije. Za kakšno politiko se h<> odločil I)e Valera. nc l>«» par kmalu poka- Pre-senetljiva za svet pa j» a ravno ta -zmaga. Zgodilo se je prvič po desetih letih, da je osta-Velika predavalnica Sorboune. | |a v 1UM;ljšiui stranka, ki je bila ki se imenuje po slavnem franco-( j i;,22 sklenila« dominionski spo- oderovarja'zapadnini parlamewtar-! zalo. liritska zg«tdovina pozna več jirimerov, tla •><> prišli na vmlstvo 1«' ali -on«* pokrajine voditelji iiyj-ost rejšegji otlpora proti Angliji, a so na svojem odgovornem mestu temeljito revidirali svoj program. Mogoče bo tudi De Valera vsaj za enkrat izločil nekatere najbolj radikalne zahteve In se o-mejil na drug»\ ki se da.jo realizirati v okviru -.edanjega odnosa-ja tlo Anglije. JSein spada preih-sein zaJiiteva. da črta odškodnina, ki jo Irska plačuje Angliji za veleposestva angleškega j>lemstva. odvzeta po irski agrarni refomi. Ta zahteva j je z iivkega stališča. >o-sledica njegove volilne zmage bi- skem zgodovinarju Amphitheatre -.tii kmeta Ilfja Nihie in Peter Ju- Michelet. je bila 29. februarja po- riš;i. Nikič je prosil Jurišo. naj zorišče pretresljive tragedije. Tu ; mu da gigareto. «eš. da ga bo si- predavajo profesorji zgodovine cer ubil. Juriša seveda ni .vzel pariške univerze in v predavalni-njegovo grožnje resno in 11111 eiga-jei se zbere navadno 30 poslnsate- rt^lte ni hotel dati. Nikič je pa po- ljev. Amphitheatre Michelet je tegnil nož in zabodel Jurišo na- ena največjih predavalnic Sor ravnost v srce. Umoril prijatelja, da bi živel z njegovo priležnico. Cigana Joco Kesie in Lazo Jova-novie v Neradiu pri Mitrovici sta se tako dobro razumela, da sta si delila celo Jovanovičevo priležnico, 44i-letno rusko emigrant k o Akulino Kulakovo. Prvotno .Tova-novič ni vedel, da ima njegova prilež.niea ljubavno razmerje tudi s KesK'em, pozneje je ])a zvedel in sklenil Lznebiti se svojega prijat<'Ija. Kesie je imel pa tudi priležnico, "J8 let. staro Zorko. Se bolj grdo kot Akulina. Prijatelja ^ta se začela prepirati, nek or sta se tudi pošteno stepla, nekega dne je pa Kesič navalil s sekiro na Jo-vanoviča in mu preklal lobanjo. Zagovarjati se je moral pred so-dišeeem kil obsojen je bil na 8 let težke ječe. Svojo mater je hotela ubiti. Pred kratkim je hotela 54-le4ma Katica Draginie v Zagrebu umoriti svojo 90-letno inafter in s-i končati življenpje. Jelena Draganie je vdova po okrajnem glavarju. Njena hči je hila vajena brezdelja. in izobilja zato po očetovi smrti ni hotela prijeli za delo. temveč se jc ukvarjala samo s slikanjem. Z materjo sta se preselili pred 1 letom iz Osijeka v Zagreb, kjer je mati vodila gospodinjstvo, hči je pa zaslužila nekaj denarja s slikanjem, vendar ne toliko, da razum z Anglijo, in da je dobila večina .stranka, lei ima v svojem programu zapisano popolno oilee- spodarske krize tudi največ po-. nio«rla De Valeri k volilni zmagi, i Težko se bo zaito našel Irec. ki ne perija se ne pozna. bonne. 29. februarja je predaval znani francoski zgodovinar profe- j sor Matt h i ez in med predavanjem , ,r*ko kakor žt' »menjeno. od , - i bi shnpatiziral z njo, gotovo pa je. pitev od Anglije in prerusenie . . .... ,. . , . , da se bo o njej dalo razpravljati prav vseh. tudi samo iormalnih 1 ,. .... , . i tudi *z Anglito. zvez z veukobrutsko skupnostjo. _ .. . , „ , . - - i m . •• Iezie le z tiri igo I)e \ alerovo 1 stvarjena je bila s tem situacija. , , , - . , . , . zahtevo, z zalit kakršne zgodovina britskega liu- deset odstotkov. Prodajalec je namree rekel. prijatelj in m«« vprašuje, kdaj se bom odpravi! na Willard. Wis. Pravi, cla bom lahko jelene lovil. če bom šel tja jeseni, dočim l»om poleti lepo v senci ležal in goltal svež zrak ua debelo. Poroča mi tudi o tamkajšnji Slovenki, ki ima baje take kapljice. da človeku kar sapo zapre. To so precej mikavna poročila, samo malo predaleč je do Willar-da. Bojim se tudi. da bi me \v.illard*»ki slovenski pevski zbor pozdravil s pesmijo: — Tac'ga osla pa še ne. . . * 1/. Pariza poročajo o uekem godbeniku, ki ima samo eno roko. pa izborilo ijrra klavir. To ni nič čudnega. •laz na primer sem že slišal peti pevca, ki s'ploh nobenega glasu nt imel. 1/. Little Falls moj prijatelj mi poročajo, ženi in da da ... .. Martinez za pričo. I e pnj je le ko-priklucju ! .... . . " . , m'-kaj luogoce. naj odloz»- tlo ni<'- ga je zadela kap. Ker je to že drugi primer, da je zadela profesorja med predavanjem v tej predavalnici kap. je bilo presenečenje slušateljev in tudi pariške javnosti tem večje. Profesor Matthiez je začel predavati kakor običajno opoldne. Predavalnica je bila polna slušateljev in slušateljie. pa tudi drugih ljudi, ki so radi hodili poslušat predavanja priljubljenega in leta 1922 svoboden britski domi liion, ki ga veže z Anglijo in drugimi člani imperija prav za prav le še vladarjeva oseba. Drugače je Irska popolnoma samostojna in ima. celo pravico do lastuh diplomatskih zastopstev pri tujih državah. Ako bi De Valera res hotel izvesti svoj program, bi hroral a'takirarti dominionski odnos Irske do britskega imperija in bi tako ustvaril prvi primer .da se noče evo po T'lstra. severnega dela irskega o-toka. ki se lota 1922 ni hotel pridružiti novi irski državi, t eni večje raje ostal v zvezi z Anglijo. V Londonu bi bili morda priprav- .. .. .. . ..... .. , svopm prijateljem le najboljše Ijeni razpravljati tudi o tem pro-!,. blemu. vendar pa je . vprašanje priključitve 1'lstra k Oi.Tali Irski predvsem zadeva 1'lstra samega. Prav gotovo pa v Londonu ne bodo hoteli razpravljati, ako bo pnišel De Valera z zahtevo, naj se srca julija. Tedaj bom napel vse sile. in bom skušal poroko preprečiti. Sam namreč tak človek, da ' lini. ukine prisega irskih poslancev an-' . . . ' ^ ' . j ko uro porabi sf gleskeinu kralju. Tudi ta. točka je • — Za roj>tni «lan sem dobila tu- I di uro. — je rekla ženica prijatc-| I — In kako teče? Dobro.' — Imenitno, ti rečem. Za vsa- samo ."»0 uiinut. duhovitega učenjaka. Ma.ttliiez je ' otl dominiouov pnpoluoma o- predaval o francoski revoluciji in se posebno podrobno pečal s sovraštvom med Dantonom in Ro-bespierroni. Točmr je karakt.eri-ziral Robcspierra in ]>rebrisanega, zahrbtnega Dantoua tako. da so ga pt^slušalei z velikim zanimanjem poslušali. V grobni tišini je predaval že pol ure. Posebno ko je govoril t) svojem priljubljenem svobod i 11. Zato je popolnoma nejasno. kako bi Anglija in britski dominioni reagirali na tak poskus, zato je tudi politični preokret na Irskem vzbudil po vsem svetu veliko pozornost. Za enkrat pa situacija še ni tako daleč. Ni še znano, kako j<* bil I)e Valera izvoljen in kdo vse ga je volil. ZhMo tudi ni jasen polo- jiuiaku Robespierru. je postajal | »»j v novem parlamentu. Poleg o-vedno živahnejši, oči so se mu iskrile in bil je kakor prerojen. Slušatelji so bili kar zamaknjeni, tako lepo je profesor predaval. Kar je pa sredi stavka umolknil, še nekaj je zamrmral in napel vse sile, tla bi stavek dokončal, pa ni šlo. •Prestrašeni slušatelji so opazili, kako se je profesorjev obraz iz-premenil in naenkrat je učenjak omahnil na stol. Meti slušatelji je nastala panika, nekateri študentje so stopili na hodnik in začeli bi -se mogli preživljati. Te dni je klicati na pomoč. Takoj so ]>okli-pa začela starka naenkrart klicati eali rešilno prwtatj-o in Matthieza na pomoč. Prihiteli so sosedje in so prepeljali na kliniko prof. Ca-našli starko sredi sobe na tleh, hči mota. Tam so zdravniki ugotovi-ji je pa tiščala robec v usta in jo li. da je zadela slavnega zgodovi-davila. Starko so polož:1 i na po-J na rja zaradi razburljivega pretia-steljo in hoteli poklicati sftražni-j vanja možganska kap. iled pre-ka. da bi hčerko aretiral, pa jih | vozom na kliniko je bil še živ, na je preprosila. da tega niso stori-1 kliniki je pa kmalu umrl. ne da li. Kmalu je pa začela starka zo-. bi se zavedel. pet kliealti na pomoč in ko so so- i Pokojni prof. Matthiez je ve-sedje ponovno prihiteli, so zamrle-j lj»l za najboljšega poznavalca dali enak prizor. Videč, da ne mo- J zgodovine francoske revolucije, re matere zadušiti, je »pograbila j Napisal je več znanstvenih del. ki nož in navalila" na njo. Sosedje so j so prevedena v mnoge tuje jezi-ji nož iztrgali, pa je pograbila \ ke. V mladosti si je ranil oko in škarje in si prerezala žile na vra- oslepe.l nanj. vendar je pa dose- tu. Mater in hčer so morali prepeljati v bolnico. Dekleta je prodajala. V Veliki Kikindi je aretirala policija neko Desanko Živa-novic. ki se je ukvarjala s trgovino z dekleti. M nogo deklet- je prodala v javne hiše. Priležnico ubil da bi živel z njeno hčerko. ' Pred sodiščem v Mitrovici se je zagovarjal cigan Vojin Jova-novie, ki je leta 1929 h sekiro tako obdelal svojo 'prHeanieo Darinko "Nikoličevo. da je kmalu u-mrla. Vojinu je bila všeč lepa1 lici njegove .priležnice, toda oblasti so mu prekrižale račune in sedeti bo moral dve leti v jeei, dw «e ura bo kri ohladila. gel zaželjeni cilj. bil je sijajen govornik in preda vate j. kakršnih hnajo celo svetovne univerze malo. Večino svojega življenjskega dela je posvetil rehabilitaciji Bo-bespierra. ki sra je smatraj za poštenega človeka z nasprotju z Dan tonom, o katerem jevedno {»ovarii zelo zaničljivo. Tudi MaMliiezo-vegea prednika, zgodovinarja Ed-nionta Donava, je zadela v isti predavalnici med predavanjem k&p. Najstarejša Nemka V Ostrhauderfehnu je te dni u-mrla najstarejša Nemka, 106 letna vdova Ana Pooker. Pokoj niča je bila do zadnjega čvrstega in trdnega zdravja in samo bolezen pred smrtjo jo je privezala za nekaj tednov na posteljo. beh glavnih strank, znierivjse Cosgrajfve in radikalne !>«• Va-lerove je v parlamentu še nekaj manjših frakcij, ki so jeziček na tehtnici. Najvažnejši med njimi so socijali-sti iu neodvisni agrarci. Prvi so bili poprej skupno z Dr Valero v opozicji in so po svojem v De Valero vem političnem programu. njena izvedba pa bi pomenila prerušenje zadnje, formalne. toda načelno važne vezi med Irsko in imperijem. Pomenila bi tudi prekršitcv tloniiuioii-skega statuta in bi s tem nujno izzvala odkrit in oster konflikt med Irsko ill Anglijo. Ali bo De Valera res tiral situacijo tako daleč in ali bo tudi za tako politiko imel večino v novem parlamentu, se bo pokazalo prav kmalu. 70 LETNICA ZNAMENITEGA FIZIKA 14. marca je obhajal norveški programu in svoji taktiki najbliž-! fizik Bjcrkncs 70-letnico rojstva, ji njegovi stranki. Neodvisna ! Bjerknef jc učenjak svetovne ^la-kmečka skupina pa stoji bližje , ve in si je stekel ogromne zasluge (Vsgrevejevi stranki in je poprej za hidrografijo in meteorologijo, večinoma tudi z njo sodelovala i Zlasti v vremenoslovju so povzro-v vladi ali jo vsaj podpirala. i čile njegove teorije veliko preku-Verjetno je, da je bil De Vale-jcijo in so dale tej stroki čisto novo ra izvoljen s pomočjo delavske I smer udejstvovanja v pogledu a-stranke. Skupno z njo bo imel i nalize. DRUŠTVA KI NAMERAVATE PRIREDITI VESELICE, ZABAVE i O G L A Š U J T E "GLAS NARODA" m čila samo Val« članstvo, pač pa ?d Slovenci ? vali okolici. CENE ZA 0CLASE SO ZMERNE * Kremar je modroval: — Jaz jem vsak dan krompir. Da se ga človek ne naveliča, ga je treba pač vsako pot drugače pripraviti. Eden izmed mojih načinov. je na pr. ta. da najprej krompirjem opit am prašiče, potem pa jih zakoljem in pojem. * Rojak je kupil barometer in ga obesil poleg okna. Barometer je najavil deževno vreme in res je začelo deževati. Deževalo je neprestano ted^n dni, dva tetina. Rojaku je ži* z.i-čelo presedati. Vzame termometer in ga nese nazaj prodajalcu — Povejte mi — mu pravi. na kateri gumb je treba pritisniti. vestl .............................35 Stezosledec.............................................30 Šopek Samolarke ..............................35 Sieta no# ............................................30 Svetlobe hi jence ..............................1.50 Slike (Meškoi ....................................60 Spake, humoreska, trdu vez..............90 SHAKKSPKARKVA DELA: Murhbet, trdo ver.................................90 broširano ......................................70 Othelo ..................................................„70 Sen Kresne noči .................................70 Skrivnost najdenke...........................50 Splošna Knjižnica: St. 1. (Iran Albrec-lit) Ranjena gruda, izrirua povest, 104 str., briši rano ......................................35 Št. 2. (Itudo M urni k) Na Bledu, izvirna povest, 181 str., broS. .50 St. 3. (Ivan Itozman) ..Testament ljudska drama t 4 dej., brod. 105 st rs ni .....................................85 Št. 4. (Cvetko Golar) ..Poletne klasje, izbrane liesmi. 184 str., broš:rauo ......................................50 St. 5. (Fran MHčinski) Gospod Fridolin Žolna in njegove druii žiua. vesel oni odre Črtice I„ 72 strani, broširano .........................25 .št, C. (Novak) Ljuobsumnost .....,30 Št. 7. Andersonove pripovedke. Za slovensko mladino priredila litra. lil strani, broS. .................35 St. a Akt šter. 113 .......................75 Štev. 9. (Univ. prof. dr. Franc Weber.) Problemi sodobne filozofije. 347 strani, broš..............70 Št. 10. (Ivan »Albreht). ..Andrej Ternoue, relljefua karikatura in minulosti, 55 str., broft........„25 Št. 11. (Pavel Goli* I Peterffcovo poslednje sanje, božična povest Št. 12. (Dr. Kari Engllš) Denar nsrodno-gospodarskt spis. pošlo ven 11 dr. Albin O.Tis. 236 str., broS.............................................J# Št. 12. (Fran Milčinski) MefOtel prstan, narodna pravljica ▼ 4. dejanjih, 91 str., broš.................30 ftt. 13. (V. M. Garttn) NsieMs Nikolajema, roman poslovenil U. 2un, 112 str., broS......—__________JI .80 Št. 14. (l»r. Kuri English Denar, uarodu<>-gusj»o«larski spis. i>oslt>-venll dr. Alblu Ogris. 236 str., broš................................................. Št. 15. Edmund in Jules de Gon- court, lteuee Mauperin ...................40 Št. Ifi. (Janka P«au*oc) Življenje, pesmi. 112 sir., broš......................45 Št. 17. (PrusiM-r Mnritueei Verne duše v v icali, povest, p revel Mir- Ko Pretnar, fcU «tra......................30 Št. 18. (.Tarosi. VrrltUek?) Oporoka lnkovškega grajščaka. veseloigra v enem dejanju, jmslove-nil dr. Fr. Bradač, 47 strani. broširano ..........................................25 Št. 19. (Gerbort llauiilinau) P«, topljeni zven, drum, bnjkn v petih dejanjih, jioslovetiil Anton Funtek. 124 strani, broš. ...............50 Št. 29. (Jul. Zejeri Otmjnči in Komurasaki. jajxmskl roman, iz rešTine prevel dr. Fran Bradač, 154 strani, broš......................45 št. 21. (Frllolin Žolna • Dvanajst kratkočasnih zgodbic. II.. 73 str. broš..................................................„25 Št. 22. (Totstojj Kreutzerjeva sonata .60 Št. 23. (Sophoktes) Antigone, žalna igra. poslov. C. Golar, 60 str. broširane* ...........................................30 Št. 24. (E. L. Bulwer) Poslednji dnevi Pompejev. I. del. 355 str., broš. ...................................................96 št. -o. Poslednji dnevi Pompeja, II. del................................................90 Št. 26. (L. Andrejev) Črne maske, poslov. Josip Vidmar, 82 str. broS. ..................................................35 Št. 27. (Fran Erjavec\ Brezposelnost in problemi skrbstva za brezposelne. SO str., broš. .............35 Št. 29.^ Tarzan sin opic ..................JO Tarzan sin opic, trdo vez....L26 Št. 31. Roka rako ...........................^25 Št. 3J. Živeti* ................................JtS Št. 35. (Goj Salustij Krisp) Vojna t Jugurto. poslov. Ant. Dokler, 123 strani, broš.....................50 Št. 3G. (Ksaver Moško) Listld. 144 straui ------------------------------------65 koma napenjal svoje možgane, i2-najditelj pa je hladnokrvno gledal predse in spuščal dim, ki mu je križil v kolobarčkih nad glavo. Naposled, po dolgem čakanju in težkem premišljanju, je general spregovoril z ubitim glasom: — Torej, koliko zahtevate z-\ impregnacijo? — Milijardo. Samo milijardo. — Samo milijardo. In ne vprašate, če jo imam, ali vam jo lahko plačam? — Oprostrte — saj nisem "st-ljiv. Kdo drug bi mi bil dal za impregnacijo pet milijard, vam pc ponujam za petino vsote, ker ste odkupili že dva druga izuma. — Moj Bog! — je zastokal general. — V lepi gnojnici tičim. Nu, pa naj bo! Tu imate nakazilo za milijardo! Neznanec je sprejel listek, stisnil generalu roko in krenil k vratom. General mu je sledil z mrkuni poglede. Ko je bil že na pragu, še je vzdramil iz misli in zavpii za za njim: — Ali jamčite, da je vaša impregnacija popolnoma varna in neprekosljiva? Tujec se je nasmehnil. — Prav za prav seveda izvzem-ši primer, da nekdo iznajde krogle s posebno učinkovito probojno silo. — Upajmo, da se ta izum nikoli ne posreči, — je dejal general s trepetajočim glasom: — O pač pač! — Vsi svetniki! Kaj pravite? — Takšne krogle so že na razpolago. — Vi.... vi ... kdo jih ie iznašel? — Jaz. — Hudič! Zakaj ste pa molčali o tem? — Oprostite — saj me niste niti vprašali... General se je zlobno zarezal. — Seveda mi boste zdaj ponudili v odkup še te proklete krogle! In ko jih bomo odkupili, mi ponudite ^opet kakšen neprobojen ščit. Nu, na dan z besedo! — Tako je, kakor ste rekli, ~ je dejal tujec. — In kadar boste pobasali milijardo za ščit, boste prišli zopet z nek.:m novim sredstvom proti ne-probojnim ščitom. — To se razume samo ob sebi. General si je izpulil zadnji šop las iz glave in je zatulil: — Proklcto bodi vse to skupaj! Saj nas boste popolnoma izmozga-li.... Povejte mi vsaj. kdo ste? Kdo ste? ■Neznanec sc je razjezil. Obrjz mu je bil temam kakor nebo pred viharjem. — Lahko me zaničujete, kolikor se vam ljubi, — je rekel. — S tem pa ne boste vi pametnejši, niti jaz vreden večjega zaničevanja. Ce bi ttili pametni, bi že zdavnaj sami spoznali, kdo sem. Posledica sem, ki se ji ni mogoče izogaiti niti v dobrem, niti v zlu.... To rekši je tujec planil skoz: vrata, po kimaj generalu napol strogo, napol zaničljivo in izginil po stopnicah. URA, KI KAŽE NEVARNOST NESREČEN, KER IMA MILIJONE PLAZOV Monakovski tehnik Alois Derr je skontruiral čisto preprosto sreo-stvo. ki naj obvaruje človeka nevarnosti plazov. Imenoval ga je "plazovna ura". Ta ura, ki jo lahko vsak v žepu ali v listnici r.osi s seboj, sestoji iz kovinaste plo?če. na kateri kaže prosto viseč kazalec naklone ozemlja. Z barvo označuje ura začetek plazovne nevarnosti. Zadnja stran ure vsebuje celo vrsto pravil, kako se moraš vesti na ogroženih pobočjih. Ljudje so navadno nesrečni, ker nimajo denarja, na Danskem pa živi pesnik, ki je nesrečen, ker ima milijon in sicer v danskih kronah. Gre za pesnika Nilsa Petersena, ki je pripovedoval zanimivo zgodbo iz svojega življenja v Berlinu, kamor je priletel z aeroplanom kot sotrudnik največjega holandskega Usta. Nils Petersen je bil prvotno reven kot cerkvena miš in ker se ni mogel preživljati s pesnikovan.ieni, sc je pridružil potujočim ciganom. Z njimi je prepotoval peš Finsko m Rusijo tja do Člrnega morja, Perzijo, Indijo in Tibet tja gori do Aljaske. Na napornem potovanju po svetu je trpel največ zato, ker se mu je pokvaril fotografični a-parat take, da ni mogel Izbirati krasnih naravnih posnetkov. Ker si ni znal pomagati drugače, je začel opevati nove kraje in ljudi. Nekega dne mu je prišlo na misel, da bi poslal nekaj teh pesmi uredništvu kodanjskega lista. Odgovor je dobil čez nekaj mesecev poštno ležeče v Vladivostuku. Pesmi so bl!e objavljene, priložen je bil kraljevski honorar, poleg tega pa laskava ponudba velikega kodanj-skega založništva. Toda od tistega dne, ko mu je začel lebdeti pred očmi denar, ni mogel več pisati stihov. Odklonil je ponudbo založništva, pa je šlo zopet vse gladko. Ta čas si je bil dal popraviti fotografični aparat in zopet je zbiral svoje vtise. C z dve leti je poslal iz Bcmbaya ru-ložni.;:tvu večjo zbirko svojih pesmi, i pozneje pa še z Aljaske. In ko ^e INOZEMSKI ŠTUDENTJE ZAPUŠČAJO PRAGO '•Prager Tagblatt*' poreča, da nameravajo inozemski slušatelji praških visokih šol zapustiti Prago in nadaljevati študije na inozemskih univerzah, v prvi vrsti na italijanskih. Na čeških medicinski fakulteti je že napovedalo odhod 50 inozemskih slušateljev, na nemški mcdicinski fakulteti pa 20, večinoma poljskih zidov. Inozemski študentje hočejo zapustiti Prago, ker je baje hujskanje proUi nlin; vedno hujš? in ker morajo plačevati previsoke takse. Za študente, odhajajoie iz Prage, se zani'na najbolj Italija in italijanske univerze jim nudijo razne ugodnosti. Te dni je zapustilo Prago 30 študentov — poljskih židev, ki so se vpisali na univerzo v Padovi. 20 ukrajinskih študentov se je p* vpisalo na .zagrebško univerzo. Češki list.! pišejc, da Praga s tem ne bo ničesar izgubila. Po njiho\em mnenju mora biti Praga še vedela. če bo naval na praške visoke šole. posebno 11a medicinsko faku;- To in ono IZ VSEH DELOT SVETA Japonske slike zastonj Te dni bo otvorjena v , Tokiu razstava slik. ki so jih pripravile učenke vseh japonskih srednjih šol. Rarstavo prireja japonska organizacija - Splošna ljubezen do bližnjega" 'a! v novine nov oglas: "Iščem modei, lepo. ne več mlado žensko okrog'.e postave." Komaj je bil oglas objavljen. je prišla pred slikarjev a-telje cela procesija priletnih, lepo rejenih žensk in izmed njih je slikar kaj lahko izbral svojo branjevko. Letališče sredi Pariza Mlademu pariškemu inženjerju. N. Lucartu se bo najbrže posrečilo zadovoljivo rešiti problem letališča sredi Pariza. Zasnoval jc namreč načrt preureditve otočka I!c de Cygnes na Seini med Pont de Passy in Pont de Grcnelie tako, da bo zgrajeno na njem okro'4 800 km dolgo in 30 m široko letališče. Na enem koncu otočka stoji bronasta kopija newyorškega kipa Svobode. Po Lucartovem mnenju se bo dal ta otoček razširiti, ne da bi trpel promet po Seini. Na otočku bi bilo po preureditvi jjrostora za 200 malih letal. Če dobe Parižani letališče sredi mesta, jim ne bo treba več hoditi na letališče v Le Bourgetu. ki je precej oddaljeno od mesta. Ob ugodnem vremenu bi se lahko spuščala 11a otoček v mestu tudi velika prometna letala. Drugače bi pa potniki prestopali na letališču La Bourgetu na manjša letala in bi prispeli tako po zraku naravnem v Pariz. POZOR ROJAKI Vso, kar se tiče 44Glasa Naroda to je naročnino, dopise, vprašanja itd. pošljite na naslov: "Glas Naroda" 2IG West 18th Street New York. N. Y. Edinole tako naslovljena pisma bodo zagotovo dospela na pravi naslov. Rojaki, vpoštevajte to! S tem boste preprečili marsikatero zmedo in zakasnitev. -o O D ▲* NEW YORK, TUESDAY, MARCH 29, 1932 THE LARGEST 8 L U VENE DAILY in U. 8. A. Naj ljubezen joče EOMAK IZ ŽIVLJENJA. Za Glas Naroda priredil I. H. 17 (Nadaljevanje.) % ]*rvo pismo od nje I S tresočimi rokami odpre go^pa Marija pismo in je tesno napisani* strani skoiN» poj«slla. Malo presenečenja ji je vendarle .prineslo pismo — grofa Otokarja Verdina ni bilo doma. Ni se tedaj še mogla prepričati, kak vtix bi napravil na njo — in kako izgleda. Skoro zavicst je objela Marijo, ker je Lori imela tako prisrčne besede /,a h. saj sama n i vedela, kaj je hotela. — Solze s<» ka.pale na pismo iu na sliko gradu. Ko bi vedela hči. kake sj»oi»iine je v njej vzbudila s svojim pismom! Kot da ne bi znala poti do Hmeljnika! Te poti. ki je bilo za njo polna /alostnrli postaj! Iu razkošna dvorana, v kateri je njen mož zatjil njo in svoje otroke — zaradi druge, ki je zdaj tam vladarica --- Krik je opazovat »I mater. Njen v bolesti zategnjen obraz in solzne oči so ga ganile in ranile. Postavi se za njen hrbet, prime jo a\ glavi in jo pritisne na svoje prsi ter ji nežno gladi bele lase. Kesne ji reče* — Mati. vedel sem, kaj si storila — ne ti! Nisem ti zastonj odgovarjal. - Ali še nisi skoučala z vsem tem.' — Pozabi vendar! —• Nikdar! Ne morem! Znla.i še manj. kot kdaj. — vzklikne strastno in zopet zre na sliko pred seboj. — PogLej. Erik, to bi bilo lahko tvoje! Ti pa s,- moraš tukaj taki* omejevati — kat gozdarski nadzornik! V njegovih očeh s,, prikaže teman, jezen ]>og!ed. — .Mati, ali imaš prav. ako vtikaš prste v moj mir.' — se jezi —■ 1'rebil sem se skozi vse neprilike in zdaj sem zadovoljen s svojo u*odo. Ali hočeš to, kar sem veliko težavo sezidal, zopet podreti.' — Ako me imaš rada. nobene besede več o tem! Se vedno preklinjam dan. ki je prinesel v našo hišo pismo grofice Vendinove. < ki tega • asa si vsa rzpreiuenjena. premišljuješ o stvareh, ki so se dogodile ni to ni dobro niti za tebe, uiti za mene. — Pojdimo malo na izpre-hod, da dobiš druge misli. Njeno roko iztisne pod svojo pozdidio in morala mu je slediti. Pozneje«: nežna sol učna svetloba leži na drevju, ki je b!esk«*tulo v jesenskem čaru svojega listja. Mati. kako lepo! Ali se ti ne širi .srce Marija jra od strani poghila. Kako podoben je bil svojemu očetu! Ponosen mali obraz, mod.e oči. ki so bile v velikem nasprotju / njegovimi črnimi lasmi. v*e je bilo podobno njemu! Izraz njegovega obraza je bil bolj izrazit in odločen kot pa njegovega očeta. Skoro tml je bil v svoji odločnost i. Pri tem pa je bil tudi zelo podo-ben Rudolfu Verdinu, čigar resnega, odločnega obraza ni mogla pozabiti. Dane* je Marija šele opazila, ko je Krik korakal poleg nje z nekoliko sklonjeno glavo, s tesno stisnjenimi ustnicami — ravno tak .je bil mlajši Verdin. ko ji je pred petnajstimi leti predložil pogoje. Tinla hotel je ^amo dobro! Tako sa.j je Krik vedno zatrjeval. Toda Marija tega ni mogla i*pre videt i iu njeno sovraštvo do njega je i i • J o isto kot prvi dan. Misli si. ako je bil njegov vpliv na družino t ik > velik, kakor je vedno zatrjeval -Otokar, tedaj bi bilo za mladega jurista lahko, da bi govori v njeni prid in tudi delal. In nikdar mu ni odpustilta. da tega ni storil. Skoro nehote je oprivstila s liin pred seboj slabosti -v o je ga moža. Ko greta Marija in Krik preko ceste, v vasi. se pripelje lahek lovski voz. Konja je imela na vajetih mlada ^ospa poleg katere je sedel i>ostaren gospod. Nadgozdar! — pravi Krik, ki je obstal, ker mu je stari gospod namignil. l>ober dan. lterger! Dobro je. da sem vas dobil. Pridite popoldne k nam. Malo bomo kegljali, pa. še kaj drugega, — pravi stari g spod z belo brado. Ko se mu približa Marija ji poda roko. — Uober dan. gospa Uerger! Ivopo. da ste se izkopali. Tukaj je moja hči. ki je ve era j priola. Naj ji domača sapa nekoliko obrije nos. I>ol-go ča-sa sem jo jxigresal. Na Krikovem obzrazn je bila rdečica majhne zadrege, ko se i »ril ni dekletu. Zu poklou se mu zahvali samo z majhnim priklo-u in. i/, katerega pa je seval meščanski ponos. 'Nato pa preko njega jrleda v daljavo. To je tedaj bila Juta pl. Kgert. hči njegovega predstojnika. Krik j.- ni videl prvikrat. Že zjutraj, ko se je peljal s kolesom na P"sto. j,, jo srečal. Svoje lopo kolo je previdno vozila po mahoviti gozdni |H>ti: najbrže s kolesom ni bilo nekaj prav. Krik takoj sko-i s kolesa, ga nasloni na drevo iu uljudno ponudi deklici svojo po-;im»č. ki jo j,, tudi hvaležno sprejela. Krik kmalu najde kaj pri kolesu ni prav: ko je kolo [»opravljal je deklica živahno govoria in Krik ji je istotako uljudno odgovarjal. — /e tako zgodaj na pot.i gospica .' — jo vprašal. - Zgodaj sem vstala ! — Ali se ne bojite — sami brez spremstva.' Ali mogoče ne greste več daleč? Prijazno se mu nasmeje in skoro kot hi pela. ji pride skozi ustnice : Ne vem. oil kod sem prišla, ne vem. kam grem. Mogoče sem gozdna ptica, ali pa celo — — Srna. — »konča Krik. — Takih plementih živalic vojvod;, nama v svojih gozdih in če katera pride, bi jo morali obdržati.. — Tukajšnji lovci zato niso dovolj dobri. — Pod njegovim začudenim pogledom deklica zarili, toda ni mu zamerila. — Kdo ve, ako kdo poskusi? — Da. ako.bi bili — vi — Ker je imel na sebi nedeljsko obleko, ni mogla vedeti, da je bil gazdarski uradnik. — In če bi bil.' Ali bi smel t.o žrvalico vjeti? - Ako imate pogum in spretnost ^a to. — Koketno obrne glavo vst radi in se mu nasmeje. — Toda sedaj moram naprej. Najlepši hvala, za vaš trud. goeipod — — Gozdni škrateljček! Dekle se uasmeje in malo presenečena strese glavo. — Ne. ne — za božjo voljo. Krik drži njeno roko. — In naj vas nikdar več ne vidim! Dekle malo pomisli. — Odvisno je od tega. kje stanujete. — zaradi mene je vsak dan moginV. — Jaz pa tudi! — V njegovih očeh veselo zažari. Torej! Itonio pa vse prepustil srečnemu slučaju. K tem zagotovilom pa ne morem biti zadovoljen. — Pa pri vsem tem morate biti. Ako tukaj Rt a uujote. se bom prpHf vami kot deklica iz tujine nlVittAonia prikazala. — — Toda ne pustit« me predolgo čakalti na t«. Slednjič se zave, da jo še vedno drži za roko. Rdeča v obracz mu jo zamakne ter se za vili ti na kolo. — Vsa sreča s teboj! — zakliče, stoji in gleda za njo. Dekle se obrne in mu namigne, nato pa izgine za ovinkom. , To je bilo prvo srečanje Jute pl. Egertove z Erikom Derger-jem. Kot on. je tudi ona mislila na to. Kavno kot sveča sedi na vozu, držeč vajeti in ponosno gleda naravnost naprej, medtem ko njen oče govori z gozdarjem lJergerjem. O, ko bi vedela, kdo ji je danes zjutraj pomagal popraviti kolo . . . Ni ga spoznala v lovski obleki; videla ga je samo kot podložil ika svojega očeta in njena oša^bnost še zraste ko je videla, kako prijazno govori oče ž njim. V srce ga zbode in ni se motil. S skopim priklonom se poslovi hi požene konj«. Gospa Bergerjeva gleda za njima. — Na d gozd ar je vedno zelo prijazen. Toda njegova hči — ne bi mislila, da more biti tako ponosna : komaj naju je pogledala; Dobro, da naše Lori ni bilo poleg. Njeno obnašanje ni bilo niti najmanj spodobno. Erik prikima. V duhu je videl majhni, plemeniti obrazek dekleta z očmi srne. s finimi, rdečimi usti. zlatimi, kodrastimi lasmi, ki >o se ji »tega I i preko vitkega vratu na rame. Nežna komaj srednje visoka postava, polna gibčnosti. Vroče mu postane okoli srca i;i prvič je spoznal, da je razlika med osebo in stanom. Zakaj je bila danes zjutraj Juta tako prijazna in sedaj, ko je vedel, kdo je. tako hladna ? (Dalje prihodnjič.) DOM SAMOMORILCEV Samomori se ni nože po vsem svetu in francoski zdravniK Sa- J lut-Joet bi rad pomagal ljudem, j da bi v obupu ne segali po samo-, morilneni orožju. Njegov predlog) 'je na prvi pogled zelo čuden. Mož j pravi, da bi bilo treba zgraditi | dom samomorilcev, opremljen z < vsem udobstvom. ki bi jih sprem-1 Ijalo na oni svet. Proč z običajnim j obešanjem, skakanjem v mrzlo vo i . i • - 0 . ' Art ur Sehlebha. ki je študiral na-1 narodopisje in je po tatvini ne- i znan oka m izginil. V njegovem stanovanju so našli okrvavljeno brisačo, ki priča, da se je po reza I ko je raabijal šipe pri vlomu. Našla we je tudi skica ki označuje lego muzeja, .iz katerega je tat odnesel oba predmeta. Poziv! Izdajanje lista je v zvezi z velikimi stroški. Mno go jih je, ki so radi slabih razmer tako prizadeti, da so nas naprosili, da jih počakamo, zato naj pa oni, katerim je mogoče, poravnajo naročnino točno. Uprava "G. N." SHIPPING r? NEWS ^ ZOBOZDRAVNIŠTVO V STARIH ČASIH . NENAVADNA MORILCA Živčni centri višjih živali Živali višje vrste imajo živčne centre osredotočene v glavi, zato se neha njih življenje, če se glava loči od trupa. Samo pri nekem črvu so ti živci enakomerno porazdeljeni po vsem telesu, in ta črv lahko živi še dalje, tudi če ga pre-režejo na dvoje. Policija v Ijineu je prijela 53. letnega hlapca Franca LeitgiVba, veokrat pred kaznovanega, zaradi enajstih umorov, ki jih je zločinec do zadnjega prikrival. Avstrijski Kii rt en je do zadnjega časa z u-spebom igral vlogo nedolžnega posla. kar je pač najsvojevrst-nejša sonzacija kriminalne kronike. kar jih pomni zgodovina. V stoekholmu pa je umoril bon-vivant in zapravljivee Frederic Svtlow svojega 70-1 etnega očeta > in njegovi dve služkinji. Po umoru se je odpeljal v Fpsalo. kjer si je z ženo muročil opulent no večerjo. v hotelu Ciillet. Ko so prišli detektivi in zahtevali njegovo izročitev. je naperil samokres proti svoji ženi in jo ustrelil v sence. potem pa je sprožil kroglo še vase. Obležal je na mestu mrtev. Sydo\v je bil nadarjert. a razvajen otrok in je delal roditeljem vse življenje velike skrbi. V 6000 let starih mumijah v Egiptu so našli zlate plombe v zobeh, še starejše mumije so imele pa lesene plombe. Tudi iz slonovi-ne narejeni umetni zobje niso redki. Eberski papirus iz Luxora je nam ohranil zdravniške recepte iz let 3500—1500 pred Kristusom. V oddelku zobozdravništva so opisani recepti za zdravila proti raznimi boleznim v zobeh in čeljust.il>.. Zdi se. da so tudi Egipčane radi boleli zobje, ker je bila zobo'drav-niška veda pri njih dokaj razvit?.. Tudi Grki so imeli že visoko razvito zobozdravništvo. Že Hipokrates in Aristoteles sta opozarjala ljudi na važnost negovanja zob in u^t-ne dupline. Od Egipčanov in Grkov so se naučili zobozdravništva Etruski, ki so bili imeli zelo raznovrstno hrano in zato so jim zobje radi gnil;. V grobnici v Satriciju so našli zelo spretno narejen mostiček. V neki 1 stari listini iz leta 80 po Kristusu' je rečeno: — Cascellius zelo slabo puli zobe.'' Na drugem mestu se govori o zobovju takratnih lepotic. "Phais ima črne Zobe, Leca-nie pa bele." Zakaj to? Lecanie ima svoje zobe. Phais si jih je pa kupila. Asirski kralj Asanapper je nekce zbolel in tresla ga je huda mrzlica. Njegov osebni zdravnik Arad je izjavil, da izvirajo boleči:.e v kraljevi glavi in nogah od zastrup-ljenja krvi kot posledice gnilih zob. Priporočal je kralju, naj s. da zobe izdreti. Poročilo o tem se je ohranilo na deščici, ki so jo našli pri odkopavanju mesta Ninivc. 31. marca: Hamburg. Hamburg. Cherbourg 1. aprila: Udjestic, Cherbourg 2. aprila: Milwaukee, Hamburg Cherbourg Volendam, 1-oulogne »ur Mer, Rotterdam Euros-a. Cherbourg, Bremen 6. aprila: -A.juitatiiu, Cherbourg 7. aprila: L>euts»t hlar.Q. Hamburg. Cherbourg 8. aprila: lie de Frane«, Havre Olympic. Cnerbourg 9. aprila: Veendain, Ek»uIogne tur Mer, Rotterdam 13. apri'a: Bremen. Cherbourg, Bremen 14. aprila: New York, Hamburg, Cherbourg 15. aprila: ilaurelanra, Cherbourg 20. aprila: Europa. Cherbourg, Bremen 21. aprila: Albert l.allin, Hamburg. Cherbourg 22. aprila: Kianrc. Mavre Majestic. Cnerbourg 23. aprila: Cleveland. Humhurc. Cherbourg Sliilemlam. Boulogne sur >l»r, Rot (♦■I da rn 27. aprila: Aqultania, Cherbourg 28. aprila: Hamburg,. Hamburg, Cherbourf 29. aprila: C -»lumtvis. Cherbourg, Bremen Hornet ic. Cherbourg VSE LINIJE in PARNlKE Spodaj imenovana slovenska tvrdka zastopa vse važne Trans-atlantske Linije in zato lahko odpremi vsakega pot. nika na kateremko'i parniku. V vašem interesu je, da se kadar mi. s>'te na potovanje v stari kraj. ali o-i tam sem, vsele) obrnete na staro, znano in zanes'jivo domače podietj: LEO ZAKRAJŠEK General Travel Service 1359 Second Ave., New York. N. Y. 13 LET V TEM POSLU! 30. : prila: II* de France, Havre Volendam. Boulogne lur Mer, Rotterdam 4. maja: Berengarla, Cherbourg 5. maja: Bremen. Cherbourg1. Bremen Deulschland. Cherbourg. Hamburg 6. maja: Olympic, Cherbourg 7. maja: Maurctania Cherbourg, Rotterdam, Boulogne t«ur Mer, Rotterdam 12. maja: Euro pa, Cherbourg. Bremfii New l'ork. Cherbourg, Hamburg 14. maja: I'aris. Havre Aubrovnik. Trat 19. maja: Albert Bal lin, Cherbourg, Hamburg 20. maja: Homeric. Cherbourg 21. maja: Bremen, Cherbourg, Bremen Statendam, Boulogne aur M«-r. Rotterdam 25. maja: Ber*-iig.iria, Cherbourg 26. maja: Hamburg, Cherbourg, Hamburg 27. maja: France, Havre Ul yuipic, Cherbourg 23. maja: Kuropa. Cherbourg, Bremen Volendam. Ikiuiogne t?ur Mer, Rotterdam St. l,oui!», Chebourg. Hamburg V JUGOSLAVIJO Preko Havre Na Hitrem Ekspresnem Parniku 1LE DE FRANCE 8. APRILA (<> P. M.) 30. Aprila — 3. Junija DE GRASSE 5. Aprila LAFAYETTE 16. Aprila — 21. Maja 3. razred do Ljubljane in nazaj od $174.00 naprej Za pojasnila in potne liste vprašajte rt lie pooblaščene agente ' «Jhcach, JSne 19 STATE STREET. NEW YORK POZOR, ROJAKI Iz naslovm na lista, katerega pre. jemate. je razvidno, kdaj Vam je naročnina pošla. Ne čakajte tora* da se Vas opominja, temveč obno. vite naročnino a!i direktno, ali pa pri enem sledečih naših zastopnikov S CENA DR. KERNOVEGA BERILA JE ZNIZANA Angleško-slovensko Berilo (ENGLISH SLOVENE HEADER) SUne banc V Naročite fa pri KNJIGARNI 'GLAS NARODA' 21« West 18th Street New York City KDO VE KAJ o liiojt'iii možu Frank Zaplata, doma iz St. Petra na Krasu, lirala sem v časopisih. tla je 1. marca umrl v bolnišnici. -Tez in njejyovi netlora-isli otroci bi želeli kaj slišati o lijem in zato prosimo one, ki k«i.j veilo, da nam sporoee. — Jose-phina Zaplata, Dolnja Cosana. No. 23, St. Petro de Carso, Ve-nezia Giulia, Italy. (2x 2S&29) i »::cmrnumnmsoi!tu^rsninifinazuiir^fniEimicui i j Mali Oglasi [ j imajo velik uspeh | ■ ■ Si Prepričajte se! CALIFORNIA Fontana. A. Hochevar San Francisco, Jacob Laushln COLORADO Denver. J. Schutte Pueblo, Peter Cu:ig. A. SaftW Salida, Louis Costello Wah>enburg. M. J. Bayuk 'NDIANA Indianapolis, Louis B&nlch ILLINOIS Aurora, J. Butchar Ch.cago, Josepn is.ish. J. Bevčič. J. Lukanich, Andrew Spillar Cicero, J. Fabian Joliet, A. Ani&elc, Mary Bambich r. Zaletel, Joseph Hrovat La Salle, J. Spelich Mascoutah. Frank Augustin North Chicago, Anton Kobal Springfield, Matija Barborich Waukegan, Jože Zelene CANSAS Girard, Agnes Močnik Kansas City, Frank Žagar MARYLAND Steyer, J. Cerne Kitzmiller, Fr. Vodopivec MICHIGAN Calumet. M. F. Kobe Detroit, Frank Stular MINNESOTA Chisholm, Frank Gouže, Fran* Pucelj Ely, Jos. J. Peshel, Fr. Sekula Eveleth, Louis Gouie Gilbert, Louis Vessel Hibbing, John Povše Virginia, Frank Hrvatlch MISSOURI St. Louis, A. NabrgoJ MONTANA Klein, John R. Rom Roundup, M. M. Panlan Washoe, L. Champa NEBRASKA Omaha, P. Broderlck NEW YORK Oowanda, Karl Strnlsha Little Falls. Frank Masle OHIO Barberton, John Balant, Joe H:.*: Cleveland. Anton Bobek, Chas Karlinger. Jacob Resnik, John Slap-nik, Frank Zadnik. Euclid. F. Bajt Girard, Anton Nagode Lorain. Louis Balant in J. Kurrše Niles, Frank KogovSek Warren, Mrs. F. Rachar Younastown Anton KikeU OREGON Oregon City. Ore.. J. Kobl*.» PENNSYLVANIA Ambridge, Frank JakJ* Bessemer, Mary Hribar Braddock. J. A. Germ Bridgeville, W. R. Jakobeck Broughton, Anton Ipavec Claridge, A. Yerina Conemaugh, J. Brezovec. V. „lo_ vanšek Crafton. Fr. Machek Export. G. Previe, Louis Zupan, čič. A. Skerlj Farrell. Jerry Okora Forest City, Math Kamin Greensburg, F*ank Novak Homer City in okolico, Frank * renchack Irwin, Mike Paushek Johnstown, John PolaqUz, Martin Korosheta ) Krayn, Ant. TauželJ Luzerne. Frank Balloch Manor. Fr. Demshar Meadow Lands, J. Kopriv&ek Midway, John Žust Moon Run. Frank Podmlliek Pittsburgh, Z. Jakshe, Vix»c. \rhi J. Pogačar Presto, F. B. Demshar Reading, J. Pezdirc Steel ton, A. Hren Unity Sta. in okolico. J. 8kerli Fr. Schifrer West Newton. Joseph Jovan Wlllock, J. I'eteniei fJTAH Helper. Fr. Kreba WISCONSIN Milwaukee, Joseph Tratnik In Jo*. Koren Sheboygan, John Zorman WEST ALUS Frank Skok WYOMING Rock Springs, Louis Tauch«r Dlamondvllle. Joe RoUct Vsak sastopnlk isda potrdilo %* svoto. katero je prejel. Zastopnike rojakom toplo priporočamo. Naročnina za "Glas Naroda": Za eno leto $8.; za pol leta $3.; za štiri mesece $2.; za četrt leta $1.50. New York City je f7. celo leto. Naročnina celo leto. Evropo ie S? sa _______