NOVI TEDNIK
direktor NT&RC d.o.o. Jože Cerovšek _ŠT 16 _LETO LVIII CELJE 21.4.94
Zelen'gaJurja vodimo,,
Žalska telefonija
Odpravljeno ozko grlo. Stran 4.
Mednarodni fotosalon
Stotinka sekunde na razstavi. Stran 10.
Glin Nazarje
Kaj se dogajal stran 5^
Košarkarice Rogaške
Kdoboprevzeldolgove?Stran ti
Štirje kovači
Mnan\ižepetodesetletje.Stran2S.
Kronika
Bombaška četverica obsojena. Stran IS.
Čisti računi,
dobri prijatelji
Lastniki stanovani upravllalcem ne zaupajo.
Tema tedna na strani 8.
Za leto ali dve kličejo na pomoč državo. Stran 6.
Jelkine punčke in Darjine igre
Reportaža o večernem klepetu z umetnicama Iz družine Relchman na strani 20.
Veselje med podkvami
Mojster Verk s Sladke gore
kuje že več kot 65 let.
Reportaža na strani 21.
2
Lokalna samouprava buri duhove
Sedanja konjiška občina je
razdeljena na pet referen-
dumskih območij. Tako so se
odločili krajani na ponekod
zelo slabo obiskanih zborih
krajanov.
Krajani posameznih ob-
močij kakor da so se šele se-
daj zavedli resnosti odloči-
tve in njenih posledic. Kra-
jani Gotovelj in Dobrove so
se s podpisi odločili za novo
naselje Dobrovlje, ki naj bi
se priključilo novi občini
Zreče, sedaj pa spet s podpisi
negirajo svojo odločitev in se
zavzemajo za priključitev
k Konjicam.
Tudi prebivalci Doberneža
s podpisi izražajo željo za
priključitev Konjicam in ne
Tepanju, v katerega referen-
dumsko območje so sedaj
razvrščeni.
Izjave občanov v nekaterih
drugih KS pa prav tako ne
zagotavljajo jasnega izhoda
referenduma.
Zaskrbljenost zaradi
drobljenja občin pa je zazna-
ti tudi iz vrst delavcev v os-
novnem šolstvu. Nihče na
ravni države oziroma vlade
še ni jasno povedal, kaj po-
meni nova lokalna samou-
prava za osnovno šolstvo.
Materialne stroške za šolo
namreč zagotavlja občina.
Z novo lokalno samoupra-
vo bo prišlo lahko tudi do
sprememb dosedanjih šol-
skih okolišev, kar pa sedanji
šolski sistem ne bi prenesel,
saj bi se s tem lahko občutno
zmanjšalo število učencev na
enih šolah in se povečal pri-
tisk na druge šole, ki pro-
storsko in kadrovsko tega ne
bi prenesle. S sedanjim
predlogom referendumskih
območij bo prišlo do tega, da
bo centralna šola ostala v eni
občini, njena podružnična
šola pa v drugi. O tej proble-
matiki bo treba čim prej
spregovoriti in sprejeti jasna
stališča. Zavedati se je treba,
da nove občine ne sprejema-
jo odgovornosti samo za ko-
munalo in infrastrukturo,
ampak tudi za šolstvo,
zdravstvo, kulturo, šport...
J. H.
Ponovno o ravnateljici
Predsedstvo celjske občinske skupščine je ugotovilo, da
bodo morali poslanci ponoviti glasovanje o predlogu
odloka o prispevku za vlaganja v vodooskrbo, čiščenje
odpadnih voda in odlaganje odpadkov. Na zadnjem zase-
danju skupščine je namreč med glasovanjem eden od
poslancev zapustil sejo, tako da ni bilo povsem jasno ali je
bil odlok sprejet ali ne. Poslanci bodo ponovno zasedali
jutri dopoldne, ko bodo morah najprej končati prekinjeno
39. sejo in poleg omenjenega odloka glasovati še o zaključ-
nem račimu sklada stavbnih zemljišč in letošnjem načrtu
sklada, posebno pozornost pa bo verjetno tudi tokrat
vzbudila na dnevni red ponovno uvrščena točka o soglasju
k imenovanju ravnateljice OŠ Frana Roša. Na decembrski
seji so poslanci namreč to točko umaknili z dnevnega reda
in tako pripomogli, da zadeva še vedno ni dobila epiloga.
TC
Žalčani o predlogih
državnega zbora
Na predlog referendumskih
območij, kakršnega je potrdil
državni zbor, imajo v žalski
občini precej pripomb, zato so
v Ljubljano poslali dodatne
predloge.
Med drugim je sporna odlo-
čitev, da bi zaselek Zabukovi-
ca po novem spadal pod Libo-
je. Večina krajanov Zabukovi-
ce je namreč povezanih s seda-
njo krajevno skupnostjo Griže,
zato bi bilo pametneje, da se
zaselek priključi Grižam.
V Letušu se je del krajanov
odločil za povezavo z Braslov-
čami, manjši del pa bi se raje
priključil Smartnemu ob Paki.
Državni zbor je Le tuš zaen-
krat uvrstil k Braslovčam. Na-
dalje imajo v občini pripombe
v zvezi z zaselkom Jelence
v Mariji Reki, ki je življenjsko
povezan s Trbovljami, po zad-
njem predlogu pa je zaselek
priključen delno Preboldu in
delno Taboru. Žalčani menijo,
da bi ta zaselek tudi v prihod-
nje moral biti vključen v obči-
no Trbovlje. V to občino se že-
lijo priključiti tudi v zaselku
Miklavž, ki pa naj bi po pred-
logu državnega zbora spadal
pod občino Tabor. Prav tako
ni upoštevana želja krajanov
Čmove, od koder Se del kraja-
nov namerava povezati z Vele-
njem, zaenkrat pa so jim pred-
lagali priključitev z Vinsko
goro.
Namesto enega pet podjetij
Reorganizacija Komunale tlo konca leta
Izvršni svet je brez razpra-
ve sprejel predlog odloka
o gospodarskih javnih služ-
bah v občini Celje. Odlok
opredeljuje organiziranje
teh služb v skladu z novo za-
konodajo, določa njihove na-
loge in financiranje. S tem je
povezana tudi reorganizaci-
ja Javnega podjetja Komu-
nala Celje, za katerega je iz-
vršni svet v prvi fazi potrdil
predlog družbene pogodbe
o njegovi ustanovitvi.
Komimala Celje naj bi se
v procesu organiziranja go-
spodarskih javnih služb
v občini reorganizirala
v treh fazah. S prvo se bo
uskladilo upravljanje javne-
ga podjetja z zakonom, us-
kladitev pa temelji na spre-
jemu družbene pogodbe po-
djetja. Komunala Celje se bo
s sprejemom družbene po-
godbe v skupščini preobliko-
vala v družbo z omejeno od-
govornostjo, v kateri ima ob-
čina 86,1 odstotka osnovne-
ga kapitala. Tolikšen bo tudi
glasovni delež občine
v skupščini družbe, ki bo za-
gotavljala interes občine tu-
di s 6 od 9 članov nadzorne-
ga sveta, ki bo upravljal po-
djetje.
V drugi fazi bodo izdelali
elaborat   o   reorganizaciji,
s katerim bodo podrobneje
razčlenili delitev v tri javna
podjetja, medtem ko naj bi
se dve enoti iz sedanje PU-
name in Cest-Kanalizacij
izločili kot samostojni tržni
podjetji. Po novem naj bi ta-
ko nastala javna podjetja
Vodovod-Kanalizacija,
Energetika in Snaga. Ta faza
naj bi se končala do poletja,
zadnji del reorganizacije do
konca leta pa predstavlja iz-
vedbo vsega tega. Za čas re-.
organizacije naj bi direktor-
sko funkcijo opravljal dose-
danji direktor Jože Ga-
bršček.
TC
V Velenju le zbor krajevnih skupnosti
v torek naj bi se zbrali po-
slanci v velenjski skupščini,
vendar so zasedali samo po-
slanci v zboru krajevnih
skupnosti.
Zbor združenega dela je
bil že v začetku zasedanje
nesklepčen, družbenopoli-
tični zbor pa ni sprejel pred-
lagane spremembe dnevnega
reda. Sprememba je bila le
številčna, saj je Franc Sever
iz ZKS zahteval, naj najprej
obravnavajo zaključna raču-
na za predlansko in lansko
leto, šele nato osnutek pro-
računa za letos. V ZKS so
njegov predlog potrdih,
v DPZ pa zavrnili. V sled-
njem zboru so se odločili, da
bodo zasedali prihodnjič
skupaj z zborom krajevnih
skupnosti. »Tokrat se tovr-
sten položaj ponavlja že tret-
jič. V izvršnem svetu smo
z vso skrbnostjo in znanjem
pripravili proračun. Od
sprejetja proračima je odvis-
no veUko nadaljnjega dela in
aktivnosti. Če mislite, da
proračun ni dobro narejen,
povejte to naravnost, ne pa
da zapletate seje s procedu-
ralnimi vprašanji,« je tretjo
neuspelo obravnavo občin-
skega proračuna komentiral
predsednik vlade Srečko
Meh.
US
Upokojenci protestirajo
številni upokojenci iz celj-
ske občine so v ponedeljek do-
poldne napolnili Narodni dom
na protestnem zborovanju za-
radi predlaganih sprememb
zakona o invalidskem in po-
kojninskem zavarovanju.
Zborovanje je organiziral
koordinacijski odbor območ-
nega odbora Demokratične
stranke upokojencev, Zveze
društev upokojencev, Združe-
nje borcev in udeležencev
NOB in Društva invalidov Ce-
lje. Organizatorji so med dru-
gim poudarili, da pomenijo
predlagane spremembe, po ka-
terih naj bi bile pokojnine od-
visne od rasti življenjskih
stroškov in ne več od rasti
plač, odrivanje upokojencev
na rob socialne ogroženosti.
Zahtevali so odstop ministrice
za delo, družino in socialne za-
deve Jožice Puhar. Predsedni-
ku vlade dr. Janezu Drnovšku
in poslancem državnega zbora
so poslali protestno pismo,
v katerem zahtevajo zavrnitev
predlaganih sprememb. Ob
tem so opozorili na bližnje lo-
kalne volitve in na to, da bodo
upokojenci dali svoje glasove
tistim, ki bodo p^vInrU niihove
zahteve. TC
Nezadovoljstvo Loke in Prevorja
v delu šentjurske občine,
v KS Loka pri Žusmu ter KS
Prevorje, z odločitvijo dr-
žavnega zbora, ki ju je uvr-
stil v referendumsko območ-
je bodoče občine Slivnica,
niso zadovoljni. Zato so se
pritožili.
V obeh KS so želeli ostati
v mejah sedanje šentjurske
občine ter niso želeli k bodo-
či slivniški občini (ki ju tudi
ločuje od bodoče šentjurske
občine). V državnem zboru
so jih zato uvrstili v referen-
dumsko območje bodoče
slivniške občine, v Loki pri
Žusmu ter na Prevorju pa so
zato vložili ugovor. Ločani
so državnemu zboru ugovar-
jali, da v primeru, če ne mo-
rejo v šentjursko občino, iz-
polnjujejo pogoje za samo-
stojno občino. Ugovor pa so
vložili tudi s Prevorja, kjer
vztrajajo, da bi ostali v šent-
jurski občini.
V prostorih šentjurske
skupščine so za ta teden na-
povedali sestanek z vodstvi
KS Loka, Prevorje in Slivni-
ca o odprtih vprašanjih,
s poudarkom na oblikovanju
referendumskega območja.
Predsednik Skupščine občine Celje sklicuje za petek, 22. aprila
1994 ob 8.00 uri v veliki dvorani Narodnega doma v Celju, Trg
Celjskih knezov 9,
nadaljevanje 39. skupne seje zborov občinske
skupščine,
na kateri bodo poslanci obravnavali: Predlog odloka o prispevku
za investicijska vlaganja na področju vodooskrbe, odvajanja in
čiščenja odpadnih voda in odlaganja komunalnih odpadkov (pono-
vitev glasovanja); Zaključni račun Sklada za urejanje stavbnih
zemljišč občine Celje za leto 1993 in Plan Sklada za urejanje
stavbnih zemljišč občine Celje za leto 1994; Sklep o ukinitvi
statusa zemljišča v splošni rabi; Soglasje k imenovanju ravnate-
ljice OŠ Frana Roša v Celju;
Po zaključeni 39. seji bo
40. skupna seja zborov občinske skupščine,
na kateri bodo poslanci obravnavali: Predlog Komisije za volitve,
imenovanja in kadrovske zadeve - Razrešitev namestnika koman-
dirja Policijske postaje Celje; Osnutek odloka o proračunu občine
Celje za leto 1994 s - predlogom sklepa za odprodajo delnic
Ljudske banke, d.d. Celje in - predlogom sklepa o najetju kredita za
realizacijo občinskega programa komunalnega gospodarstva;
Predlog odloka o gospodarskih javnih službah v občini Celje;
Poročilo Komisije za lokalno samoupravo; Statusno preoblikova-
nje Zdravilišča Dobrna; Osnutek odloka o spremembah in dopolni-
tvah odloka o varstvenih pasovih in ukrepih za zavarovanje virov
pitne vode na območju občine Celje - HITRI POSTOPEK; Osnutek
odloka o spremembah in dopolnitvah odloka o javni snagi in videzu
naselij; Osnutek odloka o spremembah in dopolnitvah odloka
o ureditvi cestnega prometa v naseljih občine Celje; Odgovore na
vprašanja in pobude poslancev; Vprašanja in pobude poslancev.
PO
DRŽAVI
Vlada vztraja pri
oceni
LJUBLJANA, 19. aprila
(Delo) - Vlada je na osnovi
nekaterih poročil in ugoto-
vitev ministrske komisije
potrdila stališče, ki ga je
sprejela po incidentih
v Depali vasi. To pomeni,
da vztraja pri ugotovitvi,
da so delavci ministrstva
za obrambo v tem primeru
prekoračili pooblastila.
Premier pa ni bil zadovo-
ljen s poročilom ministr-
stva za notranje zadeve,
v katerem je treba nekatere
stvari še razčistiti.
Sicupščina do
Iconca leta
LJUBLJANA, 19. aprila
(Delo) - Poslanci državne-
ga zbora so z veliko večino
sprejeli dopolnilo k ustav-
nemu zakonu, tako da bodo
sedanje skupščine svoje
mandate podaljšale do
konca leta. Do konstituira-
nja nove oblasti bodo teko-
če posle v občinah oprav-
ljali sedanji izvršni sveti.
Pokojnine dol In
gor
LJUBLJANA, 19. aprila
(Delo) - Aprilske pokojni-
ne bodo višje za 3,6 odstot-
ka od marčevskih. Tiste, ki
jih odmerjajo od najnižje
pokojninske osnove, pa bo-
do višje za 4,1 odstotka.
Najnižja pokojnina za pol-
no delovno dobo tako zna-
ša 29.645 tolarjev, najnižja
možna pokojnina 12.207,
najvišja pa od 136.130 do
150.329 tolarjev. Upoko-
jenci bodo poleg tega pre-
jeli še poračun za marec.
Razprave so
preložili
NOVA GORICA, 19.
aprila (Delo) - Glavno
obravnavo proti štirim vo-
dilnim delavcem Hita Dar-
ku Makucu, Danilu Kova-
čiču, Aniti Thanasi Kodrič
in Danilu Kodriču so pre-
ložili, saj so odvetniki ob-
dolženih postavili številne
zahteve, med drugim
o izločitvi predsednika in
enega od članov senata.
Informatilca 94
LJUBLJANA, 19. aprila
(Delo) - Na Gospodarskem
razstavišču so odprli med-
narodni sejem informatike
in pisarniške opreme. So-
deluje več kot 230 razstav-
Ijalcev, med katerimi so
najpomembnejše računal-
niške družbe na svetu.
■NOVI TEDNIK-
Glavni in odgovorni urednik:
Branko Stamejčič.
Pomočnica odgovornega ured-
nika: Milena Brečko-Poklič.
Uredništvo: Marjela Agrež,
Irena Baša, Tatjana Cvim, Ja-
nja Intihar, Brane Jeranko,
Edo Einspieler, Edi Masnec,
Urška Selišnik, Ivana Stamej-
čič, Željko Zule. Tehnično ure-
janje: Franjo Bogadi, Robert
Kojterer. Oblikovanje: Minja
Bajagič. Tajnica uredništva:
Mojca Marot.
Naslov uredništva: Prešernova
19, Celje. Telefon: (063) 29-431,
fax 441-032.
Št. 16 - 21. april 1994
3
izbrali
Koncesionarje
žalski izvršni svet je
pred kratkim izbral konce-
sionarje za štiri žalske le-
karne.
Na predlog pristojnega
občinskega organa, sloven-
ske lekarniške zbornice,
iTiinistrstva za zdravstvo
ter štirih krajevnih skupo-
sti so koncesijo za lekarno
Žalec dodelili Gabrijeli
Stmad, za lekarno Polzela
IVlileni Kotnik, za lekarno
Prebold Cvetki Zelenec in
za lekarno Vransko Mariji
Brišnik. Koncesije so dode-
ljene za nedoločen čas, na-
jem prostorov lekarn v žal-
ski občini pa se podeljuje
za določen čas oziroma do
izpolnitve vseh pogojev
koncesionarja za upokoji-
tev. Koncesionarji so se za-
vezali, da bodo zaposlili
vse delavce, pri novih za-
poslitvah farmacevtov pa
bodo imeli prednost ljudje
iz žalske občine.
IB
Kacin o slovenski obrambi
Pogovor v tivoie Šentlurčanov z novim ministrom
v hotelu Alpos je šentjur-
ska LDS za konec tedna pri-
pravila že drugi Pogovor
v dvoje. Gost dobro obiska-
nega večera je bil Jelko Ka-
cin, novi slovenski obrambni
minister, z njim pa se je po-
govarjala Anita Kolesa.
V začetku ga je spraševala
o medstrankarskem povezo-
vanju in novih razmerjih
v vladi, večina vprašanj pa je
bila s področja obrambe.
Na vprašanje o vojni ne-
varnosti je Kacin dejal, da
Slovenija potrebuje takšen
obrambni sistem, da nihče
ne bo niti pomislil na agresi-
jo na državo, želi pa hkrati
dobrososedske odnose. Tako
slovenska država gotovo po-
trebuje tudi letala, sicer bo
obstala le pri teritorialni
obrambi. Zatrjuje, da se
v svojih pogledih na
obrambno področje od mini-
strskega predhodnika ne ra-
zlikuje, meni pa, da je Janša
deloval preveč strankarsko.
Potem ko je naštel še nekaj
znanih domnevnih grobih
napak ministra Janše, je po-
vedal, da njegov prispevek
v času pred osamosvojitvijo
in po njej visoko ceni. Da bi
pojasnil zadevo Smolnikar,
je Kacin ustanovil posebno
komisijo, ugotovitve mini-
strstev pa nameravajo posre-
dovati širši javnosti. Glede
domnevnih nesoglasij med
ministrstvoma za notranje
zadeve ter za obrambo je po-
jasnil, da gre dejansko le za
zanimanja, ki so jima posta-
la skupna. Njimo sodelova-
nje je tvorno, saj gre pred-
vsem za korist države, je še
dejal.
Zadnje čase se veliko go-
vori o velikih čistkah
v obrambnem ministrstvu.
Kacin je vse govorice zanikal
in pojasnil, da je večina od-
šla prostovoljno. Zanikal je
tudi znano Krkovičevo izja-
vo, da ga je odstavila mafija,
in povedal, da je to storil po
osebni odločitvi. Na vpraša-
nje občinstva o enoti Moriš
je napovedal, da bo del urje-
nja gotovo še naprej potekal
na sedanji lokaciji in ne
v Ljubljani. Sicer pa takšne
enote potrebuje vsaka drža-
va, je še dodal za zaključek.
BRANE JERANKO
Z divlimi vrtovi naj opravijo posianci
Na zadnjem zasedanju velenjskega iz-
vršnega sveta so se člani odločili, da se ne
bodo sami spoprijemali s številnimi črnimi
vrtovi v občini, ampak bodo počakali na
odločitev poslancev v skupščini.
Zaenkrat je sekretariat za okolje in pro-
stor pripravil odgovor na številna delegat-
ska vprašanja v zvezi z vrtovi, na majskem
zasedanju pa se bodo poslanci odločili, ali
jih bodo prepovedali ali omejili ali se odlo-
čili za nekaj tretjega. Občinska vlada bo
počakala na končni sklep skupščine, do
takrat pa vrtičkarjev ne bodo preganjaU.
^ US
PO SVETU
Nekateri v šefu,
drugi v ognju
SARAJEVO, 18. aprila
(Delo) - Iz Goraždaprihaja-
jo vse bolj tragične vesti.
Mesto naj bi vsakih 20 se-
kund zadel izstrelek iz
havbice, tanka ali kakšne-
ga drugega orožja. Mrtvih
nihče več ne prešteva. Pri-
bližno 30 tisoč prebivalcev
in prav toliko beguncev se
je zateklo v najstrožje sre-
dišče mesta na levem bregu
Drine. Vojaške opazovalce
ZN in pilota sestreljenega
letala so ponoči odpeljali
s helikopterjem, do evaku-
acije pa so bili v šefu ban-
ke. Predstavnik Unprofor-
ja je povedal, da je vodstvo
bosanskih Srbov pristalo
na takojšnjo prekinitev og-
nja v mestu, Alija Izetbego-
vič pa je izjavil, da mora
generalni sekretar OZN
Butros Gali odstopiti, če bo
Goražde padlo.
Diplomatsica vojna
s Srbi
NEW YOBK, MOSKVA,
18. aprila(Delo) - Varnostni
svet Združenih narodov je
znova obsodil vojaške ak-
tivnosti bosanskUi Srbov,
posebno grožnje in akcije
na varovanem območju
Goražda in Sarajeva. V iz-
javi, ki jo je prebral pred-
sednik VS Colin Keating,
omenja tudi možnost letal-
skih napadov. Rusija je
okrepila svoje zahteve po
sprostitvi sankcij, iz Was-
hingtona pa je slišati, da se
ZDA strinjajo s pogajanji
o dvigu sarikcij do Srbije in
Črne gore. Svojih prizade-
vanj naj ne bi opustila niti
Evropska unija, ZN pa naj
bi svoje enote v BiH še
okrepili. V Sarajevo je od-
potovala slovenska vladno-
gospodarska delegacija, ki
jo vodi minister za gospo-
darske dejavnosti dr. Maks
Tajnikar.
Strah
srednjeevropsiciii
držav
LITOMYŠL, 17. aprila
(Delo) - Dvodnevni neurad-
ni sestanek predsednikov
sedmih srednjeevropskih
držav na vzhodnem Če-
škem je bil priložnost za te-
meljito opredeljevanje do
pojma Srednje Evrope kot
skupne kulturne in civili-
zacijske dediščine, kamor
so vdirale nadvse aktualne
politične dileme. Srečanje
je izzvenelo kot izraz za-
skrbljenosti, negotovosti in
strahu večine držav tega
območja, da bi obveljale za
tamponsko cono med
evropskim stabilnim in
dolgoročno nestabilnim
območjem.
iVIandatar bo
Beriusconi
RIM,   17. aprila   (Delo)
— Italija je v soboto dobila
12. parlament. Zmagovita
desnica je v obeh domovih
vsilila svoje kandidate,
v senatu Carla Scognami-
glia, v predstavniškem do-
mu pa Irene Pivetti.V Italiji
skoraj nihče ne dvomi, da
bo predsednik republike za
novega mandatarja imeno-
val voditelja desnega bloka
in medijsko-finančnega
mogotca Silvia Berlusco-
nija.
Otroci ne smejo ostati na cesti
imenovanle ravnatelja le vselej politično vprašanje
Na povabilo celjske LDS
je Celje pred dnevi obiskal
dr. Slavko Gaber, minister
za šolstvo in šport. Minister
je odgovarjal na vprašanja
o vpisu v srednje šole, o na-
ložbah za reševanje prostor-
ske stiske in o možnostih
uvedbe visokega šolstva
v Celju.
V uvodu je dr. Gaber spre-
govoril o delu svojega mini-
strstva in menil, da se lahko
kljub vsemu pohvalijo z ne-
kaj uspehi. V tem času je bil
sprejet šolski tolar oziroma
Mogetov zakon, želja mini-
stra pa je, da bi leta 95 nor-
malno speljali maturo in ne-
kaj naredili na področju
gmotnega položaja šolstva.
Zakon o inšpekcijah je na
začetku prinesel precej raz-
burjenj, vloženega je bilo za-
dosti dela, zato Gaber ne
pričakuje resnih pretresov.
Sicer pa se je doslej ministr-
stvo usmerjalo predvsem
v nujne popravke, medtem
ko je bilo radikalnih spre-
memb že dovolj.
Pri vprašanjih o vpisu
v srednje šole in predvsem
o velikem zanimanju za gim-
nazijske programe je mini-
ster Gaber menil, da je bi-
stvo usmeritve v tem, da
otroci ne bi ostali na cesti.
Spoznanja kažejo, da se bo-
mo v Sloveniji ustalili pri 21
odstotkih vpisane generacije
v gimnazijske programe. Ce
delovnih mest ni, populacije
ni kam drugam usmerjati in
je to edini izhod, je menil.
Kje delovna mesta bodo in
kje jih ne bo, pa je po njego-
vem tvegano napovedovati.
Zato skušajo ustreči željam
staršev in otrok, če ne gre za
izjemna razhajanja z mož-
nostmi. Ministrstvo razmi-
šlja tudi o odprtju dodatnega
gimnazijskega oddelka na
Srednji tehniški šoli v Celju,
Saj bo imela šola za to dovolj
prostora. Prostorska stiska
je največja na trgovski, eko-
nomski. Srednji frizerski,
tekstilni, strojni in prometni
šoli, pa tudi na zdravstveni,
kjer so očitno že pomagala
opozorila, da teh kadrov ni
dovolj. Ministrstvo sedaj ča-
ka kup usklajevanj za dodat-
no odpiranje oddelkov, kjer
bi se to dalo in kjer je to
najceneje.
Zaradi dolgotrajnih zaple-
tov ob imenovanju ravnate-
ljice šole Frana Roša v Celju
je bUo zanimivo tudi vpraša-
nje na temo imenovanja rav-
nateljev osnovnih šol. Gaber
je povedal, da se pripravljajo
spremembe zakona o imeno-
vanju ravnateljev in da sta
pri tem dve možnosti. Po pr-
vi naj bi bilo imenovanje
v pristojnosti ministra, za
kar pa se sam ne zavzema.
Po drugem predlogu pa bi
minister posegel le v prime-
ru, ko svet šole potrdi neko-
ga za ravnatelja, občinska
skupščina pa ne da soglasja.
Ob tem je še opozoril, da bo
posledica lokalne samoupra-
ve, če bo obveljalo predlaga-
no število občin, verjetno po-
polna centralizacija tudi na
osnovnošolskem področju.
V tem primeru se tudi sam
zavzema za prvo rešitev. Po-
udaril pa je, da bo odločitev
o ravnateljih vedno politič-
na, čeprav o tem odločajo na
občini ali kje drugje.
Glede investicij za reševa-
nje prostorske stiske v šol-
stvu pa je povedal, da je na-
črt za naslednjih šest let že
narejen in da bo za OŠ Socka
denar že letos, za Ljubečno
pa v naslednjih letih.
Udeleženci pogovora so
ministra povprašali tudi
o uvedbi verouka v osnovne
šole. Dr. Gaber je povedal,
da se država in cerkev poga-
jata, rešitev pa bo odvisna
tudi od pogajanj o koaliciji
med LDS in SKD. Za uved-
bo oddelkov visokega šolstva
v Celju pa je menil, da mož-
nosti so in da bo vlada temu
naklonjena, prednost pa bo-
do imela mesta, ki bodo po-
nudila dobre pogoje.
T. CVIRN
Foto: EDO EINSPIELER
V vrtcih za boijši zraic
Zaradi nenehnega preko-
mernega onesnaževanja in
prevelike koncentracije žve-
plovega dioksida imajo v ve-
lenjski občini hude težave.
Med najbolj prizadetimi so
otroci, saj ne smejo ven, zrak
pa tudi v vrtcih ni bil dosti
boljši kot zunaj.
Že pred časom so v otroške
vrtce Topolšica, Šoštanj in
Šmartno začeli nameščati či-
stilce za zrak. 36 teh naprav
so dali predvsem v igralnice,
projekt, ki je veljal 1,5 mili-
jona tolarjev, pa je sedaj
zaključen. Člani velenjskega
izvršnega sveta so na zadnji
seji ugotavljali, da se že ka-
žejo prvi rezultati, saj je
v primeru hude onesnaženo-
sti okolice stanje v igralni-
cah še kar zadovoljivo.
US
Upoifolencl so ogorčeni
Sestanek regijskega odbora DeSUS
>»Mislili smo, da bo naša
jesen življenja mirna, pa ni.
Tudi sedanja vlada nam kra-
ti dosežene upokojenske
pravice.« Tako je položaj
upokojencev opisal predsed-
nik regijskega odbora De-
mokratične stranke upoko-
jencev (DeSUS) Janko Zu-
pane na regijskem sestanku
v Šmarju pri Jelšah. Udele-
ženci sestanka so zato napo-
vedali protestne akcije.
Na sestanku, ki so se ga
udeležili tudi predsedniki
občinskih upokojenskih in
invalidskih društev ter zveze
borcev, so spregovorili tudi
o rezultatih znane akcije
zbiranja podpisov. Predstav-
nik   republiškega   vodstva
politične stranke Jože Glo-
bačnik je zatrdil, da so upo-
kojenci s 44 tisoč podpisi do-
kazali, da so resen politični
subjekt, na katerega morajo
vsi računati. Za sodelovanje
upokojenskih društev in
stranke na občinskih ravneh
je dejal, da je zgledno. Zdaj
je prvi napad na upokojen-
ske pravice odbit, meni, za-
radi pripravljanja osnutka
zakona, ki naj bi znova pri-
zadel upokojenske žepe, pa
bo DeSUS nadaljevala pro-
testne akcije. V mislih imajo
predvsem množična zboro-
vanja, pa tudi možnost boj-
kotiranja plačevanja RTV
naročnine, ker televizija pre-
malo poroča o njihovih zah-
tevah.
Na sestanku so govorili tu-
di o nadaljnjem delu v pogo-
jih nove lokalne samoupra-
ve. Kot kaže, bo državna
uprava centralizirana
v Ljubljani, država pa do no-
vih občin ne bo širokogrud-
na, je povedal Janez Zelez-
nik. Zato bo DeSUS posebej
zahtevala podatke o ceni no-
ve lokalne ureditve, na lo-
kalnih volitvah pa nastopila
samostojno, izven koalicije
Združene liste.
Na sestanku so spregovo-
rili tudi o tem , kako razširiti
delovanje stranke. Ugotav-
ljajo, da so v nekaterih obči-
nah regije premalo prisotni,
na splošno pa so zadovoljni.
BRANE JEBANKO
Obnova strelie nad dvorano
Rdeča dvorana v Velenju že dlje časa predstavlja hud
problem, saj pušča streha. Normalno delo v dvorani je
zaradi tega skoraj onemogočeno.
V občinski vladi so se s tem problemom že spoprijeli, za
začetek so med ponudniki za opravljanje sanacijskih del
izbrali podjetje Eso Kiko, dela pa bodo veljala približno
18 milijonov tolarjev. V vladi so imenovali tudi posebnega
kontrolorja, ki bo vsa opravljena dela strogo nadziral.
US
Št. 16 - 21. april 1994

Samostojno tudi na
deviznem področju
Banka Celje a.gl. predviiloma Junija
Po sedanjih načrtih bo LB
Splošna banka Celje z novim
imenom Banka Celje d.d. za-
čela samostojno poslovati
tako doma kot v tujini pred-
vidoma v mesecu juniju.
Banka Slovenije je tej banč-
ni hiši že februarja dodelila
pomembno pooblastilo za
poslovanje s tujino, takoj za-
tem pa je LB Splošna banka
Celje pričela vse potrebne
aktivnosti za odprtje samo-
stojnih računov v konverti-
bilnih valutah pri tujih
bankah.
Predvidoma šestega junija
bo banka vključena v direkt-
ni SWIFT sistem s svojo sa-
mostojno kodo. Banke, kjer
ima bodoča Banka Celje od-
prte kontokorentne račune,
so skoraj na vseh pomemb-
nejših koncih sveta, med
drugim v Avstraliji, Avstriji,
Belgiji, na Danskem, Fin-
skem, v Franciji, Italiji,
Nemčiji, Nizozemski, Norve-
ški, Španiji, Švici, Veliki
Britaniji in ZDA. V nekate-
rih državah je sklenjeno so-
delovanje tudi z več poslov-
nimi bankami.
Banka v teh dneh obvešča
svoje komitente in poslovne
partnerje o odprtih kontoko-
rentnih računih ter jim poši-
lja spiske. Ne glede na to, da
bo uradna SWIFT koda Ban-
ke Celje operativna šele še-
stega junija, lahko tuje ban-
ke že sedaj izvršujejo prilive
preko kontokorentnih raču-
nov Splošne banke Celje
v tujini, vendar preko telek-
sa, zaradi česar ne bo priha-
jalo do zamud pri plačilih.
V banki obenem zatrjujejo,
da prehodno obdobje ne bo
povzročalo bistvenih motenj
v poslovanju s tujino in da
bodo svojim poslovnim part-
nerjem v prihodnje lahko
nudili še bolj učinkovito
podporo pri poslovanju s tu-
jino.
IB
Odpravljeno ozico grlo
Končno razrešen problem žalske telefonije
Minuli teden so v Šempetru
slovesno odprli nove teleko-
munikacijske objekte za žalsk
občino.
Poleg predstavnikov občine,
krajevnih skupnosti ter doba-
viteljev opreme in izvajalcev
so se odprtja udeležili še mini-
ster za promet in zveze Igor
Umek, državni sekretar za po-
dročje pošte in telekomunika-
cij Stanko Perpar ter general-
ni direktor PTT podjetja Slo-
venije Janez Gril. Jože Palčnik
iz celjske enote PTT je v Šem-
petru med drugim dejal, da
pomenijo novi telekomunika-
cijski objekti v žalski občini
razrešitev enega zadnjih veli-
kih problemov na celjskem ob-
močju. Še več pomenijo prido-
bitve za samo občino, saj je
ozko grlo v telefonskem pro-
metu pomenilo veliko oviro, ki
je onemogočala normalno po-
slovanje in razvoj, ali, kot je
dejal župan Milan Dobnik:
»Razvoj na področju telefonije
je največji dosežek sedanje ob-
činske garniture.«
Avtomatizacija telefonske-
ga prometa se je v žalski obči-
ni pričela v drugi polovici
šestdesetih let, ko sta bili na-
domeščeni ročni telefonski
centrali na Polzeli in v Žalcu.
Leta 1976 je bilo oblikovano
vozlišče Šempeter, kamor so
bile postopoma vključene vse
končne telefonske centrale.
Novi objekti pomenijo velik
kakovostni preskok za razvoj
telekomunikacij v žalski obči-
ni. Zgrajen je digitalni del vo-
zliščne telefonske centrale
Šempeter, njegov medkrajevni
del omogoča nadaljnjo digita-
lizacijo celotnega vozlišča. Za
to je bilo potrebno zgraditi
medkrajevno povezavo z op-
tičnim kablom do nadrejene
centrale v Celju, ki je obenem
del slovenskega optičnega kri-
ža. Nadalje je dograjen digi-
talni del telefonske centrale
Žalec, kjer je bila normalizaci-
ja telekomunikacijskega pro-
meta že kar življenjskega po-
mena. Zamenjana je telefon-
ska centrala v Petrovčah, v na-
slednjih tednih pa bo vključen
še digitalni del telefonske cen-
trale na Polzeli, zamenjana bo
telefonska centrala v Veliki
Pirešici ter na novo zgrajena
centrala v Braslovčah. Celotna
zmogljivost telefonskih cen-
tral se bo povečala za dobrih
2400 priključkov. Sredi leta pa
bo na žalskem območju kar
dve tretjini telefonskih central
izvedenih v sodobni digitalni
tehnologiji.
Zahteven projekt je vreden
3,6 milijonov nemških mark.
Naložbo so z ugodnim dolgo-
ročnim kreditom podprli
v žalski občini, del lastnih
sredstev pa so zagotovili v PTT
podjetju. Istočasno na celot-
nem območju potekajo tudi
aktivnosti za izgradnjo tele-
fonskih omrežij, pri čemer svoj
delež prispevajo bodoči tele-
fonski naročniki s povratnimi
sredstvi oziroma krediti. Po
Palčnikovi oceni bodo letos
zgradili vsa predvidena tele-
fonska omrežja in vključili
vsaj tisoč novih telefonskih
naročnikov. IB
____FpJto; EmJVIASNEC
PO ČEM SO DEVIZE?.
Celjska Borzna Hiša sporoča, da je vrednost enote vzajemnega
sklada HERMAN CELJSKI na dan 19. april 1994 1.096,61
tolarja.
NOVO NA BORZI
Spet bikovski trend
Piše: Darja Orožim
Tako kot že nekaj zadnjih
dni je na Ljubljanski borzi
prevladoval izrazit bikovski
trend. Tudi dnevni prometi se
gibljejo preko 6 mio DEM. Iz-
med 12 delnic s katerimi se je
trgovalo na borzi, jih je kar 10
zrastlo, 2 delnici pa sta padli,
to je redna delnica SKB banke
in prednostna delnica Rogaška
-padec za 3,9%.
Delnica delniške družbe Da-
das je bila tudi na zadnjem
sestanku najprometnejša, saj
je bilo z njo sklenjenih kar za
785.000 DEM poslov. Cena se
je dvignila za 5,6%, to je na
263.289,00 SIT/dehiico. Sko-
raj za enak odstotek se je dvig-
nila tudi redna delnica Firmie-
dia. Delnica Nike se je kupo-
vala med 141.000,00 in
143.000,00 SIT/delnico. Njen
tečaj je zrastel za 3,8%. Počasi
se dviguje tudi delnica Pro-
banke, ki je dosegla tečaj
24.112,00 SIT/delnico. Z njo je
bilo prometa za skoraj 390.000
DEM. Zelo živahno je bilo tr-
govanje tudi z delnico Komer-
cialne banke Triglav, s katero
je sicer običajno manj prome-
ta. Cena se je dvignila za 3,2%
oz. na 51.728,00 SIT/delnico.
Zelo iskana je delnica delniške
družbe Salus. Po objavi 8. 4.
1994, ko je dosegla enotni te-
čaj 10.900,00 SIT/delnico, je
v štirih dneh zrastla za več kot
za 30% in dosegla povprečni
tečaj 14.090,00 SIT/delnico.
Z njo je bilo prekinjeno trgo-
vanje do objave v dnevnem ča-
sopisu - 20. 4. 1994.
UBK banka je dne 16. 4.
1994 obvestila vse imetnike
njenih delnic - rednih in pred-
nostnih, da bo iz doslej obliko-
vanih rezerv banke podelila
brez obveznosti plačila nove
delnice. Za vsako delnico bo
podelila   eno  novo  delnico.
Sklep mora biti potrjen še na
Zboru banke, ki bo dne 22. 4.
1994. Že v ponedeljek se je ce-
na prednostnih delnic UBK
dvignila za 5,6%, v torek pa še
za nadaljnih 3,9 in dosegla
povprečni tečaj 44.500,00 SIT/
delnico.
Od SKB banke d.d. Ljublja-
na smo prejeli obvestilo, ki
pravi, da naj bi p predlogu
upravnega odbora te banke bi-
le za leto 1993 na prednostne
in redne delnice te banke, iz-
plačane dividence v višini 6%
nominalne vrednosti delnice.
Predlog mora potrdeiti še
Zbor banke, ki bo 11. 5. 1994.
V primeru potrditve tega
predloga bo banke dividende
izplačevala od 16. 5. 1994 da-
lje, izplačane pa bodo v tolar-
ski  protivrednosti  ECU  po
CELJSKA BORZNA HIŠA
sporoča, da je vrednost enote
vzajemnega sklada HERMAN
CELJSKI na dan 19. 4. 1994
1.096,61 SIT.
srednjem tečaju Banke Slove-
nije 11. 5. 1994. Pravico odlo-
čanja na zboru banke bodo
imeli vsi delničarji - imetniki
rednih delnic, ki bodo na dan
22. 4. 1994 vpisani v delniško
knjigo.
Mcmj bikovski trend pa je
prevladoval med obveznicami,
kjer je prišlo do porasta samo
petih obveznic, prav toliko jih
je padlo, le dve sta ohranili isti
tečaj.
Alpetour
Bandag odprl
obrat v Celju
Podjetje Alpetour Ban-
dag iz Kranja je pred krat-
kim v Celju odprlo svoj
obrat za obnovo avtoplaš-
čev. Obrat so uredili v pro-
storih Ema, za nakup stro-
jev pa so odšteli približno
pol milijona mark. Po za-
stavljenih načrtih naj bi
v celjskem obratu letno ob-
novili 5 tisoč avtoplaščev.
Sejem Informatika
Dober mesec po harmo-
verskem CeBIT-u so na
Gospodarskem razstavišču
v Ljubljani v torek odprli
sejem Informatika, priredi-
tev, ki posega v dogajanja
na področju računalništva
in pisarniške opreme pri
nas. Sejem je do petka od-
prt na 4500 kvadratnih me-
trih razstavnih površin, le-
tos sodeluje preko 200 raz-
stavljavcev iz 18 držav.
Predstavljena je računalni-
ška in programska oprema,
pa telekomunikacije in in-
formacijski sistemi, AV
sredstva in oprema za mi-
krofilm, integrirano vode-
nje proizvodnje, pisarniška
avtomatizacija in namizno
založništvo, oprema za
banke ter storitve in litera-
tura s področja računalni-
štva in pisarniške opreme.
Po oceni organizatorjev je
letošnji sejem v primerjavi
z lanskim večji kar za polo-
vico.
Kostroj delno
oiastninjen
»Pomoč Sklada Republi-
ke Slovenije in strpnost
Splošne banke Celje sta
konjiškem podjetju Kostroj
omogočila, da v letošnje le-
to stopa z večjim optimiz-
mom,« meni direktor po-
djetja Milan Veber. Kljub
izredni krizi v usnjarstvu
in kovinsko-predelovalni
industriji v Kostroju po le-
tu 1990, ko so podpisali hi-
potekamo pogodbo, niso
več najemali tovrstnih kre-
ditov. V 180-članskem po-
djetju danes poslujejo
družbe Kostroj Obdelava,
Usnje Commerce ter Ko-
stroj Trade. V družbi Usnje
Commerce poskušajo vzdr-
ževati predvsem stik s teh-
nologijo in tržiščem kož,
v družbi Obdelava, kjer so
začeli tako, da so priprav-
ljali kooperacijske pogod-
be za firme, danes samo-
stojno nastopajo na avstrij-
skem, nemškem, finskem in
italijanskem tržišču. Druž-
ba Trade pa obema druž-
bama nudi storitve servisi-
ranja finančno-računovod-
skih in pravno-kadrovskih
storitev. Družba Obdelava
je že olastninjena, ostali
dve pa sta še v procesu de-
lavsko-menedžerskega od-
kupa.
Llnde plin
v Cinkarni
Celjsko podjetje Linde
plin je pred kratkim odku-
pilo sovlagateljski delež
Zdravilišča Rogaška Slati-
na Rogaški vrelci, ki je leta
1986 v Cinkarni oziroma
njeni poslovni enoti Meta-
lurgija sovlagalo v investi-
cijo za proizvodnjo tekoče-
ga ogljikovega dioksida.
Tako bo podjetje Linde
plin na področju tehničnih
plinov v Sloveniji prevzelo
glavnino poslovanja z og-
ljikovim dioksidom, saj je
od Rogaških vrelcev ter
ljubljanske Belinke odku-
pilo tudi stabilne in tran-
sportne cisterne. Podjetje
Linde plin bo letno odku-
povalo do 2500 ton tekoče-
ga ogljikovega dioksida, če
bo možen izvoz, pa računa-
jo na večji odkup.
IB
Št. 16 - 21. april 1994
postelje ne samevajo
jZtiravUiščIh na CeUskem so zatlovolini z obiskom domačih in tujih gostov
po vseh anketah sodeč se
jjvenci v zadnjem času naj-
^osteje odločamo za oddih
jdraviliščih. Kako je na Celj-
If0i in kako bodo v šestih tu-
jtičnih krajih preživeli prvo-
^jske praznike?
V Zdravilišču Laško so mar-
,zabeležili 80-odstotno zase-
jpost, od tega so 19 odstot-
jv prenočitvenih zmogljivo-
j zasedli tujci. Tudi aprila
(ičakujejo podoben obisk,
j^oliko manjši bo le delež tu-
ji gostov. Prosto posteljo bo
lOgoče dobiti tudi maja, za
[vomajske praznike pa ponu-
,jo v tem zdravilišču dvo- in
ftdnevne pakete v hotelu ter
godno ponudbo v depandansi
ebro.
Direktor Zdravilišča Dobr-
I Darko Urbancl pravi, da so
jdovoljni z obiskom. Pov-
rečno so njihove postelje za-
idene 70- odstotno, v glav-
em prihajajo na Dobrno do-
ači gostje, tujcev je okoli 20
jstotkov. Med bližnjimi
razniki pričakujejo 100-od-
lotno zasedenost. Poleg obi-
ijnega programa so gostom
prazničnih dneh pripravili še
jhod na Paski Kozjak, ogled
lenov v Brdcah, večer ob sve-
ih ter kresovanje in koncert
ihalnega orkestra.
V Atomskih Toplicah, je po-
[dal direktor Boris Završnik,
I zasedenost normalna, kar
omeni, da je le težko dobiti
razno posteljo. Med tujimi
psti je največ Avstrijcev, Ita-
janov in Nemcev, v minulem
idnu je znašal delež tujcev 33
istotkov. Za prvomajske po-
inice v Atomskih Toplicah
( pripravljajo nobenih po-
ibnih programov, so pa sredi
ga meseca odprli teniška
irišča, 23. aprila se začenja
zona tudi v tamkajšnjem
impu. Veliko novosti pa se
tem zdravilišču obeta pri-
ddnje leto. Od dvajsetega
iptembra do prvega novem-
bra letos bodo namreč zdravi-
lišče zaprli in ga temeljito ob-
novili, po sedanjih izračunih
bo naložba vredna 5 milijonov
mark. Povsem novo podobo pa
naj bi prihodnje leto dobil tudi
kamp v Atomskih Toplicah.
V Zdravilišču Rogaška Sla-
tina so imeli prejšnji teden na
seznamu 751 gostov, kar po-
meni, da imajo zasedenih do-
brih 70 odstotkov zmogljivo-
sti. Med obiskovalci je več kot
polovica tujcev, predvsem so
to Italijani in Avstrijci. Tudi
med prazniki pričakujejo
v tem zdravilišču dober obisk,
med drugim so ponudili go-
stom posebne tridnevne pake-
te. Kot pravijo v Rogaški, pa
sta na zelo dober odmev nale-
tela nova, tako imenovana ga-
stro in pa fito program.
»Marec in april sta bila za
nas izjemno uspešna,« je po-
udarila direktorica zdravilišča
Topolšica Lidija Fijavž-Špeh.
Dve tretjini gostov je prišlo iz
tujine, v glavnem so to Avstrij-
ci, Nemci in Italijani. To so
pravzaprav že stalni gostje, ki
v Topolšico prihajajo že nekaj
let, obenem pa se za obisk
v tem zdravilišču odločajo no-
vi gostje, tako da delež tujcev
narašča. Za prvomajske praz-
nike pa so tudi v Topolšici pri-
pravili posebne pakete, ki bo-
do po dosedanjih izkušnjah
privabili tudi večje število do-
mačih gostov.
Hotel in apartmaji so polno
zasedeni v Termah Zreče, ra-
čunajo pa, da se bo med praz-
niki še dalo dobiti kakšno pro-
sto posteljo. V Zreče in na Ro-
glo prihaja največ domačih
gostov, za katere pravijo, da so
še vedno najboljši, med tujci
pa je podobno kot drugod na
Celjskem največ Avstrijcev,
Nemcev, Italijanov, pa tudi
Madžari in Angleži naj bi po-
slej še pogosteje prihajali v ta
turistični kraj. Posebnost nji-
hove prvomajske ponudbe pa
so med drugim 5 O-odstotni po-
pust za vse tiste, ki se bodo
odločili za kopanje v Termah
Zreče ali smučanje na Rogli.
IB
Letos že dvajset stečajev
Najsiabše se godi Emovim in Ingradovim delavcem
Na Celjskem je šlo lani
v stečaj 10 podjetij, v prvim
mesecih letošnjega leta pa je
na seznamu že 12 podjetij.
To so med drugim povedali
v ponedeljek na novinarski
konferenci, ki so jo sklicali
v območnem svobodnem sin-
dikatu. Stečajni postopki so se
letos začeli v Hmezadovih niz-
kih gradnjah, Unipromu Ža-
lec, številnih Emovih družbah,
celjski Opremi, Klimi Mont in
V območnem svobodnem sin-
dikatu bodo tudi letos organi-
zirali tradicionalne prvomaj-
ske shode. Tako kot vsako leto
bodo shodi na Boču, pri Šmi-
glovi zidanici, na Smohorju,
Gričku in Resevni.
Klimi VFT ter Avtoprevozu
Šempeter, medtem ko je v In-
gradovem koncemu predlaga-
na prisilna poravnava. Skup-
no je bilo v teh podjetjih zapo-
slenih preko 2 tisoč delavcev.
Območni sindikat se v teh
dneh ukvarja predvsem
z Emovimi in Ingradovimi de-
lavci. Do petka mora namreč
sindikat prijaviti terjatve teh
delavcev na sodišču, za kar
morajo sindikalisti med dru-
gim pridobiti izjave vseh de-
lavcev, tudi tistih, ki so tre-
nutno doma na čakanju.
Po oceni sekretarja Ladisla-
va Kaluže ugotavljajo najbolj
nemogoč položaj ravno pri de-
lavcih Ema in Ingrada. Zapo-
slene v Emu so lani premeščali
iz ene firme v drugo, ljudje so
bili določeni za tehnološke vi-
ške, pa so delavci kljub vsemu
opravljali delo, očitno na ra-
čun tega, da so v podjetju do-
bili del denarja iz državne bla-
gajne. Problem zase so delavci
Ingrada, ki so jih poslali na
čakanje z odločbami o čakanju
na delo, pri čemer pa delavcem
niso zagotovili nadomestila za
plače. Zaradi tega so ljudje
v Ingradu po pet mesecev na
čakanju, v vsem tem času pa
niso dobili nobenega denarja.
Koliko denarja bodo dobili de-
lavci na račun vloženih terja-
tev, ostaja seveda odprto vpra-
šanje, saj bo vse odvisno od
stečajnih postopkov oziroma
velikosti stečajne mase v posa-
meznih podjetjih.
Po oceni sindikata se tudi
sicer razmere na Celjskem ne
izboljšujejo, zato lahko priča-
kujemo še kakšen stečaj oziro-
ma kot pravijo v sindikatu, več
bo prisilnih poravnav. Da se
razmere slabšajo, najbolj zgo-
vorno kažejo podatki trgovine,
kjer v tem času beležijo slabši
promet kot v enakem lanskem
obdobju. Po besedah Forta
Turka pa se zaostrujejo tudi
razmere v tekstilni industriji.
Za teden dni so v zadnjem ča-
su ustavih proizvodnjo v To-
pni, Miku in Zarji. V teh po-
djetjih, v glavnem izvoznikih,
se narareč povečuje pritisk tu-
jine po zniževanju cen, saj so
stroški dela v naših podjetjih
bistveno višji kot pa v podjet-
jih na območju Vzhodne
Evrope. IB
Kaj se dogaja v Giinu?
Položaj v nazarskem Glinu
se očitno precej zapleta. V mo-
zirski občini je slišati veliko
raznih govoric, da dele podjet-
ja že prodajajo, o Glinu pa so
razpravljali tudi na včerajšnji
seji občinskega izvršnega sve-
ta po zaključku redakcije.
Odgovore na nekaj vprašanj
in govoric, ki krožijo po mo-
zirski občini, smo poiskali pri
Antonu Vrhovniku, ki sodeluje
v prisilni poravnavi za podjet-
je, ki je sicer v lasti Koržetove-
ga sklada. »Prisilna poravna
se izteče v začetku prihodnje-
ga leta, osnovna filozofija pa
je, da se del podjetja odproda,
s tem se razdolži tekoče poslo-
vanje Glina, hčerinske firme
pa se morajo financirati sa-
me,« je razložil Vrhovnik.
Zaključni račim za lansko leto
je pokazal, da so razen Stavb-
nega pohištva vsa druga hče-
rinska podjetja zadovoljivo
poslovala.
V skladu s sprejetim načr-
tom se sedaj odprodaj ata dva
dela Glina, odprodali pa so že
objekt v Zgornji Polskavi. »Pri
prisilni poravnavi se pogovar-
jamo z največjimi upniki (Go-
renje,  Gozdno  gospodarstvo
Nazarje in Ljubljanska banka
v Velenju), pripravljene so
ustrezne rešitve, vendar so za-
enkrat še brez podpisa. Naj-
večji problem je seveda Stavb-
no pohištvo, vendar o stečaju
še nihče ni sprejel definitivne-
ga sklepa. Predvsem se razmi-
šlja in izdeluje izračune za to,
da bi proizvodnjo stavbnega
pohištva ponovno spravili
v zagon. Vendar je to težava,
ker ni virov, ki bi izgubo po-
krili, denar pa bi potrebovali
tudi za nabavo materiala.
V vsakem primeru bi moralo
biti čim manj stresov in težkih
situacij,« je povedal Vrhovnik.
O končni usodi Stavbnega po-
hištva naj bi se odločalo že
v tem tednu, med ljudmi pa je
še vedno slišati veliko govoric.
Glin in njegova usoda je na-
mreč tesno povezana z življe-
njem velikega dela prebival-
cev mozirske občine. US
Ddprta vrata za tujce
Gospodarstvo mora dobiti
voj status v Sloveniji, so
ipozarjali na zadnji seji čla-
li Območne gospodarske
hornice Velenje, ko so se
logovarjali o gospodarskih
[ibanjih v regiji in organizi-
'inosti zbornice.
Za gospodarska gibanja
'velenjski in mozirski obči-
li so v ponedeljek ugotavlja-
\ da so bila precej podobna
iibanjem v celotnem sloven-
'l^em prostoru. Še vedno na-
ašča število podjetij, v Vele- j
't> dolgem času se je zgodilo, i
^ v velenjskem rudniku na
'plačilni dan niso imeli de-
'^rja za plače. Rudarji bi
'^mreč morali dobiti plačo
* v petek, vendar so plačil-
* kuverte prejeli šele v po-
''deljek. To zamudo so ne-
'^teri označili kot nagaja-
jo, saj niso mogli verjeti, da
''narja ni bilo mogoče pra-
"časno zagotoviti.
N---:_
'iiJ za 30 odstotkov, od tega
f 83   podjetij   zasebnih,
'mozirski občini je med 40
'"^totki novih podjetij 85
'Osebnih. Kljub temu trendu
je v obeh občinah še ved-
"^95 odstotkov delavcev za-
'''^slenih v družbenih podjet-
\ ki ustvarijo preko 90 od-
^tkov celotnega prihodka,
podatki kažejo, da se je
^beh občinah ustavilo na-
^ščanje nezaposlenosti, iz
'^prav udeležencev pa je
'   Ušati, da je večja težava
i delavce, ki bi bili volj-
sprejeti ponujeno delo.
Kljub temu, da v obeh obči-
nah narašča industrijska
proizvodnja, se to ni odrazilo
na prihodkovni strani. V Ve-
lenju je v zadnjem obdobju
z izgubo poslovalo 110 po-
djetij, od tega več kot dve
tretjini zasebnih, vendar pa
približno 98 odstotkov vseh
izgub »pridela« velenjski
rudnik lignita. Samo v ve-
lenjski občini je 31 podjetij,
ki izpolnjujejo pogoje za ste-
čaj, lani pa je SDK v stečajni
postopek predlagala 10 po-
djetij.
V razpravah so člani go-
spodarske zbornice opozar-
jali na hude probleme nelo-
jalne konkurence. Po eni
strani slovenska podjetja, ki
hočejo delati v tujini, naleti-
jo na veliko ovir, tujcem pa
so vrata v Slovenijo široko
odprta. Na drugi strani so
podjetniki omenjali razne
posle, ki jih dobivajo podjet-
ja, ki nimajo niti enega zapo-
slenega delavca in poslujejo
z na črno najeto delovno silo.
Podjetja, v katerih plačujejo
vse dajatve in imajo strokov-
njake, pa poslov ne dobivajo.
Zaradi teh pripomb so v ob-
močni gospodarski zbornici
Velenje sklenili, da bodo te-
mu vprašanju posvetili po-
sebno pozornost, če ne dru-
gače, tudi z intervencijo
v parlamentu.
Hkrati so člani menili, da
bi morala politika podpirati
in odpirati možnosti za go-
spodarstvo, ne pa da razne
delegacije hodijo po svetu
brez prave strategije za pro-
mocijo Slovenije v tujini.
Velenjčani in Mozirjani
podpirajo javno pravno obli-
kovanje gospodarske zborni-
ce z obveznim članstvom,
vendar pa zahtevajo, da se
bo zbornica zgradila od spo-
daj navzgor.
URŠKA SELIŠNIK
PONUDBA IN POVPRAŠEVANJE
Ponudba:
- Francoska Gospodarska
Zbornica nudi posredovanje
pri poslovnem sodelovanju
s francoskimi podjetji. Infor-
macije: tel. 0033/26-50-62-50
in fax 0033/26-50-62-26 (An-
dre Garcia).
- Italijanski zobotehnični la-
boratorij (Lab. odontotecnico
di Romanello Lorenzo) nudi
sodelovanje slovenskim zo-
bozdravnikom. Razpolagajo
s sodobnimi nemškimi materi-
ali in tehniko. Informacije:
tel. 0039/4325-06-348 (Loren-
zo Romanello).
-Tajvansko podjetje Gold-
more Trading Company Limi-
ted nudi varnostne alarmne si-
steme. Informacije: tel. 00886/
2-5959-305 in fax 00886/2-
5919-896.
- Ameriško-italijansko po-
djetje nudi profesionalna oro-
dja za vrtanje, rezanje in de-
moliranje, elemente za pritrje-
vanje, sidranje in utrjevanje.
Informacije: tel. 065/22-156
(Vladimir Žnideršič).
- Japonsko podjetje Nan
Shoko Co. nudi različno me-
tersko volneno blago. Specifi-
kacija je na voljo v Informacij-
ski pisarni CIS GZS. Informa-
cije: tel. in fax +06/651-63-57
(Mr. Maneyuki).
-Češko podjetje Posh Co.
nudi jeklene žice, zajle, kom-
plete koles, jeklene mreže za
insekte, kovinske filter tkani-
ne, žice za industrijske gume
ipd. Podrobnejši opis je na vo-
ljo v Informacijski pisarni CIS
GZS. Informacije: tel. in fax
0042/2-2698-776.
- Ameriško podjetje Current
Computer Inc. Nudi možnost
naročila na brezplačno revijo
s področja računalništva, ki
omogoča brezplačno oglaševa-
nje novosti (v Hardware in
Software) s področja računal-
ništva in programske opreme.
Informacije:tel. +510/727-0442
in fax +510-727-1147 (Jason
McDonald).
- Madžarsko podjetje Gene-
ralcargo Internationale Spedi-
tion und Handelsgeselschaft
nudi prevoze z raznovrstnimi
voziU na relaciji Madžarska
- Slovenija. Informacije:
tel. 0036/11-60-32-11 in fax
0036/11-69-87-05 (Geza Szen-
tyday).
Povpraševanje:
- Nizozemsko podjetje Delta
North International LTD želi
iz Slovemje uvažati montažne
hiše, cement in odpadno žele-
zo. Informacije: tel. in fax
0031/20-61-99-489 (Will Ple-
vier).
Center za
informacijski
sistem
Gospodarske
zbornice
Slovenije
Vse podrobnejše informacije
dobite pri Centru za informa-
cijski sistem Gospodarske
Zbornice Slovenije, telefon
061/12-50-122, int. 290, 292 in
293 in fax 061/219-536.
Simpozij
o Brižinsicili
spomeniiciii
LJUBLJANA, 14. aprila
(Delo) - V prostorih SAZU
se je začel mednarodni
simpozij o Brižinskih spo-
menikih, najstarejših od-
kritih zapisih v slovenskem
jeziku. Na posvet je prišlo
60 domačih in tujih znan-
stvenikov, ki jih je sprejel
tudi predsednik Kučan.
Carinsici zaicon po
novem
LJUBLJANA, 14. aprila
(Delo) - Predlog carinskega
zakona, ki ga je sprejela
slovenska vlada, je eden od
treh osnovnih zakonskih
dokumentov v carinskem
sistemu države. Nov zakon
je prilagojen sodobnim po-
trebam hitrega pretoka
blaga čez meje ob upošte-
vanju zahtev po prepreče-
vanju zlorab.
Strali pred
novostmi
LJUBLJANA, 17. aprila
(Delo) - Vladni predlog
o drugačnem usklajevanju
pokojnin je med upokojen-
ci zbudil številne ugovore
in proteste. Gre za predla-
gani interventni zakon, po
katerem se pokojnine in vsi
prejemki iz socialnega za-
varovanja ne bi več uskla-
jevali z mesečno rastjo
povprečne plače. Nov ključ
naj bi bila valorizacija
z rastjo življenjskih stro-
škov, kar bi lahko povzro-
čilo zmanjševanje realne
vrednosti pokojnin.
Obisic švedsice
zunanje ministrice
LJUBLJANA, 18. aprila
(Delo) - Slovenijojeobiska-
la švedska ministrica za
zunanje zadeve Mai^aret-
he af Ugglas. V Ljubljani je
odprla častni generalni
konzulat Kraljevine Šved-
ske, ki ga bo vodil častni
generalni konzul Kazimir
Zivko Pregl. Minister Pe-
terle meni, da je Slovenija
v Švedski dobila novega
zaveznika na poti v EU.
Bavčar v orožarski
aferi
MARIBOR, 18. aprila
(Delo) - Nadaljevalo se je
sojenje v tako imenovani
orožarski aferi. Med drugi-
mi je pričal tudi nekdanji
notranji minister Igor Bav-
čar, vendar je del njegove-
ga pričevanja potekal za
zaprtimi vrati. Glavna
obravnava se bo nadaljeva-
la sredi maja, ko bo kot
priča nastopil tudi Hasan
Cengič.
Več icot 60
ugovorov
LJUBLJANA, 18. aprila
(Večer) - Na vladno službo
za reformo lokalne samou-
prave je doslej prispelo več
kot 60 ugovorov na objav-
ljeni predlog odloka o do-
ločitvi 354 referendirniskih
območij za ustanovitev no-
vih občin. Večina se nanaša
na zahteve po lastni občini
oziroma delitvi naselja,
precej pa je takšnih, Id se
želijo priključiti določene-
mu referendumskemu ob-
močju.
Št. 16 - 21. april 1994

Usodni čas za hmeljarie
Za leto ali dve kličelo na pomoč država
Savinjski hmeljarji, tako
zasebniki kot družbeno
kmetijstvo, bijejo plat zvona.
Zaostrile so se razmere na
svetovnem tržišču, postrga-
ne so lastne rezerve in če bo
država še naprej gluha za
njihove prošnje, potem hme-
ljarji ne bodo prebrodili
krize.
Na te kritične razmere
v hmeljarstvu so opozarjali
na novinarski konferenci, ki
jo je minuli teden v Žalcu
sklicalo vodstvo Hmeljarske
družbe Slovenije. Pogovora
so se udeležili tudi predstav-
niki Hmezadovega Kmetij-
stva, Export Importa, neka-
teri hmeljarji ter poslanec
v državnem zboru dr. Janez
Zupanec. Direktor Hmeljar-
ske družbe Jože Breznik je
trditve o kritičnih razmerah
podkrepil s podatki. V zad-
njih letih so se površine
hmelja v svetu močno pove-
čale, v petih letih približno
za 5 tisoč hektarov, tuji hme-
ljarji pa sadijo rodovitnejše
sorte in sorte z več alfe. Po
drugi strani stagnira proiz-
vodnja piva, zaradi česar pi-
vovarji porabijo manj hme-
lja. Ob vsem tem so lani
v svetu zabeležili izredno
dober pridelek, z velikimi
količinami cenejšega pridel-
ka se na hmeljskem tržišču
pojavljajo Kitajci in Ukra-
jinci. Vse to pa je povzročilo
padec cene na tržišču, kon-
kretno  se proste  količine
hmelja prodajajo po 2 do
3 marke, v najboljšem pri-
meru iztržijo po 5 mark. Pri-
bhžno 10 tisoč ton hmelja se
je v svetu prodalo po ceni, ki
še zdaleč ne pokriva stro-
škov. Breznik je prepričan,
da so zaloge hmelja pri tr-
govcih tako velike, da bodo
vplivale na ceno prostih ko-
ličin še naslednji dve ali celo
tri leta. Kriza v tujini bo
močno prizadela tudi slo-
venske hmeljarje, saj proda-
jo na tuje 95 odstotkov vsega
pridelka. Lani so na 2450
hektarih naši hmeljarji pri-
delali 3600 ton hmelja, del
pridelka je še vedno v zalogi.
Direktor Kmetijstva Edi
Omladič pravi, da se v hme-
ljarstvu zdaj pojavlja kriza,
ki je vsakih 10 do 15 let obi-
čajna, traja pa dve ali tri le-
ta. Slovenski hmeljarji so še
vedno konkvurenčni zaradi
svoje produktivnosti, kako-
vosti in količine pridelka na
hektar, niso pa več konku-
renčni v stroškovnem delu.
Že od leta 1991 je bila notra-
nja inflacija višja od rasti te-
čaja. Leta 1992 je bil razko-
rak pri materialu 65, pri
stroških kapitala kar 137,
zato je tečaj za tistega, ki nič
ne uvaža, katastrofalen. Do-
datna težava, ki pesti slo-
venske hmeljarje, je suša.
»Že dve leti delamo zastonj,
z dohodkom niso pokriti niti
osebni dohodki niti amorti-
zacija JPreživeU smo z notra-
njimi rezervami, se zadolže-
vali, danes pa smo prišli do
tiste točke, ko sami ne zmo-
remo več. Bojimo se, da ne
bomo zmogli financirati te-
koče proizvodnje, ne more-
mo več obnavljati žičnic. Za-
to bi v tem in prihodnjem
letu nujno potrebovali po-
moč, leta 1996 pa že priča-
kujemo izhod iz krize. Ce bo-
mo tržišče izgubili samo za
eno leto, bo to pomenilo traj-
no slovo od svetovnega tr-
ga,« je bil skeptičen
Omladič.
Nič bolj niso spodbudni
podatki, ki jih je nanizal An-
drej Natek, predstavnik Ex-
port Importa. Trgovci in pi-
vovarji v svetu imajo danes
dovolj zalog za 10-mesečno
proizvodnjo piva. Letošnje
slovenske letine je prodane
približno 2 tisoč ton po do-
brih 7 mark za kilogram, ne-
prodanih ostaja vsaj 1600
ton, v najboljšem primeru se
bodo viški prodajali po 4 do
5 mark. Za naslednje leto je
prodanih manj kot tisoč ton
hmelja, za letnik 2000 samo
sto ton. Že lep čas ni bila
podpisana nobena predpo-
godba o prodaji, ker med ku-
pci preprosto ni zanimanja.
Zaliteve limeijarjev
Slovenski hmeljarji ustvari-
jo 25 do 30 milijonov mark ne-
to deviznega priliva, od hmelja
živi 600 kmetov in približno
500 delavcev na kmetijskih
posestvih. Že nekaj časa hme-
ljarji pošiljajo prošnje sloven-
ski vladi in posameznim mini-
strstvom, da bi jim vsaj za leto
ali dve priskočili na pomoč,
vendar na svoje zahteve niso
dobili nobenega konkretnega
odgovora. Hmeljarji med dru-
gim zahtevajo 20-odstotno sti-
mulacijo za izvožen hmelj let-
nika 1993, izplačilo neizplača-
ne stimulacije za leto 1992,
kreditiranje pridelovanja
hmelja v letošnjem letu z re-
gresirano obrestno mero za
materialna vlaganja, storitve
in del osebnih dohodkov v vi-
šini vsaj 5 tisoč mark na hek-
tar, za letnik 1994 pa naj drža-
va priskrbi sredstva za 35-od-
stotno izvozno stimulacijo.
Le obljuba
o posiansl(em
vprašanju
če so hmeljarji pričakova-
li kakšno pomoč od poslanca
v državnem zboru dr. Janeza
Zupaneca, so se očitno ušte-
li. Na tiskovni konferenci je
namreč dejal, da si morajo
hmeljarji naliti čistega vina
o tem, kaj lahko stori posla-
nec v državnem zboru, kaj
pa je naloga izvršne oblasti.
Ministrstvo za kmetijstvo si
je v proračunu izborilo do-
brih 10 milijard tolarjev in
pol, za stimulacije izvozni-
kom pa bo namenilo 900 mi-
lijonov tolarjev. Hmeljarstvo
dobiva po njegovem mnenju
drugačno vlogo, hmeljarji ne
bodo imeh več takšnih ugod-
nosti pri izvozu, kot so jih
imeli v stari državi, kmetij-
sko ministrstvo pa po po-
slančevih besedah očitno so-
di, da hmeljarstvo ni v takšni
Žičnice po Savinjski dolini
in drugod po Sloveniji so
stare preko 20 let, ker ni de-
narja za obnovo, se bodo slej
ko prej začele same podirati.
Že marca bi potrebovali pri-
bližno 2 tisoč mark na hek-
tar za materialna vlaganja,
aprila 1500 mark za vsak
hektar, avgusta pa 2500
mark. Hmeljarji lastnih
sredstev nimajo, banke in
hranilno- kreditne službe pa
ne odobravajo novih kredi-
tov pred poravnavo starih
dolgov. Zaradi tega je skoraj
tri četrtine hmeljarjev danes
brez umetnih gnojil in
hmeljske vrvice, so na ti-
skovni konferenci opozorili
hmeljarji.
krizi, kot trdijo sami hme-
ljarji. Je pa Zupanec tokrat
v Žalcu obljubil, da bo storil
tisto, kar kot poslanec lahko
stori: zastavil bo poslansko
vprašanje v državnem zboru.
Kaj si od tega lahko obetajo
hmeljarji, pa je najbrž tudi
jasno.
IRENA BAŠA
OZ ne more
zahtevati pojasnil
LJUBLJANA, 13. aprila
(Republika) - Poslovniška
komisija državnega zbora
je razpravljala o zahtevi,
da naj bi predsednik Ku-
čan pojasnil svarila o ogro-
žanju ustavne ureditve, ki
jih je izrekel v Novi Gorici,
Komisija je menila, da lah-
ko zbor od predsednika
zahteva le mnenje, ki ga
poda pisno, po lastni odlo-
čitvi ali na povabilo zbora
pa ga lahko tudi ustno
obrazloži.
Sporazum
o sodelovanju
LJUBLJANA, 13. aprila
(Delo) - Iranski zunanji mi-
nister Velajati je končal
dvodnevni obisk v Sloveni-
ji. Srečal se je z vodilnimi
slovenskimi državniki,
z gostiteljem Peterletom pa
je podpisal sporazum o so-
delovanju na področju kul-
ture, znanosti in izobraže-
vanja.
Združena lista za
enal(opravnost
LJUBLJANA, 13. aprila
(Delo) - Združena lista so-
cialnih demokratov je pri-
pravljena sodelovati v ko-
aliciji, vendar kot enako-
pravna članica. Razmerja
je po njihovem treba razči-
stiti pred sprejemanjem
proračuna. V kolikor se to
ne bo zgodilo, se pripravlja
tudi na opozicijo.
Manj brezposelnih
LJUBLJANA, 13. aprila
(Delo) - Tudi marca se je
število brezposelnih
zmanjševalo, kažejo podat-
ki republiškega zavoda za
zaposlovanje. Konec marca
je bilo v Sloveniji 130.587
brezposelnih, kar je za 2,5
odstotka manj kot konec
februarja. Število brezpo-
selnih se je najbolj zmanj-
šalo v Kranju in sicer za
431 oseb, sledijo pa občine
Maribor, Celje z 238 oseba-
mi, Ljubljana Bežigrad,
Šiška...
Zločini ne
zastarajo
LJUBLJANA, 14. aprila
(Delo) - V drugem branju so
poslanci sprejeli dopolnilo
o nezastaranju zločinov,
storjenih po letu 1945. Ve-
liko razprav je bilo okrog
razlage, po kakšnem po-
stopku naj bi predsednik
Kučan nastopil pred njimi
Nazadnje so sprejeli mne-
nje komisije za poslovnik,
da naj se sam odloči, ali bo
pisno mnenje pojasnil pred
poslanci.
Novosti
v polcojninsicem
zalconu
LJUBLJANA, 14. aprila
(Delo) - Vlada je prvič jav-
no predstavila spremembe
zakona o pokojninskem in
invalidskem zavarovanju,
ki so že nekaj časa burile
duhove. S 43 členi posega
v četrtino sedanjega zako-
na, novosti pa naj bi pred-
vsem odpravile vrsto po-
manjkljivosti in nejasnosti-
Gre na primer za odpravo
dvojnega statusa podjetni-
ka upokojenca, za izenači-
tev ravni pokojnin, uve-
ljavljenih ob enakem zava-
rovanju v različnih ob-
dobjih ...
Št. 16 - 21. april 1994
ti
ljudje iščejo
pomoč
šentjurska LDS je izda-
la posebno Sporočilo za
javnost o delu svoje, jeseni
ustanovljene skupine sa-
otopomoči občanom. Ti so
iskali pomoč predvsem
v zvezi z dohodnino, pora-
jajo pa se tudi druga vpra-
šanja.
V občinski LDS ugotav-
ljajo, da so občane najbolj
zanimale pravice iz dela,
vprašanja lastninjenja in
njihove socialne pravice,
pri tem pa so jim posredo-
vali mogoče odgovore. Gle-
de vprašanj, ki zadevajo
državne organe ali ustano-
ve ter občinske oblastnike
neposredno, so občane
v nekaterih primerih napo-
tili k njim. Gre tudi za
vprašanja v zvezi z gradnjo
različnih objektov in njiho-
vim financiranjem, na ka-
tera lahko odgovorijo
v šentjurski vladi. V LDS
so ugotovili, da se šentjur-
ska občinska oblast pred
občani preveč zapira. Ker
so občani vpraševali tudi
v zvezi z novo lokalno sa-
moupravo, je občinski od-
bor stranke izdal posebno
strokovno gradivo. Neka-
tere občane, ki so iskali po-
sebne odgovore, so napotili
tudi na novi pritožbeni or-
gan, Vox, pri predsedniku
slovenske vlade.
BJ
Spomin na 27. april
Praznovanje v počastitev aneva upora proti okupatoriu
v Celju bo proslava v po-
častitev dneva upora proti
okupatorju   v   ponedeljek,
25. aprila ob 19. uri v Narod-
nem domu. Slavnostni go-
vornik bo predsednik celjske
skupščine Anton Roječ,
v kulturnem programu pa bo
nastopil mešani pevski zbor
Celjsko pevsko društvo pod
vodstvom profesorja Edvar-
da Goršiča ter člani KUD
Zarja Trnovi je.
Žalčani bodo dan upora
proti okupatorju proslavili
26. aprila ob 18. uri v dvora-
ni doma IL slovenskega ta-
bora. Pripravili bodo umet-
niški recital z naslovom Tvoj
čili polet mladi Kajuh. Na-
stopili bodo pevci moškega
pevskega zbora iz Prebolda,
ki jih vodi Matjaž Kač, ter
recitatorji žalskega Zavoda
za kulturo.
V Slovenskih Konjicah so
obema praznikoma namenili
revijo otroških in mladin-
skih pevskih zborov, ki bo
23. in 24. aprila v Kulturnem
domu v Slovenskih Ko-
njicah.
Na  Šmarskem  se  bodo
27. aprila najprej spomnili
v nedeljo, 24. aprila, ko se
bodo ob 11. uri udeležili pro-
slave 50-letnice ustanovitve
Kozjanskega odreda v Srom-
Ijah pri Brežicah. Proslavo,
kjer bo slavnostni govornik
dr. Ivan Kristan, posvečajo
tudi dnevu upora proti oku-
patorju. Iz šmarske občine so
organizirali avtobusni pre-
voz za več kot sto udeležen-
cev. Na Brecljevem nad
Šmarjem pa bodo 27. april
posebej počastili na predve-
čer praznika, v torek ob 19.
uri, v Ateljeju Staneta Jago-
dica. Pripravljajo prilož-
nostni kulturni program
s slavnostnim govorom.
Dnevu upora proti okupa-
torju je posvečeno tudi vsa-
koletno prvomajsko srečanje
treh sosednjih občin (šmar-
ske, konjiške in bistriške) na
Boču.
Državni praznik, 27. april,
bodo   v   šentjurski  občini
praznovali v okviru Jurjeva-
nja 94, na Jurjevi reviji pev-
skih zborov in oktetov obči-
ne Šentjur. Prireditev bo
v šentjurskem kulturnem
domu v torek ob 20. uri.
V Velenju bo proslava na
praznični dan 27. aprila ob
19. uri v Kulturnem centru
Ivana Nagotnika.
Predlog občinsicega proračuna
Predlog občinskega prora-
čuna za leto 1994 je bil
osrednja tema zasedanja ko-
njiškega izvršnega sveta
prejšnji teden.
Zaradi pomanjkanja fi-
nančnih sredstev je osnovni
poudarek v proračunu na fi-
nanciranju dejavnosti in ne
na investicijah. Enako velja
tudi za področje šolstva, kjer
so iz proračuna črtane vse
investicije razen nujnih
vzdrževalnih del.
Proračun se v tem letu po-
veča za okoli 15 odstotkov
v primerjavi z lanskim le-
tom, kar pa je za želje in po-
trebe v občini premalo. Po
izjavi predsednika IS Rudija
Petana je večje povečanje
proračuna nemogoče, saj go-
spodarska situacija v občini
tega ne dovoljuje. Zato je tu-
di predlagal samo 10-odstot-
no povečanje sredstev za ob-
činsko upravo.
J. H.
Živalino v Gaberju
Društvo Partizan Gaberje že
vrsto let sodi med najbolj ak-
tivne, spekter prireditev in
rednih programov pa je zelo
širok. V njihove dejavnosti je
redno vključeno tudi do 600
ljudi, ena bolj obsežnih akcij
pa je tradicionalno srečanje
cicbanov v spretnostnem poli-
gonu (na sliki).
Minuli četrtek se ga je ak-
tivno udeležilo kar 168 nado-
budnežnev iz celjskih vrtcev,
živahno pa je bilo tudi na
fVenkovem memorialu v na-
miznem tenisu za veterane.
Gabrčani so ga pripravili po
sedemletni prekinitvi (poprej
so nanizali kar 22 turnirjev) in
ga v prihodnje neimeravajo
razširiti na tekmovanje žensk.
Za zelenimi mizami so bili
v ospredju gostje iz Ljubljane,
najboljša domača uvrstitev pa
je 5. mesto Šunka. Z obema
manifestacijama v Gaberju in
košarkarskim turnirjem se je
tudi iztekel športni del prire-
ditev ob prazniku občine
Celje.
Foto: EDI MASNEC
Računalniki za večjo
varnost icrvodajalcev
Na oddelku za transfuzi-
ologijo v celjski bolnišnici so
v ponedeljek pripravili spre-
jem ob uvedbi računalniške-
ga sistema.
Poleg predstavnikov od-
delkov domače bolnišnice so
se ga udeležili predstavniki
republiškega zavoda za
transfuzijo, transfuziološke
sekcije ter drugih bolnišnic,
tudi s Hrvaške, in podjetja
Gorenje Point, ki je prispe-
valo vso opremo. Kot so
v svojih nagovorih poudarja-
li, je uvedba račvmalniškega
sistema v transfuziologiji
pomemben korak k dosega-
nju mota o popolni kontroli
kakovosti, saj je človek
s svojo zmotljivostjo ne more
doseči. S tem pa je sistem
predvsem pomemben prispe-
vek k varnosti krvodajalcev
in vseh prejenrmikov krvi.
Denar za sistem je prispe-
vala celjska bolnišnica, stal
pa je 82 tisoč nemških mark.
Od tega so 70 odstotkov na-
menili za strojno opremo, 30
pa za izvajalska dela. Sicer
pa je to v celjski bolnišnici le
še korak več k računalniške-
mu opremljanju. Tak način
dela so že uvedli na polikli-
niki, zaključujejo priprave
v lekarni, precej daleč so že
v laboratoriju, postopno pa
bodo opremili tudi vse bolni-
ške oddelke. Račimalniški
sistem na transfuziologiji pa
bodo sčasoma povezali
v enoten slovenski sistem, ki
bo povezoval vse tovrstne
oddelke v bolnišnicah z re-„
publiškim zavodom in Rde-
čim križem.
Udeležencem sprejema so
celoten postopek odvzema in
analize krvi, podprt z raču-
nalniškim sistemom, prika-
zali v živo. Predstavnik več
kot 8 tisoč krvodajalcev na
Celjskem je bil Edvard Stc-
pišnik, nekdanji predsednik
odbora za izvedbo celjskega
samoprispevka, s pomočjo
katerega so uredili oddelek,
ki je tokrat daroval kri pe-
tindvajsetič. , MSP
Foto: EDI MASNEC
PO SVETU
Zasedanje
Evropske banke
ST.PETEBSBURG,
18. aprila (Delo) - V nekda-
nji ruski prestolnici se je
začelo tretje redno letno
zasedanje sveta guverner-
jev Evropske barike za ob-
novo in razvoj, ustanovlje-
ne leta 1990 za pomoč dr-
žavam Vzhodne in Zahod-
ne Evrope. Poleg plenarne-
ga zasedanja, ki je očrtalo
bistvene naloge te institu-
cije za vzhodne države za
prehod na tržno gospodar-
stvo, je bila prvi dan tudi
posebna predstavitev Slo-
venije in njenega gospo-
darstva, ki ga je naša dele-
gacija dobro izrabila v pri-
sotnosti najpomembnejših
evropskih finančnikov.
Srbi v Goraždu
ZAGREB, SARAJEVO,
17. aprila (Delo) - Srbski
tanki so prodrli v musli-
mansko enklavo Goražde.
V mestu je že pred tem vla-
dal pravi pekel, saj ga je
v begu pred Srbi preplavilo
25 tisoč civilistov, tako da
v njem ni več prostora. Sile
ZN v BiH so se znašle v pa-
radoksalnem in tudi kritič-
nem položaju. Karadžičevi
Srbi še vedno dobivajo ul-
timate, po enem izmed njih
naj bi uporabili bojna leta-
la, če ne bodo takoj prene-
hali ofenzive proti Goraž-
du. Pilot sestreljenega bri-
tanskega sea harrierja je
nad muslimanskim ozem-
ljem izskočil in je sedaj
v Goraždu, Srbi pa so izpu-
stili tudi 19 kanadskih pri-
padnikov mirovnih sil.
Zgolj preoster
odziv
BEOGRAD, 17. aprila
(Delo) - Ruski zunanji mi-
nister Andrej Kozirev je po
pogovorih s Slobodanom
Miloševičem izjavil, da je
»nujno zagotoviti srbski
vunik iz Goražda in prene-
hanje obstreljevanja mesta,
ki je zgolj pretirano oster
odziv na muslimansko izzi-
vanje«.
Rusija ne bo
popustila
MOSKVA, 17. aprila
(Delo) - F*ravkar končano
redno vrhunsko srečanje
predsednikov 12 članic
Skupnosti neodvisnih dr-
žav je potrdilo tezo, da Ru-
sija ne bo zlahka opustila
dosedanjih zelo uspešnih
metod pritiska na bližnjo
tujino. Po tem vrhu je za-
misel o Evroazijski uniji še
bolj neuresničljiva kot je
bila kdaj koli.
WT0 namesto Gatt
STRASBOURG,
15. aprila (Delo) - S sloves-
nim podpisom sklepnega
akta Urugvaj skega kongre-
sa se je v Marakešu končala
ministrska konferenca čla-
nic Gatt. Rezultat skoraj
sedem let trajajočih poga-
janj je 22 tisoč strani dolg
sporazum o liberalizaciji
mednarodne menjave bla-
ga in storitev ter dogovor
o vzpostavitvi svetovne tr-
govinske organizacije
(WTO), ki bo zamenjala do-
sedanji Gatt. Srečanja se je
udeležilo 124 držav, med
njimi tudi Slovenija, ki jo
je zastopal minister za go-
spodarske odnose in razvoj
dr. Davorin Kračun.
Št. 16 - 21. april 1994
8
Cisti računi,
dobri prijateiji
Lastniki stanovanj upravljalcem ne zaupajo povsem
Leta 1991 sprejet stanovanj-
ski zakon je prinesel številne
spremembe tako za najemnike
in lastnike stanovanj kot za
novoustanovljene upravnike.
Dosedanje izkušnje kažejo, da
je bil v prvi fazi najpomemb-
nejši odkup stanovanj, ostala
določila pa so bila obrobnega
pomena. Tako lastniki šele se-
daj spoznavajo, kaj vse pome-
nijo nova stanovanjska raz-
merja, in največkrat negoduje-
jo zaradi številnih finančnih
bremen, ki jih prinaša etažno
lastništvo.
Nekateri so še vedno prepri-
čani, da je dovolj, če poskrbijo
za svoje stanovanje, ne pa tudi
za skupne prostore, naprave in
zemljišča. Upravniki imajo za-
to težave pri vzdrževanju ob-
jektov, saj so na eni strani od-
govorni zanje, po drugi strani
pa imajo zvezane roke, če se
večina lastnikov s predlagani-
mi deli ne strinja. Pa tudi med
upravniki so razlike precejš-
nje, saj so za izvajanje zakon-
sko določenih obveznosti iz-
brali različne pristope.
V celjski občini sta največja
upravnika stanovanj Supra
stan s 6400 stanovanji v več
kot 400 objektih, od tega je
polovica stanovanj v etažni la-
sti, in Stanovanjska zadruga
Atrij, ki upravlja s 4500 stano-
vanji v občini, od tega je tri
četrtine stanovanj v etažni
lasti.
Akontacija - da ail
ne?
Upravljanje v večstanovanj-
skih hišah pomeni po po zako-
nu stanovanjske storitve (or-
ganizacijske, pravne, finanč-
ne ...), vzdrževanje stanovanj,
kjer gre za redno vzdrževanje
in večja dela, obratovanje hiše,
vzdrževanje funkcionalnega
zemljišča, skupnih prostorov
in naprav, medtem ko so last-
niška stanovanja skrb samih
lastnikov. Pri večjih vzdrže-
valnih delih pripravi upravlja-
lec letni načrt, ki ga mora
sprejeti večina lastnikov sta-
novanj, in tudi zagotoviti de-
nar. Za prenove pa je potrebno
soglasje vseh lastnikov.
Da so interesi lastnikov naj-
različnejši, je jasno, vprašanje
pa je, kako v razmerah po-
manjkanja denarja in želje po
varčevanju zagotoviti, da ob-
jekti ne bi bili vse slabše vzdr-
ževani. Pri zagotavljanju po-
trebnega denarja za večja
vzdrževalna dela so upravniki
ubrah različne pristope. Bojan
Kolenc, direktor Supra stana,
in Ignac Dvornik, ki je zadol-
žen za vzdrževanje, na primer
ugotavljata, da lani - razen pli-
nifikacije - niso opravili večjih
vzdrževalnih del na nobenem
od svojih objektov, pač pa so
skrbeli le za tekoče vzdrževa-
nje in obratovanje. Zato so bo-
jazni o vse slabšem stanju ob-
jektov po njunem mnenju
upravičene. Kako bo z vzdrže-
vanjem letos, še ni povsem jas-
no, saj še niso dobili odgovo-
rov lastnikov na pripravljene
letne načrte. Za vsak večji po-
seg pripravijo predračun in na
osnovi tega se lastniki odloči-
jo, če so dela pripravljeni fi-
nancirati. Nato je potrebno
zbrati akontacije za pričetek
del, saj v nasprotnem primeru
Supra stan nima finančnega
pokritja stroškov. Da pa last-
nikom finančni zalogaj ne bi
bil prevelik, jim ponudijo
obročno odplačevanje.
Povsem drugače so se odlo-
čili v Atriju, kjer lastniki sta-
novanj, za katere imajo skle-
njene pogodbe o upravljanju,
plačujejo mesečne akontacije
za vsa vzdrževalna dela. Te
znašajo od 25 do 35 odstotkov
od neprofitne najemnine za
takšno stanovanje. »Na ta na-
čin imajo lastniki stalno na
razpolago sredstva, iz katerih
plačujejo vzdrževalna dela,«
pravi Izidor Salobir, pomoč-
nik direktorja Atrija. Le na ta
način ima upravljalec stalno
na razpolago sredstva za vzdr-
ževanje, saj samo četrtina last-
nikov redno poravnava svoje
stroške.
Prav akontacije so po izkuš-
njah Atrija omogočile, da so
lani opravili nekaj večjih
vzdrževalnih del. Tako se poh-
valijo, da je njihov vzorčni ob-
jekt Plava laguna z 246 stano-
vanji in dvema poslovnima
prostoroma, kjer so se lastniki
že v začetku dobro organizira-
li. Vsa manjša popravila opra-
vi hišnik, ostalo pa Atrijevi iz-
vajalci in povprečni celoletni
stroški vzdrževanja so lani
znašaU 110 mark v lameli. Na-
sproten primer tega je Miklo-
šičeva 5, kjer se jasno kaže
slab odnos stanovalcev do ob-
jekta.
Med večjimi deli so lani
opravili rekonstrukcijo kot-
larne v Kocbekovi ulici, vred-
no 7,5 milijona tolarjev, pre-
krili so objekt v Trubarjevi 18-
24 v vrednosti 2,1 milijon in
obnovili streho na Otoku 17,
vredno 800 tisoč tolarjev. Le-
tos že imajo podpisanih 30 po-
godb za izvajanje večjih vzdr-
ževalnih del, kar je precej več
kot lani, ko jih je bilo v celem
letu 24.
Računi in pritožbe
Kljub vsemu pa lastniki sta-
novanj niso zadovoljni
z upravljalci. Očitajo jim, da
želijo predvsem zaslužiti na
račun stanovalcev, da ti nima-
jo pravega pregleda nad
opravljenimi deli in računi, ki
jih dobivajo, da so izvajalci
predragi in da slabo opravljajo
svoje delo. Posledice tega so
neplačevanje, spori na sodišču
in nenehni konflikti, ki ne ko-
ristijo ne eni ne drugi strani.
Da so tudi najemniki stano-
vanj v težkem položaju, kaže
primer iz Ipavčeve 26a. Stano-
vanje, v katerem prebiva Dra-
go Leben, je last Metke v ste-
čaju, na načrt Supra stana
o vzdrževanju pa se podjetje ni
odzvalo. Medtem se v stanova-
nju kruši strop, nujno bi ga
bilo popraviti, vendar brez do-
govora z lastnikom to ne bo
mogoče, saj najemnina ne za-
došča za ureditev lesenega
stropnega opaža, ki bi bil
v tem primeru potreben.
Pri Atriju so še posebej sporne
akontacije, kjer lastniki stano-
vanj menijo, da ni jamstva za
denar, ki ga dajejo upravljal-
cem vnaprej. Pri Atriju te trdi-
tve zavračajo in pravijo, da
imajo lastniki na položnicah
zelo natančno prikazane vse
stroške, za katere jih bremeni-
jo, pa tudi znesek neporablje-
nih sredstev akontacij. Pri
blagajni Atrija pa so na vpo-
gled računi za opravljena dela
v posameznih objektih in so
vsem na razpolago. Pogoj za
izplačilo za opravljena dela pa
je podpisan delovni nalog
s strani predstavnika posa-
meznega objekta. Stroški, ki
bremenijo posameznega last-
nika, tako niso večji od pov-
prečne najemnine. Neporab-
ljena sredstva lastnikov pa se
obrestujejo v višini 0,6 R.
Kljub vsem ugovorom
v Atriju ugotavljajo, da se
lastniki tudi letos odločajo za
akontacije in da so le iz dveh
objektov dobili odpovedi,
medtem ko so dvema zgradba-
ma sami odpovedali zaradi ne-
plačevanja.
Tudi v Supra stanu pravijo,
da na vsako položnico, ki jo
mesečno pošljejo etažnim last-
nikom stanovanj, izpišejo šte-
vilko računa, delež, ki ga mora
lastnik plačati, in znesek, tako
da lahko vse to vsakdo na Su-
pra stanu preveri. V objektih
pa so določene kontaktne ose-
be, ki potrjujejo, da so bila de-
la resnično opravljena. Pri re-
klamacijah sledi kontrola in
v primeru, da delo ni bilo ka-
kovostno opravljeno, ga mora
izvajalec opraviti na lastne
stroške. Sicer pa se po analizi,
ki so jo v Supra stanu opravili,
pohvalijo, da so njihovi izva-
jalci del najcenejši v občini
v primerjavi z drugimi uprav-
niki stanovanj. V Atriju pa
menijo, da ni pomembna samo
cena, pač pa tudi dostopnost
izvajalca in njegova kakovost.
Povprečna
najemnina 3.500
toiarjev
Glavno besedo pri tem, kaj
se bo delalo v objektih in kaj
ne, imajo torej lastniki, med-
tem ko najemniki nimajo mož-
nosti vplivati na te odločitve.
Zato je razumljivo, da so tudi
sami nezadovoljni, ko gre za
vzdrževanje objektov in njiho-
vih stanovanj.
Podjetja kot lastniki stano-
vanj od upravljalca zahtevajo,
da objekte vzdržujejo le v viši-
ni zbrane najemnine. Ta je od
decembra enaka in znaša
v povprečju 3.500 tolarjev.
Kako s tem denarjem vzdrže-
vati stanovanja, se sprašujejo
upravljalci in ugotavljajo, da
bi bile nujne spremembe, a jih
zaradi vse težjega socialnega
položaja ljudi ne bo lahko iz-
peljati. Najemnine sedaj zna-
šajo 2,9 odstotka od revalori-
zirane vrednosti stanovanja,
vrednost točke za izračun pa
določa ministrstvo za okolje in
prostor v Ljubljani. Po neka-
terih informacijah naj bi se
vrednost točke spreminjala
z rastjo marke, vendar te spre-
membe še niso uveljavljene, pa
tudi nove metodologije za
izračim še ni.
Ob tem upravljalci ugotav-
ljajo, da gre pri plačevanju na-
jemnine za nesorazmerje v pri-
merjavi z deležem, ki ga mora-
jo plačati etažni lastniki. Ti
morajo zagotoviti sorazmerni
delež za skupne prostore in
naprave, stanovanja pa sami
vzdrževati.
Težave s starim
mestnim jedrom
če je stanovanjski fo,
Atrija star v povprečju I5 ^
20 let, ima Supra stan prej
več težav, saj sodi v njiho
upravljanje tudi staro mesti
jedro. Lani so v mestu načrt
vali kar tri četrtine del, pa
jih zaradi nerešenih vpraša
denacionalizacije niso lotj
V vseh objektih, za katere j
nekdanji lastniki zahteva
vračilo, so zagotavljali le noi
malno funkcijo, pa čeprav stj
novalci s tem vedno niso bi
zadovoljni. V treh primeril
kjer je občina objekte že vrni],
prejšnjim lastnikom, pa. s
z njimi sklenili pogodi
o upravljanju.
Poseben problem so tis
zgradbe v mestu, ki so že nek
časa predvidene za rušenje, p
se zaradi različnih razlogov tr
ne zgodi. Medtem je z vidik;
upravljalca vsakršno večjt
vzdrževanje nesmisleno, sta.
novalci pa so nezadovoljni
Takšen primer je še vedn?
Aškerčeva ulica, pa tudi neka
drugih zgradb v mestu, kjer s'
pogoji bivanja vse težji, vzdi.
zevanje pa je omejeno le n.
najnujnejše.
Ena od problematičnih jI
stavba na Ljubljanski 3, v
teri so kino Dom in nekaj ob-
činskih stanovanj. Stanovalce
naj bi izselili že pred leti io
stavbo spremenili v poslovni
objekt, po poplavi pa so vanjo
naselili nove stanovalce. Ti so
vse bolj nejevoljni, ker se za-
deve ne premikajo, in ugotav-
ljajo, da so pogoji za bivanje
ob eni pipi na hodniku in oli
skupnem stranišču vse bolj
nevzdržni.
Supra stan opravlja le nujna
dela v skupnih prostorih, saj
naj bi v naslednjih dveh letil
izselili vse stanovalce. Tak«
vsaj meni Janko Amuš iz oh
činskega Stanovanjskega
sklada in pravi, da so stano-
valci na listi za dodelitev soci
alnih stanovanj. Sicer pa je po
njegovem v občini še veliko
bolj kritičnih primerov, kot so
nezadovoljni najemniki
z Ljubljanske 3.
V novih razmerah torej niso
zadovoljni niti stanovalci, nit:
lastniki in upravljalci. Stano-
vanjski zakon je ukinil nekda-
nje neposredne odnose med
najemniki in stanovanjskimi
službami, kamor so lahko sta-
novalci javljali svoje zahteve
in potrebe. Sedaj so odnosi
bolj komplicirani, brez lastni-
kov stanovanj posegi niso več
mogoči. Želje in potrebe pa
ostajajo in ob pomanjkanju
denarja na vseh koncih in ob
vse starejšem stanovanjskeir
fondu jih bo vedno težje zado-
voljevati. Zadnje spremembe
stanovanjskega zakona so pri-
nesle novosti le pri odkupu na-
cionaliziranih stanovanj, med-
tem ko je področje upravljanja
in vzdrževanja ostalo nespre-
menjeno, čeprav bi bili tudi tt
potrebni popravki.
TATJANA CVIRN
Foto: EDO EINSPIELEB
Tudi na Ljubljanski 3 v Celju najemniki niso zadovoljni z vzdrževanjem stanovanj in želijo, da se
njihov problem dokončno reši.
Št. 16 - 21. april 1994
Ilbeta se zanimiv
liasbeni sejem
^Ij ko se približuje otvori-
f 1. mednarodnega glasbe-
na sejma, več je zanj zani-
^ji]a med tistimi, ki se tako
j drugače ukvarjajo z glasbo
150 le uvideli, da bi bilo do-
K,, da se na sejmu tudi pred-
uvijo. Po zadnjih podatkih
j, start mednarodnega glas-
(oega sejma kar zadovoljiv in
Dbra podlaga za prihodnja
,ta.
Slovesna otvoritev bo v če-
{ek, 28. aprila ob lO.dopold-
e na razstaviščnem prostoru
Olovca. Sejem bo trajal tri
ji (tudi v petek in soboto),
5ak večer pa ga bodo zaprli
1) 18. uri. Glavna sejemska
rireditev bo v hali D, show
lOgrami bodo v hali C, večer-
e prireditve pa v hali A. Med-
iDi ko v zadnjem tednu ni pri-
0 do bistvenih sprememb pri
iznamu razstavljalcev, pa je
>č ugodnih sprememb pri
iow programu, kjer se je na-
akrat pojavilo toliko intere-
■ntov, da je že začelo zmanj-
ovati razpoložljivega časa za
osamezne nastope. Zgodilo se
1 tudi to, da nastopi ne bodo
stematizirani po glasbenih
iTSteh, ampak bodo mešani,
tprav od vsega začetka to ni
ilo predvideno. Zdaj bodo
astopali skupaj narodnjaki in
ibavnjaki, med katere se bo-
0 pomešaU še harmonikarji,
Mome   skupine,   frizerji.
modni oblikovalci, čarovniki
in še kdo. Resnično pisana
druščina.
V četrtek, 28. aprila, bodo
z nastopom otvorili show pro-
gram najmlajši v skupini BIMI
(10,30), katerim bodo sledili
trio Franca Ocvirka (11,15),
Slovenski kvintet (12), Šank
ročk (12,45), New age project
(13,30), ansambel Francija Ze-
meta (14,15), MEKA (folklor-
na skupina Anton Tanc iz Ma-
rija Gradca, ansambel Milana
Škorjanca, družina Sluga in
harmonikar David Franz ob
15. uri), ansambel Rom pom
pom (16), ansambel Petra Fin-
ka (16,45), Kiraly magic show
(čarovniki iz Maribora ob
17,30) in Interceptor (18).
V petek, 29. aprila, bo show
program začel lanski zmago-
valec Zlate harmonike na Lju-
bečni Peter Šmid (ob 11. uri),
nadaljevali pa bodo ansambel
Prerod (12), Adi Smolar (13),
Štajerskih 7 (14), Marko Pez-
dirc (15), Veronica (16), MEKA
(ansambel Fair play, Anika
Horvart, 01iwer Twist in mod-
na revija ob 16,45), Simona
Weiss (17,45) in Dominik Ko-
zarič (18,15).
V soboto, 30. aprila bo ob
10,30 začela s programom Ma-
nja Šalamun (Strašni gusarji),
nadaljevali pa Mojca Pavlic
(11,45), Katja Lesjak (12), Ver-
ner   (12,45),   Duo   Prestige
(13,30), Melos (14,15), MEKA
(Društvo mrtvih pesnikov,
ekskluzivni modeli Vesne
Škodnik in butika Sarone,
ekskluzivni frizerski modeli
ob 15) in od 16. ure dalje tek-
movanje Karaok pod vod-
stvom Miša Zaletela.
Ob teh spremljajočih prire-
ditvah bo zanimivo tudi na sa-
mem sejemskem prostoru, kjer
bo možno marsikaj videti in
kupiti ter uporabiti pri kas-
nejšem aktivnem ali pasivnem
glasbenem ukvarjanju, kajti
na voljo bo vse od instrumen-
tov do not, drugih glasbenih
pripomočkov, glasbene opre-
me itd.
K temu je treba dodati še tri
večerne prireditve: v četrtek
Marjanco z najboljšimi slo-
venskimi domačimi ansambli,
v petek nastop ročk skupin in
v soboto glasbeni ples s števil-
nimi domačimi in tujimi gosti
ter podelitvijo priznanj trem
jubilantom za življenjsko delo
(iz Slovenije bosta Zlato tro-
bentico dobila ansambla Štirje
kovači in Lojze Slak). Za
1. mednarodni glasbeni sejem
je vse pripravljeno, upati je, da
ga bodo sprejeli tudi obisko-
valci, zlasti ljubitelji glasbe.
TONE VRABL
Ponicovliani o izročilu
Na Ponikvi pri Grobelnem pripravlja osnovna šola za
prihodnji ponedeljek, 25. aprila, prireditev Ljudsko izro-
čilo, ki nas bogati. Na prireditvi bodo učenci prikazali
različne šege in običaje, nastopili bosta folklorni skupini
KUD Trta iz Dolge gore in Celja ter ponkovski ljudski
pevci, na ogled pa bo tudi razstava jedi kmečkih žena.
Začetek prireditve, ki bo v šolskih prostorih, bo ob 15.30.
BJ
Praznovanje 500-letnice
Na Sv. Štefanu začenjajo
prihodnjo soboto, 23. aprila,
s praznovanjem 500-letnice
prve omembe kraja Sv. Štefan,
ki bo trajalo vse leto.
Za prihodnjo soboto pri-
pravljajo slavnostno preime-
novanje kraja, ki ga bodo
združili s predstavitvijo knjige
Od Sv. Štefana preko Vinske-
ga vrha do Sv. Štefana in kul-
turnim programom. Prireditev
bo v kulturnem domu,  ob
19. uri. S praznovanjem bodo
nadaljevali 30. aprila, s poho-
dom po poteh turistične osmi-
ce, ko se bodo napotili (ob
13. uri) skozi Brezovico, Babno
brdo in Babno goro k Slivni-
škemu jezeru, na Meniše ter
VeUki vrh, zaključili pa bodo
s kresovanjem. Rastavo starin,
domače obrti in kuhinje si bo
mogoče ogledati 25. in 26.ju-
nija, 31. julija bo gasilsko spo-
minsko tekmovanje Štefana
Krumpaka, na Štefanovo ne-
deljo, 7. avgusta, pa bo po slo-
vesni maši odkritje spominske
plošče za 500-letnico ter kra-
jevni praznik. S praznovanjem
visoke obletnice bodo zaklju-
čili 4. decembra, ko bodo po-
delili prizncinja najlepše ureje-
nim kmetijam.
BJ
IbricaJusič
v Celju
Plesni forum iz Celja pri-
pravlja v soboto, 23. aprila ob
21. uri koncert kanta vtorj a
Ibrice Jusiča, ki bo v dvorano
Plesnega foruma v Stanetovi
17a prinesel vzdušje starodav-
nega Dubrovnika. Sodelovale
bodo plesalke Plesnega foru-
ma, ki bodo popestrile pro-
gram s plesom. Pokrovitelj ve-
čera je Kovintrade Zunanja tr-
govina Celje.
Seminar in sicupščina medicinsicih sester
Včeraj (v sredo) so se v Celju
zbrale članice Društva medi-
cinskih sester in zdravstvenih
tehnikov na strokovnem semi-
narju in volilni skupščini.
Na seminarju so spregovori-
le o uroinfektih v otroški dobi.
Strokovnjaki so celovito
osvetUli problematiko: od ul-
trazvočnega presejalnega testa
novorojenčkov za odkrivanje
prirojenih ledvičnih napak,
pogostosti uroinfektov v otro-
ški dobi, vodenju obolelih
otrok, pravilnem odvzemu in
transportu urina, diagnostike,
pa do operativnega zdravlje-
nja anomalij sečil.
Srečanje so nadaljevali z vo-
lilno skupščino društva, na
kateri so spregovorili tudi
o bodočih nalogah. Ena prvih
je pred vrati. Zbornica zdrav-
stvene nege Slovenije je na-
mreč medicinskim sestram
celjskega območja zaupala or-
ganizacijo slovesnosti ob
12. maju, mednarodnem dnevu
medicinskih sester. Celjsko
društvo, ki deluje že 30 let in je
s 1118 člani tretje največje
društvo v Sloveniji, bo sloves-
no akademijo pripravilo
12. maja v Narodnem domu
v Celju, na njej pa bodo pode-
lili tudi najvišja priznanja slo-
venskim medicinskim sestrjun.
MBP
Srečanje travmatologov
v petek se bodo v Slovenj Gradcu zbrali člani travmatološke
sekcije Slovenskega zdravniškega društva. Srečanje bo obogatil
predstavnik največjega travmatološkega centra na svetu,
v ameriškem Houstonu. Dr.Caesar Ursic bo pred tem gost
poškodbenega oddelka v celjski bolnišnici.
MBP
Bsebnost meseca
¥oilsivu ponovno Anton Ratel
Po štirinajstih dneh, ko
BO v uredništvo prejeli sku-
)j nekaj več kot 110 kupo-
Jv, je v vodstvu ponovno
ilniški kurat Anton Ratej.
o zaključka redakcije je
vodstvu z 29 glasovi, na
rugem mestu je Jelko Vid-
lar, ki ima 12 glasov, na
«tjem pa Tone Domik,
enajstimi glasovi.
Sledijo jim: z 10 glasovi
3žef Hrastnik, Vinko Skale
h ima 7, dr. Janez Tasič 6,
lane Veniger in Bošyan
Strašek po 5, Marjeta Mar-
tinšek in Magda Podbevšek
po 4, po dva glasova so zbrali
Meta Rainer, Mirko-Fric
Krajnc, Borut Alujevič, Pe-
ter Lipovšek, Štefan Žvižej,
Rolando Pušnik, Boris Jago-
dic in Maks Šikovec, po ene-
ga pa Darja Reichman, dr-
. Rado Pilih, E^o Kužner, Jo-
že Horvat, Bojan Pustovrh,
dr. Slavko Peterlin in Miran
Rauter.
Poslušalce Radia Celje va-
bimo,^ da za osebnost meseca
glasujejo tudi po telefonu.
V živo boste lahko glasovali
v sredo, 27. aprila od 9. ure
dalje, vaše glasove pa bomo
seveda prišteli k tistim, ki
prispejo na kuponih. Zadnji
kupon bo objavljen v nasled-
nji številki Novega tednika,
vaše glasove pa bomo upo-
števali, če bodo v uredništvo
poslani najkasneje do sobo-
te, 30. aprila. Pohitite torej
z glasovanjem za svojo oseb-
nost, mi pa bomo pet bralcev
in pet poslušalcev tudi na-
gradili.

ll
stotinka sekunde na razstavi
MetInaroanI fotosalon le odprl zunanji minister Lojze Peterle
otvoritev mednarodne raz-
stave fotografij, Celje Salon
94, je bil, ne samo za mesto in
organizatorja, Foto kino klub
Celje, temveč za Slovenijo po-
memben dogodek, saj razstava
v takem obseg^u v Sloveniji do-
slej nima primere. Pred po-
vsem polno dvorano Narodne-
ga doma, kjer je svoj umetni-
ški delež z nastopom prispeval
tudi Celjski godalni orkester
pod vodstvom Nenada Firšta,
je razstavo odprl zunanji mi-
nister Slovenije Lojze Peterle.
Mednarodna razstava foto-
grafije Celje Salon 94 je uspeš-
na kulturna promocija sloven-
ske države v mednarodnem
merilu, je v uvodu dejal Lojze
Peterle, ki je za ta dogodek
iskreno čestital Foto kinu klu-
bu Celje. »Veseli me, da se tudi
v Sloveniji organizirano uk-
varjamo s to plemenito dejav-
nostjo. V skoraj 60 letih svoje-
ga obstoja je Foto kino klub
Celje razvil spoštovanja vred-
no aktivnost na tem področju.
Udeležba kar 40 držav iz kate-
rih so prišla dela, na to doslej
največjo razstavo umetniške
fotografije na našem prostoru,
so jasen dokaz uveljavljenja
Slovenije v mednarodnem me-
rilu in seveda mesta Celja. Če
bo ta razstava pripomogla
k temu, da bo fotografija in
umetniško fotografiranje pri-
dobilo nove pristaše, nove
ustvarajalce in prepričan sem,
da bo tako, bo to pomenilo, da
smo spodbudili in poglobili
eno od dragocenih dejavnosti,
ki bogatijo naše življenje«, je
med drugim v otvoritvenem
govoru povedal minister Lojze
Peterle, ki si je potem z zani-
manjem ogledal razstavo
barvnih fotografij v Likovnem
salonu in čmo-belih v Muzeju
novejše zgodovine.
MATEJA PODJED
Foto: EDO EINSPIELER
Emteksov večer Vite Mavric
Mešano podjetje Emteks iz
Ložnice je prejšnji četrtek
v Galeriji Oskarja Kogoja
v Žalcu pripravilo v organiza-
ciji agencije Potepuh kultur-
no-družabni večer za svoje po-
slovne prijatelje. Medse so po-
vabili šansonjerko Vito Ma-
vric, ki je svoj glasbeni večer
tematsko namenila ljubezni.
Kot je poudaril direktor po-
djetja Ivan Podpečan, so se za
tako obliko družabnosti odlo-
čili zaradi tega, ker hočejo
z neposrednim vlaganjem
v kulturo in umetnost bogatiti
svoj svet poslovnosti in medse-
bojnih odnosov. Umetnica je
zbrano občinstvo navdušila
s pronicljivim in občutenim
nastopom.
Podjetje Emteks sicer veliko
vlaga v kulturne projekte in
neguje žive stike z ustvarjalci.
Zaposluje 130 delavcev, ki let-
no ustvarijo 18 milijonov nem-
ških mark prometa, vse pa iz-
vozijo v Nemčijo, saj delajo
vgradne elemente za njeno av-
tomobilsko proizvodnjo.
Ivan Podpečan je prepričan,
da vlaganje v kulturne in
umetniške projekte vnaša med
ljudi novo razsežnost v med-
človeških odnosih, ki o v po-
slovnosti, kjer ne bi smelo
manjkati kulture in morale,
zelo pomembni.
DRAGO MEDVED
Popravek
v prejšnji številki NT je
bilo napačno objavljeno,
da je imela Harlekinova šo-
la produkcijo v Cankarje-
vem domu - le-ta je organi-
zirala ogled produkcije
nižje in srednje baletne šo-
le v Ljubljani.
Živopisna motivika
Od konca prejšnjega tedna
si lahko v dveh celjskih razsta-
viščih, Likovnemu salonu in
Muzeju novejše zgodovine
ogledamo mednarodno razsta-
vo umetniških fotografij »Ce-
lje salon 1994«.
Prireditev poteka v organi-
zaciji Foto-kino kluba iz Ce-
lja, ki je razposlalo vabila za
sodelovanje domačim in tujim
fotografom. Odzvalo se jih je
večje število iz več kot 40 dr-
žav. Poslali so približno 2400
fotografij, zato so celjski orga-
nizatorji lahko tudi naredili
kakovosten izbor, Id zajema
236 del. Razstave takšnih vrst
v razvitejših okoljih niso nika-
kršna redkost in jih priprav-
ljajo bodisi v okviru kakšne
teme, ali jih organizirajo ra-
zlični sponzorji, Id vidijo v tem
promocijo svojih izdelkov,
medtem, ko so pri nas spozna-
nja o dejanski vrednosti tega
medija še vedno dokaj skrom-
na in predvsem omejena na
ozek krog ljudi, ki se profesi-
onalno ukvarjajo s fotografijo.
Tudi zaradi tega je Celjski sa-
lon 94 velikega pomena za njiš
kulturni prostor.
Razstavljene fotografije ne
določa predpisana tema, tem-
več so avtorji imeh povsem
proste roke pri izbiri le teh.
Tako si lahko ogledamo por-
trete, akte, krajine, dokumen-
tarne reportaže, artistične ek-
sperimente, skratka motive
s katerimi posamezni fotografi
delajo in v katerih dosegajo
najboljše rezultate. Tako lah-
ko spoznavamo zelo različne
individualne pristope, med
katerimi jih ni malo, ki so na
zavidljivi estetski ravni, bodisi
zaradi tehnične virtuoznosti,
ali pa nas preseneča nenavad-
na in bogata idejna vsebina.
Žirija, ki je izbirala materi-
ale za razstavo, je posameznim
avtorjem podelila tudi prizna-
nja v obliki nagrad in diplom.
V kategoriji čmo-belih foto-
grafij je prvo nagrado prejel
Yevgenij Komarov, drugo do-
mačin Vinko Skale, tretjo Jean
Put. Izmed barvnih fotografij
je najvišje priznanje prejel E.
Rudolf Berger, sledi mu Chi
Kwong, tretjo nagrado je dobil
Jan Miciels. Diplome pa so bi-
le podeljene za najboljši por-
tret, pokrajino, eksperiment,
akt ter športni posnetek. Do-
bitniki teh pa so Erich Mied-
lerj, Kin Choy Wong in Ale-
xander Effenbergerj kot av-
torji barvnih fotografij, v čr-
no-beli tehniki pa so si to priz-
nanje prislužili Jom Toxvard,
Leon Heilen ter Kate Capezu-
do, ki so po mnenju žirije pri-
spevali najzanimivejše foto-
grafije. V sekciji diapozitivov
so prvo mesto dosodili Klausu
Kemesiesisu iz Nemčije.
BORIS GORUPIČ
Ljubezen ne
pozna meja
Piše: Tadej Čatei!
Verjetno še nihče ni pozabil
tistih tako dobrih kot tudi
groznih starih časov, ko so se
ne le politike pač pa tudi špor-
ti delili na kapitalistične in so-
cialistične. Da kultur seveda
niti ne omenjamo. Pravzaprav
so bile ravno kulture vselej ti-
ste, ki so nek prostor tako ali
drugače določale, ga ne le de-
finirale, marveč kar determi-
nirale.
O politikah je bilo vse bolj
ali manj jasno; berlinski zid je
svet, ne le Evropo, razdelil na
dvoje in tisti, ki je to prepreko
skušal izničiti, je bil že vna-
prej obsojen na neuspeh. Da
ne bo pomote; ne le s strani
takoimenovanega »vzhoda«,
temveč tudi s tistega brega, na
katerega se je v glavnem in
v večini primerov »plavalo«.
Pri športih je bilo še težje.
V zvezi s kakšnim umetnost-
lim drsanjem ali tenisom, če
tako zelo eklatantne primere,
kakršen je denimo golf ali ko-
ijeništvo že v mislih zatremo,
ie bilo bolj ali manj razčišče-
no. To so bili športi kapitali-
Hičnega sveta. In naše mame
in sestre ter žene so lahko ob
spremljanju prenosov umet-
nostnega drsanja v ženski
konkurenci fino in pridno sa-
njale. Še posebej zato, ker mo-
ških itak ni bilo zraven. Šport-
nice so bile ponavadi dobesed-
no tisto, kar si pod izrazom
športnica moški predstavlja:
koščena in sploh nič kaj žen-
sko prijazna &simpatična-
& poželjiva bitja. Ampak, »u
redu«. Problemi so se začeli
pojavljati pri tako pomembnih
športih, kakršen je recimo no-
gomet. Ali pa celo košarka.
Zlasti pri košarki so bila vsa
pravila o veljavi berlinskega
zidu presežena. Košarka se je
dobro igrala samo pri nosilcih
kapitalističnega in pri nosilcih
ter podpornikih socialistične-
ga sistema. V Združenih drža-
vah in Sovjetski zvezi ter Ju-
goslaviji. Toda, če je že šlo za
tako populistični šport, kakr-
šen je košarka bil in je še, mu
je bilo vse oproščeno. Košarka
je postala šport vsega sveta.
Ko smo govorili o svetu oziro-
ma ko še danes govorimo
o svetu, ponavadi ne mislimo
tudi na tiste v Aziji in Afriki.
Žal. In tudi tokrat. Kar ne po-
meni, da gre za kakršnokoli
šovinistično in sploh pisan
Daleč od tega. Azija in Afti
nista v »svet« všteti le zato,\
ga dejavno ne sooblikuje
Toda to je že druga zgodba.
Kultura, torej. Kultura
tej in oni strani berlinskega \
du oziroma ločevanje svet i
na podlagi kulturnih krita
jev. O filmu kot najbolj pop
larni kulturni oziroma um
niški obliki seveda ne bi n
glabljali. Konec koncev se
o tem razpisal že veliki Vin
mir Iljič Lenin, ko je urai
podprl svoje filmarje. Film
pač ali stvar države ali Hoil
wooda, ki pa spet ni nič druj
ga kot država. Literatura i
nimo in vse tisto, kar je z Jii
raturo tako ali drugače poi
zano. Socialistični svet za i
zliko od zahodnega ni nik
uspel razviti takoimenovi
žanrske literature. Torej ia
rov kriminalnega, detekti
skega, vohunskega in grozi
vega romana. Izjema so ljul
ženski romani. Ljubezen ;
ne pozna meja. Kar zadeva i
hunke je bolj ali manj jasi
pljuvanju v lastno skledo se
hočeš nočeš treba izogniti,
»vzhod« se je tega prepra
znebil. Takih romanov niso
skali. Kar zadeva pa krimin
ke in grozljivke, morda deh
tivke, pa primer iz televii
skega poročanja moskovsl
novinarjev iz New Yorka.
so že delali »raporte pred Ji
mero«, so to počeli tam, kjet
bila Amerika najbolj nače
V raznoraznih getih. Visoi
stolpnic, urejenih trgovin
vsega tistega blišča, ki smo
nekoč tudi sami poznali k
ameriških filmov, moskov.
uredniki niso prenesli. Podo
no je torej tudi s kriminalka.
in grozljivkami; kriminal?
groze na »vzhodu« pač nisi
poznali m jasno je, da tudi t
kih romanov nismo mogli sf
sati. Saj je že Platon poveš
da naj bo umetnost le posnei
življenja. In je zares tudi bi
»Slovaki« v celjski knjižnici
v vrsti predstavitev posa-
meznih slovanskih literatur
pri Slovencih, ki jih je v zad-
njih letih pripravila Osrednja
knjižnica Celje (Lužiški Srbi,
Čehi,   Makedonci),   je   letos
- aprila inmaja - prišla na VTsto
razstava Slovaška kultiu-a pri
Slovencih.
V prvem delu je ra2istavljen
izbor člankov in razprav, ki
govore o slovaškem narodu,
jeziku, zgodovini, kulturi in li-
teraturi. Čeprav je vednost
o Slovakih pri nas bila v senci
Čehov, pa so naše revije prina-
šale že od srede prejšnjega sto-
letja poročila o njihovem kul-
turnem dogajanju. Najstarejši
razstavljeni članek je izšel
v Slovenskem glasniku 1858,
zadnja razprava pa je iz leta
1993.
Prevajanje leposlovne proze
se je začelo pred sto leti. Zani-
mivo je, da je prvi prevajalec
- pohorski kmet Peter Mikla-
vec - slovaščino prvič slišal od
potujočih Slovakov - lonceve-
zov, ti so namreč za kruhom
prihajali tudi na Slovensko.
Ob romanih, ki so delno izšli
med obema vojnama, še bolj
pa po drugi vojni, je precejšnje
število knjig za mladino, med
njimi z originalnimi barvnimi
ilustracijami opremljene Slo-
vaške pravljice. Med prevajal-
ci in pisci razprav je najpogo-
stejše ime Viktor Smolej, zato
je razstava posvečena njegove-
mu spominu. Prevodi slova-
ških pesmi so izhajali po revi-
jah, samostojne zbirke Sloven-
ci še nimamo.
Med knjigami razstavljeni
narodopisni predmeti (pirhi,
okraski) in slike kažejo, da je
ta pred drugo vojno še pretež-
no kmetijska dežela ohranila
izredno bogato narodopisno
tradicijo.
Izbor iz prevodne bere slo-
vaške lirike in enega originala
so ob otvoritvi predstavili re-
citatorji (Milka Conradi, Mira
Furlan, Barbara Komadina,
Janka Rozman, Sonja Mlejnik,
Peter Simoniti, Lada Ščurek).
Prav zaradi otvoritve sta se iz
Bratislave pripeljala dr. Lju-
bica Bartalska, vodja inštituta
za Slovake po svetu pri Matici
Slovaški, in Andrej Rozman,
lektor za slovenščino in tudi
sam prevajalec iz tega jezika.
BOŽENA OROŽEN
Edinstvena monografila
Poglobljeno delo o MarlJanskI umetnosti Je napisal dr. Lev
Menaše
Mohorjeva založba iz Celja
je v tem mesecu prijetno pre-
senetila bralce z izdajo raz-
košne monografije, ki nosi na-
slov Marija v slovenski umet-
nosti, v njej pa so prikazane in
analizirane upodobitve Mari-
je, ki so nastajale na naših tleh
v času od srednjega veka do
začetka našega stoletja.
Knjigo, ki jo je zaradi svoje
vsebinske širine, pomembnosti
in znanstvene teže sofinanci-
ralo tudi Ministrstvo za kultu-
ro je napisal dr. Lev Menaše,
sicer predavatelj na oddelku
za umetnostno zgodovino na
Filozofski fakulteti v Ljublja-
ni. Poleg samega besedila, ki
zavzema več kot 350 strani, je
na velikem formatu še repro-
duciranih preko 250 barvnih
posnetkov na visoko kvalitet-
nem papirju, fotografije pa so
delo Marjana Smerketa. Sve-
topisemska Marija, mati Jezu-
sa Kristusa, je v zgodovini krš-
čanske umetnosti predstavlja-
la eno poglavitnih in najpogo-
stejših tem. Na osnovi raznih
virov, evangeljskih poročil,
apokrifov ter simboličnih in
liturgičnih razlag, so se poja-
vili in razvijali različni tipi
Marijinih podob. Poznamo jo
v okviru pripovednih ciklov,
ko je prikazana v posameznih
obdobjih svojega življenja in
v okoliščinah z drugimi po-
membnimi figurami, npr. Oz-
nanjenje, Kristusovo rojstvo,
Poklon Sv. treh kraljev, Sne-
manje s križa, Vnebovzetje in
več drugih. Pogoste so tudi sa-
mostojne upodobitve v sloves-
no reprezentativni kultni for-
mi, mnogokrat s posebej izra-
ženimi čustvi ter tudi z značil-
nimi atributi. Tu gre za podo-
be Brezmadežne, Marije z rož-
nim vencem, Sacra Conversa-
zione, Pieta, Marija zavetnica
s plaščem ter druge.
Tudi knjiga Marija v sloven-
ski umetnosti je razdeljena na
več poglavij v katerih Menaše
klasificira tipe Marije kot se
pojavljajo pri nas oziroma raz-
členjuje časovne ter regional-
ne okvirje v katerih so se po-
javljali. Avtor nas seznanja
s posebnostmi posamičnih
stilnih obdobij, z duhovno kli-
mo le teh in pozornostjo, ki je
bila namenjena Mariji ^
predmetu. Spomeniki, gre sf
veda za plastike in slikarsfe
dela, so pri nas ohranjeni"
dvanajstega stoletja napi*
medtem, ko se starejši nis
ohranili, čeprav so v drugih
rib izpričani. V knjigi so raJ
deljeni na več tematskih en«
ki bralcu predvsem ponujal
informacije z ikonološkega \"
dika, torej vsebinskega in sifl
bolnega, sekundarno pa tu'
o umetnikih, ki so ustvafl
omenjena dela, ter o objekti^
nih dejavnikih, id so posredu
narekovali njihovo izdelavo
Monografija o Mariji v
umetnosti je vsekakor izjerP^
delo, v katerem se srečujeta"
kovna umetnost in zgodovii*
krščanstva, spoznanja, ki si'
dijo iz te sinteze pa občuti*
bogatijo vednost o posebn"
stih slovenske kulture. i
BORIS GORUF^
Št. 16 - 21. april 1994
11
Likovni svet
otroic 94'
Ma osnovni šoli Karla De-
jtovnika-Kajuha v Šoštanju so
pod pokroviteljstvom Skupš-
jjpc občine Velenje pripravili
L 26. razstavo Likovni svet
Ltrok.
r Vedno znova smo lahko pre-
Lnečeni nad tem, koliko fan-
Czije premorejo otroci in na
pcšne načine so jo sposobni
^■aziti. Ravno področje likov-
nega ustvarjanja ponuja mož-
nosti spontanega sproščanja
^ijihove domišljije, pri izdelo-
vanju slik, grafik, skulptur,
jilcrati pa urijo svoje ročne
jpretnosti ter gradijo ustvar-
jalen odnos do svojega okolja.
jCakorkoli je njihovo delo zelo
samosvoje in impulzivno, pa je
iz njih mogoče razbrati prisot-
nost njihovih mentorjev, ki jih
poučujejo in vodijo skozi po-
samezne programe. Ti se med
sabo razlikujejo glede na stop-
njo zahtevnosti, ki je prilago-
jena starostni stopnji učencev
jn jasno je, da je pri starejših
opazna večja težnja k harmo-
ničnosti, popolnosti, dekora-
tivnosti in sldadno s tem se vse
bolj uveljavljajo elementi, ki
te izdelke naredijo privlačne
ne le njihovim ustvarjalcem,
lemveč tudi drugim.
Najprizadevnejše likovne
pedagoge je nagradila stro-
kovna komisija. Nagrade so
prejeli Jure Repenšek iz Gor-
njega Grada, \^adimir Potoč-
nik in Robi Klančnik iz Ljuto-
mera, Zlatko Prah iz Vitanja
ter Alenka Venišnik iz Šošta-
nja, še sedem osnovnih šol ozi-
roma likovnih mentorjev pa je
prejelo posebne pohvale.
BORIS GORUPIČ
Koncert prijateljstva
Mešani komorni pevski zbor
iz Celja, moški pevski zbor
Foltej Hartman iz Pliberka in
mešani pevski zbor Haliaetum
skupnosti Italijanov iz Izole že
vrsto let negujejo prijateljstvo
in izmenjujejo nastope. Minu-
lo soboto, 16. aprila 1994, je bil
tak koncert prijateljstva
v dvorani pri Florjanu v Vogr-
šah, vasici blizu Pliberka. Do-
mačini so se opravičevali, da
bi koncert raje priredili v Pli-
berku pa je tamkajšnja dvora-
na, žal, tudi tokrat »zase-
dena«.
Prijateljstvo in skupna sre-
čanja med tremi zbori uresni-
čujejo znano dejstvo, da pesem
združuje ljudi dobre volje ne
glede na meje, narodno pri-
padnost ter socialno in kultur-
no okolje. Ker sta pliberški in
izolski zbor predstavnika na-
rodnostnih manjšin v Avstriji
oziroma v Sloveniji, skrbita za
ohranitev materinščine v dru-
gačnem okolju, kar udejanja
tudi idejo o evropski skupnosti
regij.
Moški pevski zbor sloven-
skega prosvetnega društva
Edinost v Pliberku je leta 1932
ustanovil in ga do svoje smrti
vodil Foltej Hartman starejši,
zdaj ga vodi njegov sin Božo
Hartman. Zbor ima 25 pevcev
in nastopa predvsem na Koro-
škem, na Tržaškem in v Slove-
niji.
Mešani pevski zbor Halia-
etum, ki se je poimenoval po
starorimskem imenu Izole, je
bil ustanovljen leta 1975. Od
leta 1980 zbor vodi profesor
Claudio Strudthoff, ki je do-
cent na konzervatoriju Gi-
useppe Tartini v Trstu. Zbor
40 pevcev uspešno nastopa na
koncertih in revijah v Istri,
Sloveniji in Italiji. Pojejo na-
rodne in polifonične skladbe,
pri čemer izvajajo tudi narod-
ne pesmi v originalnem jeziku.
Mešani komorni pevski zbor
Celje je leta 1983 ustanovila
skupina pevcev, »ki so pred
10. leti ostali brez drugega do-
ma« njim pa so se pridružili
tudi tisti, ki brez petja eno-
stavno ne morejo živeti. Zbor
ima danes 48 pevcev in goji
predvsem narodno pesem na-
ših in drugih narodov, posega
pa tudi po zahtevnejši zborov-
ski literaturi. Zbor sodeluje na
vseh občinskih in medobčin-
skih revijah, kjer dosega ved-
no eno izmed prvih teh mest in
ima mnogo zvestih poslušalcev
v celjski regiji. Uspešno je go-
stoval tudi na Madžarskem,
v Nemčiji in Avstriji. Od vsega
začetka ga prizadevno vodi
zborovodja Pavle Bukovac.
Po dveh urah koncerta je
skupno zapeta pesem, N'mav
čriez jizaro, zaključila večer,
ki bo ostal v spominu.
Sprejem obeh gostujočih
zborov iz Slovenije in del kon-
certa je posnela ORF za oddajo
Dober dan, Koroška!
LEANDER LITERA
Peli so mladi Celjani
Ob zgledni organizaciji
celjske Zveze kulturnih or-
ganizacij je bila pretekli te-
den v dvorani Narodnega
doma tradicionalna občin-
ska revija mladinskih pev-
skih zborov celjske občine.
Na dveh koncertih se je zvr-
stilo sedemnajst otroških in
mladinskih zborov ter dva
srednješolska.  Da  je  bila
dvorana zlasti na večernem
koncertu nabito polna ni po-
trebno posebej poudarjati,
saj je bilo zanimanje za te
revije vedno veliko.
Med dvanajstimi zborovo-
dji so prevladovale ženske,
med njimi - kar deset jih je
bilo - pa smo opazili tudi ne-
katere mlajše, kar lahko
obeta mladinskemu zborov-
skemu petju v mestu ob Sa-
vinji še lepše čase. Kot vedno
so z navdušenjem peli otroci
iz osnovne šole Glazija (dva
zbora je vodila Dragica
Zvar), prisrčni so bili nasto-
pi otroških pevskih zborov
z zborovodkinjami Anico
Mernik, Bojano Gajšek, Ma-
tejo Grešak, Emilijo Klad-
nik-Sorčan, Jolando Ipšek-
Ulrych in zborovodjem Emi-
lom Lenarčičem, s tehtnimi
in lepo izvedenimi sporedi
pa so se predstavili tudi mla-
dinski zbori osnovnih šol
pod vodstvom Barbare Arlič,
Sanje Golob, Emilije Klad-
nik-Sorčan, Lojzeta Šveca,
Jolande Ipšek-lJlrych, Sonje
Kasesnik in Emila Lenarči-
ča. Dva srednješolska zbora
je vodila Metka Jagodic Po-
gačar, ki je solidno nastopila
z dekliškim zborom Gimna-
zije Center ter mešanim zbo-
rom Tehnik.
S kakovostnega vidika je
revija pokazala, da zborovo-
dje precej pozornosti posve-
čajo tehtnemu izboru pro-
grama, da si prizadevajo
v interpretacij skem smislu
kar najbolj vemo slediti not-
nemu zapisu, da pa bodo
v prihodnje morali še precej
truda vložiti v oblikovanje
zborovskega zvoka, kar je
bila pravzaprav največja hi-
ba te revije. Pri programu se
zborovodje razen redkih iz-
jem (OŠ Lava) držijo ustalje-
nih notnih zapisov in ne po-
segajo po modernističnih
prijemih, prevladovala pa je
—pohvalno—slovenskapesem.
Kot rečeno so bile predstavi-
tve v glavnem v skladu
z zahtevami partitur, vendar
pa je-končni vtis dostikrat
zbledel ravno zaradi po-
manjkljivega prizadevanja
za formiranje lepega zborov-
skega zvoka. Temu pa bodo
morali posvetiti največ po-
zornosti zlasti tisti zbori, ki
bi lahko kot predstavniki
Celja nastopili na prihod-
njem mednarodnem Mladin-
skem pevskem festivalu.
E.G.
NA CEUSKIH PLATNIH
Pelikanovo poročilo, ZDA, 1993
Režija: Alan J. Pakula; vloge: Julia Roberts, Denzel Was-
hington, Sam Shepard, John Heard in drugi.
Ko ambiciozna študentka
prava Darby Shaw (J. Ro-
berts) napiše poročilo,
v katerem predstavi svojo
teorijo o povezavi med
umori sodnikov vrhovnega
sodišča, o človeku, ki stoji
za vsem tem, in o spletkah,
ki se razraščajo prav v vrh
vlade, še sluti ne, v kakšno
nevarnost se spušča. Poro-
čilo pride v roke najvišjih
vladnih uslužbencev in po-
stane znano kot Pelikanovo
poročilo. Manj kot teden
dni kasneje se v neki v/as-
hingtonski hotelski sobi
Darby trese za svoje življe-
nje. Morilci so ji za petami.
V njeni neposredni bližini
so ubili že dva človeka, tu-
di njenega mentorja in lju-
bimca Thomasa Callahana
(S. Shepard), ki mu je za-
upala svoje poročilo. Dar-
by je s svojimi močmi pri
koncu in ve, da ne bo več
mogla dolgo bežati in se
skrivati, zato se odloči, da
svojo zgodbo zaupa tujcu,
novinarju Grayu Grantha-
mu (D. Washington), ki ga
je Callahan občudoval. Sa-
mo upa lahko, da jo bo ra-
zumel in ji pomagal, da mu
bo uspelo potrditi dejstva
in objaviti zgodbo - in seve-
da preživeti.
Režiser, scenarist in pro-
ducent Alan J. Pakula slovi
po trilerjih, ki se spuščajo
na področje pogubnega
spletkarstva v političnih,
novinarskih in sodniških
krogih. Izkazal se je z od-
ličnimi filmskimi prired-
bami literarnih del, kot so
»Sophiejina odločitev«,
»Vsi predsednikovi možje«
in »Nedokazana krivica«.
V filmu se tri zgodbe
prepletajo v eno: najprej
zgodba o morilcu in umo-
rih sodnikov, nato zgodba
o Darby Shaw, bistri štu-
dentki prava, ki se s svojo
hipotezo o umorih nevarno
približa resnici, in nazad-
nje zgodba o moči in splet-
kah, ki nas pripelje prav
v Belo hišo.
Film so snemali v New
Orleansu, Washingtonu in
New Yorku. Začetni prizo-
ri so svetli in topli, ko Cal-
lahana ubijejo, pa se hkrati
z Darbyjinim strahom
v film prikrade temačnost,
za kar sta poskrbela direk-
tor fotografije Stephen
Goldblatt in scenograf Phi-
lip Rosenberg.
PRIREDITVE
LEDALIŠČE
V Slovenskem ljudskem gledališču v Celju bodo danes ob 10. uri
člani Plesnega studia Igen Celje za abonma Mravljica in izven
odplesali glasbeni projekt Smeško med črkami ali Plesna abeceda.
Ob 11. in 18. uri, bosta isti predstavi še za izven. Jutri, v petek ob
12. uri bo SLG za abonma Srednje šole za gostinstvo in turizem
Celje, uprizorilo Slugo dveh gospodov. V soboto ob 10. uri, bo
zaključena predstava Zelene kapice.
V<i>omu n. slovenskega tabora v Žalcu bo v ponedeljek ob 19.30,
nastopila gledališka igralka Meta Vranic z monodramo Gilberta.
Leautiera Raglja spet raglja.
V Kulturnem domu Tmovlje se bodo jutri ob 19.30, s komedijo
Zadrega za zadrego, v izvedbi gledališke skupine Prosvetnega dru-
štva Simon Gregorčič iz Velike Nedelje, pričeli drugi Novačanovi
gledališki dnevi.
OMCERTI
V Zadružnem domu v Gotovljah bo v soboto ob 19. uri slavnostni
koncert, na katerem bodo nastopili trije domači pevski zbori
z izbranim programom. S tem priložnostnim koncertom bodo obele-
žili 100-letnico organiziranega petja v Gotovljah.
V Narodnem domu v Celju bo jutri, v petek ob 19.30, jubilejni
koncert ob 15-letnici zborovskega petja v podjetju Cetis Celje.
V koncertnem programu bo zapel Mešani pevski zbor Cetisa Celje in
ženski pevski zbor Cetisa.
V Kristalni dvorani Zdravilišča Rogaška Slatina bo jutri, v petek ob
20. uri, koncert Akademskega pevskega zbora iz Maribora, ki ga
vodi Alenka Korpar. V torek pa se bodo v pesmi, igri in plesu,
predstavili učenci druge osnovne šole iz Rogaške Slatine.
V Krpanovi kleti v Žalcu bo v soboto ob 20. uri koncert tria Ratka
Divjaka. V sredo ob 20. uri, pa bo igral duo Ira Romano.
AZSTA-VE
V Zadružnem domu v Gotovljah je v teh dneh ob lOO-letnici organi-
ziranega petja v tem kraju, odprta priložnostna razstava, kjer je moč
kupiti tudi Monografijo o tem dogodku.
V knjižnici in galeriji v Velenju je na ogled kiparska razstava Petra
Čemeta.
V galeriji v Mozirju-Grabnarjeva hiša si lahko do 4. maja ogledate
razstavo slik Gorana Horvata in Vena Dolenca, v okviru pomladan-
skega srečanja z umetniki.
V Likovnem salonu v Celju si lahko ogledate mednarodno razstavo
umetniških fotografij z naslovom »Mednarodni fotosalon Celje 94«.
V kiparjevi delavnici Pongrašič v Prešernovi ulici 23 v Celju so na
ogled dela kiparja Lojzeta Pongrašiča.
V Levstikovi sobi Osrednje knjižnice v Celju je na ogled razstava
Slovaške kulture pri Slovencih.
V Galeriji sodobne umetnosti v Celju si lahko do 12. maja ogledate
razstavo slik in risb Metke Krašovec.
V Razstavnem salonu Zdravilišča Rogaška Slatina je odprta raz-
stava likovnih del trinajste likovne kolonije osnovnih šol šmarske
občine.
V galeriji KLjUBA bo do konca meseca aprila na ogled razstava
fotografij Siniše Lopojda iz Ljubljane.
V galeriji trgovine Radeče papir v Radečah so razstavljene monoti-
pije iz zapuščine akademskega slikarja Mihe Maleša.
V Muzeju grafične umetnosti v Rogaški Slatini si lahko ogledate
Podobe Jezusovega življenja na starih grafičnih listih.
V Laškem dvorcu razstavlja okamnine iz fondov Muzejske zbirke
v Laškem in svoje zasebne zbirke, geolog Tomaž Majcen.
V Muzeju novejše zgodovine v Celju si lahko do konca aprila ogle-
date razstavo Riharda Jakopiča z naslovom To sem jaz, umetnik...
V avli Zdravilišča-Laško bodo jutri, v petek ob 18. uri, odprli
razstavo ob 140-letnici tega Zdravilišča.
I     M    O
Celje: Union od 21.4. dalje ob 16., 18.30 in 21. uri ameriški film
Pelikanovo poročilo; Mali Union do 27.4. ob 20. uri ameriški film
Srce osamljenih; Metropol do 27.4. ob 16.30, 18.30 in 20.30 ameriški
film Willy; Dom od 21. do 27.4. ob 18. in 20.30 avstralsko-novoze-
landski film Klavir.
Kino Dobrna 24.4. ob 19. uri amerišld film Uničevalec.
Kino Rogaška Slatina 22. in 23.4. ob 18. in 20. uri ameriški film Trije
mušketirji.
Kino Žalec 22.4. ob 20. uri ameriški tUm Waynov svet 2, 23.4. ob
20. uri ter 24.4. ob 18. in 20. uri ameriški film Romanca v Seattlu.
STALO
V jedilnici hotela Atomske Toplice v Podčetrtku bo drevi ob 20. lui
večer folklornih plesov s folklorno skupino Atomske Toplice iz
Podčetrtka.
V knjižnici v Velenju bo drevi ob 20. uri, peti družinski večer, na
katerem bodo predstavili družino Ognjanovič: mamo Zlato in očeta
Dragišo - operna pevca ter hčerko Tatjano - pianistko.
V Kulturnem centru v Laškem bo jutri, v petek ob 19. uri, občinska
revija folkomih plesnih skupin. V soboto ob 9.30, pa bo izpred OŠ
Primoža Trubarja v Laškem, na koledovanje po laških ulicah, krenil
Zeleni jurij. Ob 19. uri bo koncert ansambla Vigred, sodelovali pa
bodo še Oktet Studenček iz Celja, harmonikar Viki Ašič ter humori-
sta Jože Kranjc in dr. Jože Robida.
V otroškem oddelku Osrednje knjižnice v Celju bo danes ob 17.iu-i,
igralec Miro Podjed, pripovedoval aprilsko pravljico z naslovom
Zgodba o treh botrah lisičkah.
V osnovni šoli Šmartno ob Faki bodo jutri, v petek ob 18. uri,
obeležili 160-letnico te OŠ in 15-letnico delovanja otroške gledali-
ške skupine Gledališča pod kozolcem. Predstavili bodo šolski bilten,
grafično likovno mapo in zbornik otroške gledališke skupine.
Knjižnica Laško vabi v soboto ob 17. uri, na ogled kulturnozgodo-
vinskih spomenikov Laškega, pod vodstvom prof. Miloša Rybara.
V knjižnici v Rogaški Slatini bo jutri, v petek ob 19. uri, predstavitev
knjige Tomaža Flajsa in Primoža Škobemeta z naslovom Učbenik
stabilnega življenja.
Št. 16 - 21. april 1994
12
Ko je življenje umetnost
Jaka Majcen — setiemUesetletnlk
Jaka Majcen je prijeten človek, znan
večini Celjanov. Že odkar ga poznam,
je vedno nasmejan, vljuden, obziren.
In pravi, da si ni nikoli mislil, da bo
dočakal tako visoko obletnico, sedem-
deseti rojstni dan. V sedmo desetletje
življenja je vstopil v drugi polovici
aprila. ____
Jaka Majcen je že devet let v pokoju.
Še vedno je aktiven; predvsem v kra-
jevni skupnosti, v Društvu upokojen-
cev, pri Zvezi borcev, najbolj pa v celj-
ski Turistični zvezi. Sicer pa je štiride-
set let delal v pedagoškem poklicu;
najprej kot učitelj, potem kot ravnatelj
- sprva 3. osnovne, nato Srednje go-
stinske šole v Celju. Na te čase so mu
ostali lepi spomini. Njegova mladost
pa je bila malo manj lepa, saj je bila
zaznamovana z vojno.
»Vedno rad rečem, da sem doma iz
najlepšega kraja na svetu; to je Sladka
Gora. Prijeten kraj, turistično obar-
van, ljudje so prijazni, dobri, vedno so
pripravljeni pomagati. V Sladki Gori
sem hodil v šolo, učiteljice pa so star-
šem priporočile, naj grem v gimnazijo.
Zato sem se leta '37 vpisal v celjsko
gimnazijo in tam dočakal >lepe čase<
- začetek vojne. Vojna je bila neprijet-
na za vsakogar posebej, zame pa
- grozljiva. Sledila je prisilna mobili-
zacija v nemško vojsko. Hotel sem po-
begniti v partizane, vendar ntii ni uspe-
lo, zato sem moral nazaj in - danes
presojam, da na srečo — sem prišel v od-
delek, ki naj bi šel v Severno Afriko.
Zapeljali so nas blizu Napolija, kjer so
Slovence porazdelili — po enega na
šestdeset Nemcev. Ko pa so se zavezni-
ki izkrcali, so nas poslali na fronto na
Sicilijo. Sledilo je veliko tragičnih tre-
nutkov, vendar sem po nekem čudnem
naključju vedno odnesel celo glavo in
tako sem bil že 4. avgusta kot nemški
ujetnik v Severni Afriki. S fronte sem
štirikrat poskusil pobegniti, obsodili
so me na smrt, vendar me ni >zadelo<.
V Afriki sem opravil svojo dolžnost
- takoj, ko je bilo mogoče, sem se prik-
ljučil jugoslovanski skupini.
Izpolnjeval sem pogoje in zato sem
se javil k aviaciji. Januarja '44 sem že
bil v enotah V. prekomorske brigade,
v štabu sem delal kot tehnično osebje
in kot tolmač. Pot nas je zanesla v do-
movino in ob osvoboditvi je bila naša
brigada že doma. Sicer pa je sodelova-
la v bojih za osvoboditev Dalmacije,
Bele in Stihe krajine ter Ljubljane,« se
svoje mladosti spominja Jaka Majcen,
ki je tako, kot dijak z nedokončano
šolo, dočakal osvoboditev. Potem se je
pričela njegova učiteljska pot. »'46. le-
ta sem nastopil službo kot učitelj-pri-
pravnik v osnovni šoli na Ljubnem ob
Savinji. SledUo je udarniško delo
v brigadah, potem pa redni študij na
Višji pedagoški šoli - skupina slavisti-
ka. Po končanem šolanju sem bil z de-
kretom prestavljen v Ljutomer, kjer
sem ostal osem let. Potem sem prišel
v Celje, kjer sem izmenoma učil in bil
ravnatelj, in nadaljeval na gostinski
šoli, kjer sem polnih štirinajst let delal
kot ravnatelj ali kot pomočnik.
Če svoje delo ocenjujem sedaj; ved-
no sem bil vržen tja, kjer je bilo treba
kaj graditi...«.
Sicer pa je učiteljski pokhc povezan
tudi z družbenimi dolžnostmi, od kul-
ture naprej, in Jaka Majcen je v tovrst-
nih dejavnostih ves čas aktivno sode-
loval. »Bil sem aktiven tako na kultur-
nem področju kot pri samoupravlja-
nju, Zvezi borcev... Povsod, kjer sem
bU, sem si znal najti ustrezen team
delavcev, s katerimi smo dobro sodelo-
vali. Rad sem pomagal tako mladim
kot tudi vsem ostaUm, ki so takšno ali
drugačno pomoč pri meni iskali.
Generacije, ki so v štiridesetih letih
pedagoškega dela šle skozi moje roke,
so bile hvaležne. Kljub pomanjkanju
so mladi situacijo razumeli. Je pa res,
da vse do pred kratkim ni bilo nikoli
težav z zaposlitvijo, zaradi štipen-
dij... Danes je nekoliko težje, čeprav
je v gostinskem poklicu še vedno do-
volj prostora za zaposlovanje.«
Toliko o pedagoškem delu. Jaka
Majcen pa je še vedno zelo aktiven
tudi v celjskem turizmu. »Žal mi je,
ker smo Celjani v turizmu premalo
agresivni. Vedno čakamo na nekaj
drugega, naredimo pa bolj malo. Naše
sile, ki so usposobljene za področje
turizma, so premalo aktivne. Kar spre-
hodimo se skozi Celje v soboto ali ne-
deljo: to je nortvo mesto. Trgovine in
gostilne niso odprte. Zato je jasno, da .
se tujci tukaj ne bodo ustavljali. Velik
delež pri tem imajo tudi turistične
agencije, saj bi ravno tako morale vsaj
deloma poskrbeti za to, da bi v Celje
privabili tuje turiste. Navsezadnje je
Celje obkroženo z zdravilišči, ki jih
poznajo po vsej Evropi. Zato v tem
mestu še zdaleč ni izkoriščeno vse ti-
sto, kar bi lahko bilo.
Seveda pa še ni vse izgubljeno: tu je
dovolj sposobnih ljudi, ki lahko delajo
na tem področju. Mislim, da se bodo
stvari počasi vendarle začele spremi-
njati,« meni Jaka Majcen, človek, za
katerega ni težko ugotoviti, da je po
naravi optimist.
In ob vseh dejavnostih, s katerimi se
že celo življenje ukvarja, mu je ostalo
tudi dovolj časa za družino. »V naši
družini sta se rodila hčerka in sin. Oba
imata akademsko izobrazbo in sta že
v službi. Občutek imam, da sem to, za
kar sva si skupaj z ženo prizadevala,
tudi dosegel. To pa je v življenju naj-
več vredno,« pravi prijeten možakar,
ki mu ni videti, da vstopa v osemdese-
ta leta.
Potem se poslovi in odide. Za njim
ostane prijeten občutek in ugotovitev,
da v bistvu ne bo nikoli odšel. Zapisan
bo v srcu Celja.
NINA M. SEDLAR
Foto: EDI MASNEC
Vinski Vrli preimenovan
Potem ko se je s preimenovanjem Vinskega Vrha
v Sveti Štefan strinjala šmarska vlada, se je pretekli
teden tako odločila še občinska skupščina. Krajanom
se mudi, saj se pripravljajo za bližnjo 500-letnico prve
omembe krajevnega imena. V prihodnjih dneh pa bo
tudi minilo leto dni, odkar so pripravili referendum in
se odločili za staro krajevno ime. ^
V Taboru praznujejo
No¥l komunalni oblekli — V neUello
ŠentlurskI selem
TaA konec tega tedna so
v krajevni skupnosti Tabor
— po novem bo to samostojna
občina — pripravili vrsto pri-
reditev, posvečenih prazno-
vanju krajevnega praznika.
Praznovanje pričenjajo
s športnimi prireditvami,
v soboto dopoldne pa bo
v Taboru slavnostna seja
sveta krajevne skupnosti
s kulturnim programom in
podelitvijo priznanj. Udele-
žence bodo zatem povabili
na ogled novih komimalnih
pridobitev. Na območju kra-
jevne skupnosti so zgradili
kanal za odvodnjavanje Vin-
dija-Kapla, betonski most
v Ojstriški vasi, dva vodovo-
da na demografsko ogrože-
nem območju v Šmiklavžu
ter asfaltirali 2 kilometra ce-
ste proti Dolu. Za vse nalož-
be so morali v Taboru zbrati
22 milijonov tolarjev. V so
boto bo v Taboru še zb«
mladih zadružnikov iz vs
Slovenije, zvečer pa se bod
pomerili v nočnem orienti
cijskem tfeku.
V nedeljo ob devetih se h
v Taboru začel Šentjursk
sejem. Organizirajo ga ž(
tretje leto zapored, doslej p;
je sejem privabil števil^
obiskovalce, saj na njem p&
nuj a jo izdelke domače obrt
oziroma vse tisto, kar potre-
buje podeželski človek. Da
bo na sejmišču ves dan ži-
vahno, pa bodo poleg proda-
jalcev poskrbeli še domač,
rogisti, kmečke gospodinje
s prodajno razstavo kmečkik
dobrot, domači zadružniki
ki bodo prikazali vasovanje
ter plesalci Akademske fol-
klorne skupine France Ma-
rolt. D
V akciji več kot sto ribičev
Ribiška družina Šempeter je v soboto pripravila veliko
delovno akcijo čiščenja okolja obrežja in voda Savinje in njenil
pritokov. Več kot sto ribičev se je zbralo na vnaprej določenil
zbornih mestih, od koder so odšli na posamezne dele obrežja
Savinje in njenih pritokov. V petih urah, kolikor je akcij!
trajala, so nabrali ogromno navlake, ki bi jo ob kolikor tolikf
zavesti krajanov sploh ne bilo tam. Po besedah sekretarji
skupščine RD Šempeter Staneta Jurjevca in gospodarja Drag«
Vrečarja je akcija lepo uspela, opraviU so nekakšno spomladan-
sko čiščenje, ponovno pa trkajo na zavest sokrajanov, na;
odvečno navlako odložijo v zato pripravljene zabojnike. S teii
ne bodo prispevaU samo k lepšemu, temveč tudi bolj zdravem«
okolju. Praviloma so te akcije za člane RD Šempeter obvezne
zato bodo za upravičeno aU neupravičeno odsotne akcijo pono-
vili 30. aprila. Na sliki: Z akcije pri čiščenju nabrežja Savinj«
-nad Polzelo. ^ TAVČAB
Bo dovolj denarja
za obnovo ceste?
Kljub temu, da se je lani,
po dveh letih odmora, nada-
ljevala obnova ceste Vitanje-
Dolič, ki predstavlja naj-
krajšo povezavo konjiškega
s Koroško, pa krajani Vita-
nja s stanjem na tej cesti ne
morejo biti zadovoljni.
Neasfaltiranih je ostalo še
1700 metrov gradbeno naj-
bolj zahtevnega odseka ce-
ste, za katerega je republiška
uprava za ceste letos sicer
razpisala nadaljevanje ob-
nove, na drugi strani pa za
odsek namenila le 39 milijo-
nov tolarjev. Kot so na se-
stanku, ki sta ga prejšnji te-
den sklicala krajevna skup-
nost Vitanje in konjiški iz-
vršni svet, povedali pred-
stavniki dosedanjega izva-
jalca del Cestnega podjetja
Celje, bi za obnovo tega
izredno zahtevnega odseka
potrebovali od 150 do 200
milijonov tolarjev. Ob tem
bodo najmanj 12 milijonov'
dodatnih tolarjev potrebo-
vali še za dokončanje lani
pričetih del, torej za asfaltno
prevleko, bankine in signali-
zacijo. To pa pomeni, da bo
za letošnja dela ostalo le še
27 milijonov tolarjev, s kate-
rimi so v Cestnem podjetju
Celje pripravljeni obnoviti le
nekaj 100 metrov cestnega
odseka.
Predstavniki občine in
krajevne skupnosti se bodo
zato na republiški ravni po-
skušali dogovoriti še za več
sredstev. Krajani Vitanja so
predstavnike Cestnega po-
djetja na sestanku še opozo-
rili, da se bojijo prevelikih in
preostrih ovinkov na cesti,
vendar jim je projektant za-
gotovil, da so krivine nujne,
a bodo narejene oziroma
razširjene tako, da bo možno
neovirano srečevanje tudi
z najtežjimi vozili.      ^
Celjske grče
Na pobudo in v organizaciji Športnega društva Celjske
grče je bil v soboto, 16. aprila, prvi občinski turnir v vleče-
nju vrvi pred gostiščem Marty v Zadobrovi.
V začetku je bilo prijavljenih 6 ekip, zaradi neresnosti
oziroma slabega vremena so se tekmovanja udeležile samo
štiri ekipe.
V treh kolih so se pomerile ekipe: Leveč, Hot-line Šen-
tvid, Celjske grče I in Celjske grče H. Po dokaj izenačenih
bojih je zmagala ekipa Levca, druga je bila ekipa Celjskih
grč I, tretja Hot-line Šentvid in četrta Celjske grče H.
To tekmovanje je bilo preizkušnja resnosti za organiza-
cijo prvega državnega prvenstva, ki bo v nedeljo, 1. maja,
na Gričku. Tekmovanje je uspelo po zaslugi vseh sodelujo-
čih - tekmovalcev, organizatorjev in sponzorjev.
"1BRANK0 VERDEV"
Manj strupa - več rož!
v soboto, 23. aprila, bodo med 9. in 12. uro pri podjetju
Dinos v Slovenskih Konjicah zbirali embalažo in stara
sredstva za varstvo rastlin (škropiva). Kdor bo prinesel
odpadke, bo v zameno dobil cvetlico.
Idejo Jožeta Kuzmana so podprli Turistično društvo in
krajevna skupnost Slovenske Konjice, občinski izvršni
svet in nekateri zasebniki.
MBP
Očistiti črna
odlagališča
Namen petkove delovne akcije, ki jo j'
organiziral delni vaški svet Ar j a vaS'
Gmajna in vaški svet Ruše v KS Petrove^
je bil očistiti črna odlagališča. Pobudnil'
akcije je bila skupina za ekologijo, ^
vedno znova opozarja na številna čm^
odlagališča. V žalski občini jih je več k"'
sto, okolju nikakor niso v okras, še posf
bej, če upoštevamo njihov škodljivi vpli^'
na naravo. Tudi v ruškem gozdu je neka)
takih odlagališč, v petkovi akciji pa so ^
lotili tistega pod Matevžem. Akcije se j*
iz vsake hiše udeležil vsaj eden ali dv^
odrasla, bilo pa je tudi zelo veliko otroK
Vso navlako iz odlagališča so spravil"
v zabojnike, otroci pa so daleč naokrol
pobrali vso plastiko in druge odpadke, 1"
tja ne sodijo. Na sliki: z akcije v ruškeP'
T. TAVČAl*
Št. 16 - 21. april 1994
13
Najpomembnejše - zgodnje odkritje
predsednik Zveze društev za boj proti raku, dr. Andrej Kocljan posebej za Novi tednik
Za nami je Mednarodni teden
boja proti raku in življenjski ri-
tem članov predsedstva Zveze
društev za boj proti raku se je
nekoliko umiril ter se vrnil v nor-
malne tirnice vsakdanjega življe-
oja, tako da smo lahko pogovor
s predsednikom Zveze društev za
I boj proti raku prof. dr. Andrejem
Kocijanom, posebej za Novi ted-
nik, opravili šele pred kratkim.
Kakšen je smoter mednarodne-
ga tedna za boj proti raku?
Cilj mednarodnega tedna boja
proti raku je prikazati delo, do-
sežke in problematiko v onkologi-
ji ter vzgojno-izobraževalno delo
za prebivalstvo. Tako se je na
omenjeno temo zvrstilo kar nekaj
aktivnosti: na radiu so potekale
kontaktne oddaje, zvrstili so se
strokovni seminarji, podeljena so
bila priznanja in plakete zasluž-
nim organizacijam ter delavcem
v boju proti raku.
Kaj je osnovna naloga Zveze
društev za boj proti raku?
Osnovna naloga je zdravstveno-
vzgojno delo prebivalstva, izhaja-
joč iz ugotovitve stroke (onkologi-
je), da je trenutno najpomembnej-
še ogniti se raku ali pa ga zgodaj
odkriti.
Zvezo tvori devet regijskih dru-
štev po Sloveniji s svojimi uprava-
mi. Zveza skrbi za povezavo in
koordinacijo z regijskimi društvi,
zlasti v zvezi z načrtovanjem in
izvajanjem dejavnosti sprejetih
programov. Gre zlasti za program
Slovenija 2000 in rak, s katerim
naj bi zmanjšali do leta 2000 umr-
ljivost za rakom za 15 odstotkov.
Zveza je izdelala izvedbeni pro-
gram kot pomoč izvajalcem oziro-
ma regijskim društvom, izdala vr-
sto didaktičnega vzgojno- izobra-
ževalnega gradiva ter organizirala
seminarje.
Prvotni program Slovenija 2000
in rak ste dopolnili še z nekateri-
mi dejavnostmi?
Res je. Sprva v osnovnem pro-
gramu nismo imeli v načrtu edu-
kacijskega pregleda dojk. Ker se
je pokazalo, da so bili začetni pre-
gledi zelo odmevni in sprejeti
z izrednim zanimanjem, smo se
odločili, da osnovni program do-
polnimo tudi z omenjenimi pre-
gledi.
Imate morda v načrtu tudi pre-
glede moške populacije?
Da. Ravno lani in letos smo
v podjetju Radeče papir, s katerim
smo vzpostavili uspešno in korist-
no sodelovanje in ki nam že nekaj
let brezplačno dobavlja papir za
novoletne voščilnice, organizirali
in izvedli pilotno akcijo za ugo-
tavljanje zdravstvenega stanja
moških v zvezi s specifičnimi ra-
kastimi obolenji. Med delavce smo
razdelili 650 anketnih listov in jih
dobili 455 vrnjenih in izpolnjenih.
Posebna strokovna ekipa je 185
anketirancev napotila na pregled
k zdravniku. Ker ima akcija zna-
čaj pilotne akcije, njenih rezulta-
tov ne moremo tolmačiti kot do-
končne zaključke, temveč bolj kot
indikacije. \/^seeno pa bomo dobili
nekatere jasne zaključke in dovolj
trdna priporočila, da bomo lahko
po končani pilotni akciji izdelali
izvedbeni program za celotno Slo-
venijo.
Za tako široko zastavljen pro-
gram so potrebna velika finančna
sredstva. Kje so glavni viri?
Del sredstev za realizacijo ome-
njenih programov dobimo na os-
novi načrtovanih dejavnosti od
Ministrstva za zdravstvo, redne
letne dotacije za izvajanje kon-
kretnih programov in pa prispev-
ke Loterije Slovenije. Imamo tudi
veliko sponzorjev, ki nam poma-
gajo realizirati programe. Etično,
estetsko in ekološko so lepo spre-
jete naše sožalnice. Izredno uspeš-
ne so tudi naše akcije novoletnih
čestitk v časopisih Delo, Dnevnik,
Večer in Slovenec.
Operativne in splošne stroške
delovanja Zveze in Društev pa
krijemo s komercialno dejavnost-
jo, s prodajo novoletnih voščilnic.
Program Zveze slovenskih dru-
štev za boj proti raku dobiva pod-
poro vseh: od državnih ustanov do
posameznikov, zato smo prepriča-
ni, da bomo skupaj dosegli po-
stavljeni cilj in se uspešno posta-
vili po robu bolezni 20. stoletja
- raku! j,
F. ČEČ
»JVa pomoč, najstnika imamo!« je naslov knjige, katere predstavitev je za starše pripravila šolska
knjižničarka.
Teden za starše
Na 3. osnovni šoli v Celju so \ga pripravili že četrtič
Na 3. osnovni šoli v Celju je
bila prejšnji teden že tradici-
onalna prireditev - Teden za
starše. V okviru tega tedna so
se z raznimi aktivnostmi star-
šem predstavljali razredi in
krožki šole.
Teden za starše se je pričel
5. aprila, ko so pripravili veliki
Dobrodelni žur ob zaključku
akcije Mošnjiček, ki so jo izva-
jali v sklopu projekta Zdrava
šola. Sicer pa je bilo v okviru
akcije za starše organiziranih
nekaj zanimivih predavanj; od
pedagoške delavnice z naslo-
vom Soočenje s stresom do
predstavitve tehnik učenja za
starše učencev v začetku šola-
nja. Zanimiv projekt so pri-
pravili tudi tretješolci, ki so
raziskovali svoj družinski
krog in razmišljali o družini
nekoč in danes, svoje delo pa
so staršem predstavili na pri-
reditvi, ki so jo naslovili »Bil je
en lep večer«. Aktivni so bili
tudi člani pevskega zbora;
starše so namreč povabili na
odprto pevsko vajo. Četrtkov
večer pa se je končal z odboj-
karsko tekmo med ekipama
staršev in učiteljev, v kateri so
zmagali slednji.
Teden za starše se je nada-
ljeval s predstavitvijo poletne
šole v naravi, ki se je bodo
letos udeležili tretješolci,
v šolski knjižnici pa so se star-
ši lahko udeležili predstavitve
knjige »Pozor, najstnika ima-
mo«. Prireditev Korajža velja,
na kateri so se predstavili ne-
kateri »najpogumnejši« učenci
šole, je sklenila teden staršev.
ki so ga pripravili učenci s po-
močjo učiteljev. Judita Kež-
man Počkaj, ravnateljica šole,
je ob tem povedala: »Upravi-
čeno Icihko trdimo, da ta teden
prerašča v tradicionalno obli-
ko druženja in predstavljanja
številnih oblik dela na naši šo-
li. Veseli smo, ker v tem letu
čutimo, da starši že razumejo,
kaj šola želi, in se veselimo nji-
hovega odziva. Seveda vodimo
tudi statistiko o udeležbi star-
šev, in številke naraščajo. Pro-
gram poskušamo vedno zasta-
viti tako, da predstavimo čim
več različnih oblik, da ponudi-
mo različne oblike dela, da
resnemu delu dodamo tudi kaj
veselega, družabnega, tako da
se ponudba zastavi čim bolj
pestro. In letos nam je, vsaj po
odzivu in odmevu staršev so-
deč, to uspelo«.
N-M. SEDLAR
Foto: EDO EINSPIELER
Stihijska paša na Rogli
Konjiški izvTŠni svet je na
svoji zadnji seji med drugim
obravnaval tudi poročilo o de-
lu veterinarske inšpekcije, ki
ga je podala dr. vet. med. Mari-
ja Pipuš.
V svojem poročilu je posebej
opozorila na problem stihijske
paše na Rogli. Po razpadu paš-
ne skupnosti je paša na Rogli
povsem neurejena, saj se tam
zadržuje govedo brez nadzora,
zaradi česar je potrebno živali
cepiti proti steklini. Pri tem pa
se tod pase govedo ne samo iz
konjiške občine, ampak tudi iz
bistriške m slovenjegraške.
Pipuševa pa je v svojem po-
ročilu izpostavila tudi pro-
blem črnih zakolov govedi. Po
evidenci oddanih kož je bilo
teh zakolov kar 581. Ljudje, ki
zaradi nekoliko nižje cene ku-
pujejo to meso, se morajo za-
vedati, da le-to ni veterinarsko
pregledano. Po njenem mne-
nju je v občini dovolj ustreznih
klavniških zmogljivosti, kjer
kmetje lahko opravijo zakol
po zmerni ceni in nato pregle-
dano in ustrezno obdelano me-
so odpeljejo domov.        j. H.
Šentlurčani bodo Jurlevaii
Jurjevanje se vse bolj uve-
ljavlja kot osrednja šentjurska
turistična prireditev. Z letoš-
njim, četrtim po \Trsti, začenja-
jo jutri, v petek 22. aprila, ko
bo velika osrednja prireditev,
nadaljevali pa bodo do torka.
Največ pozornosti bo gotovo
vzbudila jutrišnja Jurjeva po-
vorka s konjskimi vpregami,
v spremstvu Zelenega Jurija,
za glasbo pa bo poskrbela do-
mača pihalna godba. Nastopi-
le bodo tudi domače mažoret-
ke. Povorka se bo odpeljala iz-
pred veterinarske postaje ob
15.30, na prireditveni prostor
v Gornjem trgu pa prispela
pred 16. uro, ko bo začetek
osrednje prireditve. Tam so
napovedali tudi pravi sejemski
živžav - prodajali bodo jedi ter
pijače kmečkih žena, vina vi-
nogradniškega društva, različ-
ne izdelke... Ob 18.uri bo
modna revija domačega Ele-
ganta, uro pozneje pa bo na-
stopila bavarska glasbena
skupina Ulwil in to na glasbi-
lih, ki so jih izdelali sami. Ob
tej priliki bodo odprli tudi
razstavo jedi, ročnih del, cvet-
ja in likovnih del, za dobro vo-
ljo pa bo poskrbel ansambel
Vinka Cverleta. Na tiskovni
konferenci, ki jo je glavni or-
ganizator, domače Turistično
olepševalno društvo, pripravi-
lo pretekli petek, so sporočili,
da bo prireditev v slabem vre-
menu v prostoru šentjurske
tržnice.
Jurjeva sobota, pojutriš-
njem, bo gospodarsko obarva-
na, z Jurjevim sejmom (od
8. do 17.ure) v prostoru šent-
jurske tržnice. Sejem bodo
uradno odprli ob 9. uri, za pri-
memo glasbeno vzdušje pa bo
skrbel Šaleški odmev. Jurjev
sejem pripravljajo obrtniki in
podjetniki šentjurske ter iz
drugih občin, društva kmečkih'
žena, vinogradnikov ter še ne-
katera druga. Ob 18. uri bo pri
tržnici velika Jurjeva veselica
z ansamblom Lojzeta Slaka.
V nedeljo ob 8. uri bo
v Zgornjem trgu koncert do-
mače godbe na pihala, z mažo-
retkami, pa se bodo predstavi-
li tudi folkloristi iz Dramelj,
Dobja in Dolge gore. Igral bo
tudi ansambel Šaleški odmev.
Z Jurjevanjem bodo nadalje-
vali v torek, 26. aprila, ko bo
v kulturnem domu Jurjeva re-
vija pevskih zborov in oktetov.
Nastopila bosta po dva zbora
iz Šentjurja in Dramelj, zbori
iz Krnice-Žusma, Planine,
Šentvida, šentjurski ženski
oktet ter oktet Trta z Dolge
gore. Ta večer posvečajo tudi
bližnjemu državnemu prazni-
ku, 27. aprilu.
Letošnje Jurjevanje so obo-
gatili še z drugimi prireditva-
mi. Po koncertih srednjeveške
glasbe mariborske Pro musice
tibicinia ter domačega moške-
ga pevskega zbora Skladate-
ljev Ipavcev, pripravljajo tudi
nastop jeseniške gledališke
skupine in tradicionalno sre-
čanje kmetijskih šol Slovenije.
Turistično olepševalno dru-
štvo je meščane povabilo, da
za Jurjevanje prispevajo tudi
k lepši zunanji podobi kraja.
Izdalo je tudi posebni barvni
prospekt.
BRANE JERANKO
Svetovalno-informativni telefon za študente
študentje se bodo lahko
o svojih študijskih, ljubezen-
skih, socialno-ekonomskih in
drugih težavah tudi brezplač-
no posvetovali. Maja bo na-
mreč začel delovati študentski
svetovalno-informacijski tele-
fon, kasneje pa še svetoval-
nica.
Projekt je pripravila skupi-
na študentov, finančno in
gmotno pa sta ga doslej podpr-
li Študentska organizacija
univerze v Ljubljani in Open
Society Found Slovenije. Sve-
tovalci bodo študentje in di-
plomanti humanističnih ved
z ustrezno predhodno izobraz-
bo in ob sprotnem nadzoru
ustreznih strokovnjakov ter
z morebitnimi izkušnjami pri
tovrstnem delu.
Na začetku bo na voljo sve-
tovanje dve uri dnevno v po-
poldanskem času, predvidoma
med 17. in 19. uro. Operativna
telefonska številka bo priori-
tetna in brezplačna za klicalca
080-8181. Izven časa svetova-
nja bodo nudili informacije
o ostalih delujočih profesi-
onalnih svetovalnih linijah,
kriznih telefonskih Unijah in
drugih oblikah nujne pomoči.
Načrtujejo pa tudi svetovalno
dejavnost po metodi iz oči
v oči, ki bo nudila možnost
svetovanja študentom s kom-
pleksnejšo problematiko.
S.B.
Zgornjesavinjsice postaje
v soboto se je tudi v mozirski občini, v Savinjskem gaju
v Mozirju, pred graščino Vrbovec v Nazarjah in pred
katedralo v Gornjem Gradu, ustavil avtobus alpskih cest.
Tako je veliko število udeležencev, na pot iz Kanrmika so
krenili štirje avtobusi in približno 40 oldtimerjev, spoz-
nalo nekaj lepot, ki jih nudi Zgornja Savinjska dolina. Te
naj bi v bodoče gostje spoznavali tudi s pomočjo avtobu-
sov, ki bodo vozili po alpskih cestah, od Kamnika preko
Mozirja v Tržič, Kranj in Domžale.
Akcija je nastala v Skupnosti Alpskega sveta Karavank
in Kamniško Savinjskih Alp, v katero so vključene občine
Domžale, Kamnik, Kranj, Tržič in Mozirje, ustanovljena
pa je bila pred dobrim letom. Skupnost je nastala za
boljšo povezavo turistične ponudbe, promocijo in trženja,
s pomočjo avtobusa alpskih cest pa naj bi gostje na druga-
čen način spoznavali zanimivosti v teh občinah.
Delo CB kluba
Konjičan
Konec prejšnjega tedna so
člani CB kluba Konjičan iz-
vedli deveti tradicionalni veli-
konočni kontest iz Rogle.
Vzpostavili so kar 2932 zvez,
kar je po besedah predsednika
kluba, Jožeta Doberška, uspe-
šen dosežek. V okviru CB klu-
ba Konjičan deluje okrog 120
članov, ki s pomočjo postaj ko-
municirajo, izmenjujejo infor-
macije v primeru elementar-
nih nesreč, sodelovali pa so tu-
di v junijski vojni leta 1991.
Prihodnji mesec, 20. maja, bo-
do v Domu teritorialnih enot
organizirali brezplačni semi-
nar o delovanju in namenu CB
frekvenc, o upravljanju in
o etiki vedenja ob uporabi CB
postaje in o spremembi zako-
nodaje. Jimija nameravajo or-
ganizirati srečanje CB klubov,
ki bo športno kulturnega zna-
čaja, jeseni pa se bodo ponov-
no srečali na seminarju.
B.Z.
Št.16 - 21. april 1994
,14
V Gotovljah že sto
let odmeva pesem
V soboto slavnostni koncert vseli treh zborov
»Ob 4. uri vrnil sem se do-
mov. Doma čakajo me že pri-
jatli in zvečer po molitvi svete-
ga rožnega venca in po češče-
nju Marije pri Koprivu smo
v mojej sobi s prijatelji Ivanom
Koto\am, Ivanom Žolnirjevim
in Francem Simonovem vžive-
li na novo gotoveljski Quartet.
Peli smo ljubke narodne pesmi
še dolgo v noč.« Tako je 14. ja-
nuarja davnega 1894 v svoj
dnevnik zapisal Anton Gor-
šek, mož, ki ima skupaj z ne-
katerimi drugimi Gotovljani
največ zaslug za začetek orga-
niziranega petja v tej vasi. Vi-
soko obletnico slavijo Gotov-
ljani v teh dneh s številnimi
prireditvami.
Moški pevski zbor je najprej
prepeval pod imenom Goto-
veljska Lira, kasneje so mu
nadeli samo ime Lira. V začet-
Zdenka Markovič, zborovod-
kinja: »Pred petimi leti sem
v Gotovljah prevzela ženski
pevski zbor, pred letom in pol
še moški pevski zbor, obenem
vodim tudi otroški zbor na tu-
kajšnji šoli. Z vsakim zborom
se sestajamo enkrat na teden,
pred nastopi še pogosteje. Iz-
bor pesmi prilagajam pevcem
v zborih. Trudimo se, da na-
študiramo tudi nekaj zahtev-
nejših pesmi, tako da sem za-
dovoljna sama kot zborovod-
kinja in pa ljudje, ki nas po-
slušajo.«
ku je zbor deloval znotraj dru-
štva Kmetovalec, na prehodu
stoletja se je društveno in pev-
sko življenje preselilo k Požar-
ni brambi, zatem k športnemu
društvu Borut, po drugi sve-
tovni vojni pa pod okriljem
Prosvetnega društva Gotovlje.
Danes deluje v žalski občini
30 pevskih zborov, ki združu-
jejo pribUžno 650 ljubiteljev
zborovske glasbe. A samo
v Gotovljah že sto let nepreki-
njeno odmeva ubrano in orga-
nizirano petje. V Gotovljah
praktično ni hiše, ki ne bi v teh
dolgih desetletjih imela vsaj
enega pevca. Pevska tradicija
z globokimi koreninami je
vtisnila svoj pečdt tudi seda-
njemu utripu v vasi. V Gotov-
ljah danes pod vodstvom
Zdenke Marko vič prepevajo
kar trije zbori, poleg moškega
še ženski in otroški.
Sto let organiziranega petja
je prav gotovo obletnica, s ka-
tero se lahko pohvali le malo
krajev v Sloveniji, zato so se
v Gotovljah odločiU za obse-
žen projekt, s katerim bodo
proslavili svoj jubilej. Minulo
soboto so v prostorih obnov-
ljenega zadružnega doma od-
prli razstavo, posvečeno 100-
letnici petja v Gotovljah. Ob
tej priložnosti so izdali tudi
obsežno in privlačno mono-
grafijo o 100-letnem razvoju
petja v njihovem kraju, osred-
njo prireditev pa pripravljajo
konec tega tedna. V soboto ob
19. uri bo namreč v dvorani
zadružnega doma slavnostni
koncert vseh treh gotovelj skih
pevskih zborov, na prireditvi
pa bodo podelili tudi prizna-
nja najzaslužnejšim pevcem in
pevkam. Na Dan državnosti
Predsednik pripravljalnega
odbora Henrik Krajnc: »Obse-
žen projekt ob 100-letnici pet-
ja smo uresničili v sodelovanju
s skupščino občine in žalskim
izvršnim svetom, ZKO Žalec
ter krajevno skupnostjo Go-
tovlje, zahteven projekt pa ne
bi obrodil sadov, če ga ne bi
podprli tudi KZ Gotovlje
Z.O.O., Gradnja Žalec, Hmezad
Banka ter Kovinotehna d.d.
Zagotovo pa visoke obletnice
ne bi praznovali, če tukaj ne bi
živeli ljudje, ki so resnično
predani petju in ki kljub delu
na polju in na svojih delovnih
mestih ter v šolskih klopeh
najdejo čas za vaje ter nastope
na prireditvah.«
pa bodo organizirali veliko
družabno srečanje pod stolet-
nimi Vekškimi lipami.
IRENA BAŠA
Foto: TONE TAVČAR
Revija otrošifili pevsiiili zborov
Konec tedna bo v Kulturnem domu v Slovenskih
Konjicah revija šolskih pevskih zborov. Zaradi izred-
nega zanimanja za to prireditev bo revija v dveh delih.
V prvem nastopu, v soboto, 23. aprila, se bo predstavilo
pet mladinskih pevskih zborov, v nedeljo, 24. aprila, pa
bo nastopilo devet mlajših mladinskih in otroških zbo-
rov iz občine Slovenske Konjice. B. Z.
Žalec skozi čas
Učenci žalske osnovne šole
Peter Šprajc-Jur so se pred
časom lotili zelo obširnega in
zahtevnega projekta s skup-
nim naslovom Žalec skozi
čas.
Po besedah ravnatelja
Adija Vidmajerja so se za to
odločili, da bi učencem vseh
starosti čim bolj približali
domači kraj, saj menijo, da
mora človek, preden se na-
poti v svet, dobro spoznati
domače okolje. Učenci vseh
razredov so se pod vodstvom
mentorjev razkropili po te-
renu, slikali so, fotografirali,
spraševali, poizvedovali, si
ogledovali, načrtovali in br-
skah po knjigah in muzejih.
Kot sami pravijo, so prvi del
naloge opravili in ga pred-
stavili v ličnem vodniku po
projektu. V njem so na krat-
ko predstavljene posamezne
naloge: Ljudski oder v Žal-
cu, Razvoj knjižničarstva.
Šolska knjižnica. Prospekt
mojega mesta, Lutke v Žal-
cu, Janez Hausenbichler, Ri-
sto Savin, Razvoj gasilstva,
Intei-vjuji s starejšimi in po-
membnejšimi Žalčani,
Struktura prebivalstva. Žal-
ski Sokol, Taborsko gibanje,
Žalec nekoč in danes. Inšti-
tut za hmeljarstvo in pivo-
varstvo, Hmeljarstvo, Fol-
klora v Žalcu, Kulturno zgo-
dovinski spomeniki, Grb,
Projekt mesta - turizem
Društvo prijateljev mladine
skozi otroške oči, Osnovna
šola Žalec od II. svetovne
vojne do danes, Okna in por.
tali. Arhitektura, Naše start
hmeljske sušilnice. Maketa
sušilnice hmelja. Železniški
in cestni promet, Vame pot;
do šole, Kaj bi v Žalcu spre-
menili na bolje, Poberimc
smeti in posadimo rože, Sta-
nje trgovine, bančništva ir.
gostinstva. Storitvene dejav-
nosti. Industrija, Obrt, Litje
žalskega grba. Razglednica
Žalca, Parkovni nasadi,
Zdravstvo, Spominsko dari-
lo, Temperatura in padavine
v Žalcu in Vodnik po pro-
jektu.
Za uspeh projekta imajo
poleg kakih 600 učencev in
mentorjev zasluge še številni
Žalčani, delovne organizaci-
je in ustanove ter knjižnica
Edvarda Kardelja in Pokra-
jinski muzej v Celju.
T.TAVČAE
Št. 16 - 21. april 1994
15
flajlepši spomini na Ciganico
l^ed našimi najstarejšimi naročnild je tudi
Hižina Oblak iz Harij v laški krajevni skup-
Lti Marija Gradec.
[skoraj pol stoletja že generacije te družine
jebirajo naš časopis, ki je v tem obdobju
p:at spremenil svoje ime. Prvi naročnik ta-
jat še Savinjskega vestnika je bil Ivan Oblak,
jaj ga že šestindvajset let ni več, danes pa
jroča Novi tednik njegov sin Ivan, ki je že
^ajseto leto priklenjen na posteljo. Fizično ga
.popolnoma ohromila multipla skleroza, ni se
J ta neozdravljiva bolezen polastila njegove-
juma. Ivanova žena Fanika je tista, ki vzame
teden časopis v roke, sede ob moževo
osteljo in mu prebira tisto, kar ga zanima in
jr mu krajša dneve.
Fanika Oblakova, ki se je k hiši priženila
fid šestnajstimi leti, nam je o navezanosti na
idnik pripovedovala: »To so bili časi, ko pri
iši še ni bilo radia, zato smo o vsem, kar se je
ilcrat dogajalo, izvedeli le iz Celjskega tedni-
a. To je bilo tudi naše edino razvedrilo po
apomem delu na zemlji in pri živini. Najbolj
ijje ostala v spominu povest o ciganki, ki smo
I dolgo časa prebirali v nadaljevanjih. Može-
I mama, ki je zdaj tudi že pokojna, nam je
iem na glas prebirala to povest, ko smo se po
[čerih zbrali za mizo ali ob kmečki peči. Spo-
injam se tudi zanimivega in napetega roma-
jo razbojniku Guzeju, pa tudi tista serija, ko
t pisali o dvojčkih, je bila zelo zanimiva.
Tednik je tudi danes zanimiv, a kaj, ko ga
!Žko berem. Zaradi sladkorne mi peša vid, pa
iliko je dela z bolnim možem in mojo mamo,
ije zdaj tudi pri nas in ki je tudi nepokretna.
Ia srečo imam zdaj pomoč, vsak dan, razen ob
ibotah in nedeljah, pride k nam devetnajst-
tao dekle, ki mi pomaga. Ko ste lani v vašem
isopisu pisali o tegobah naše družine, je Cen-
ir za socialno delo v Laškem kmalu za tem
»slal to dragoceno pomoč. Marsikaj dobrega
e naredili, ko ste pisali o ljudeh, ki so jih
lučile najrazličnejše težave. Tudi nam je Novi
dnik veliko pomagal.«
Fanika Oblak je skromna ženska, navajena
«ga hudega, zato jo lahko marsikaj razveseli
»solz. Da je bila letos že dvakrat srečna, nam
povedala. Prvič, ko se je prepričala, da je
idi ona med stotnijo izžrebanih žensk, ki so
»tovale na morje, in drugič, ko smo ji izročili
ato verižico v znak pozornosti za zvestobo
ovemu tedniku.
»Petnajst let sem vsako leto pošiljala kupone
1 ta izlet in bila vsako leto razočarana. Ko
im se v nedeljo vrnila od prve maše, sta mi
ta soseda, ki sta bila takrat pri nas na obisku,
(kla, da sta po radiu slišala, da sem med
žrebankami in da bom šla na izlet. Bila sem
kar malo nejevoljna, saj sem bila prepričana,
da se norčujeta iz mene. Potem sem to slišala
še od drugih sosedov in znancev, a nisem verje-
la, dokler se nisem na lastne oči prepričala, ko
je v četrtek prispel časopis,« je povedala Fani-
ka Oblak, o drugi letošnji sreči pa, da je to
njena prva zlata verižica v življenju in da do-
slej kaj takega niti v rokah ni nikoli držala.
»Tako srečna, kot sem letos, nisem bila že zelo
dolgo. Tudi zato, ker mi je hčerka, ki se je
omožila v Zagorje, rodila vnuka. Tudi ona je
bila na Novi tednik zelo navezana, zato se je
nanj sama naročila, da tudi v Zagorju ve, kaj
se na Celjskem dogaja.«
Z denarjem so pri Oblakovih zelo na tan-
kem. »A veste, da mi ni niti enkrat prišlo na
pamet, da bi tednik odpovedala. Takoj ko do-
bim penzijo, grem najprej plačat račun za Novi
tednik in za elektriko. Pa še zaradi nečesa nam
je tednik drag: Vsak četrtek ga prinese poštar.
K nam redkokdaj kdo pride, zato sem vesela,
ko vsaj ob četrtkih dobimo obisk. Res je kra-
tek, obisk pa je le.«
MARJELA AGREŽ
V Lašlcem bodo spet iurjevaii
OMor ¥ Laškem išče par za kmečko oitcet
v delovnem programu za le-
to 1994 je Odbor za obujanje,
ohranjanje in prikazovanje
starih ljudskih šeg in delovnih
opravil iz Laškega zapisal vr-
sto aktivnosti oziroma priredi-
tev. Nekaj teh je že v pripravi,
prva prireditev pa bo Jurje-
vanje.
Jurjevanje po ulicah Laške-
ga bo v soboto, 23. aprila od
9.30 in-e dalje. Zeleni Jurij se
bo s spremstvom podal na pot
izpred osnovne šole in tam po-
biral darove dobrotnikov. Po
ljudskem izročilu so Jurija ob-
darovali s surovimi jajci, kru-
hom, slanino, pa tudi z vinom.
Za darove Laščanov se bo Ju-
rij, tako kot govori ljudsko
izročilo, na določenih mestih
zahvalil (parkirišče Pivovami-
ške ulice, ploščad pred šolo na
Titovi ulici, pred Marketom,
pred cerkvijo na Aškerčevem
trgu, pred Ljubljansko banko
na Valvazorjevem trgu in na
šolskem igrišču na Trubarje-
vem nabrežju). V zelenje odeti
Jurij bo na svoji poti dobro uro
koledoval po ulicah Laškega
in se vrnil na šolsko igrišče,
kjer bo Jurjevanje zaključeno
z rajalnirii in pastirskimi
igrami ter pojedino s cvrt-
njakom.
Med prireditvami, ki jih bo
Odbor izvedel v tem letu ah pa
v njih sodeloval s svojim pro-
gramom, so še Večer po doma-
če (20. juh j a), Kmečka ohcet
(24. julija), sodelovanje v veli-
ki paradi na prireditvi Pivo
cvetje (24.juLij), prikaz botrije
kot ljudskega običaja na tradi-
cionalnem, tokrat že 11. prika-
zu starih ljudskih šeg in opra-
vil (konec avgusta) ter Marti-
novanje na Martinovo, 11. no-
vembra.
Za letošnjo ohcet po stari
šegi, ki bo v okviru prireditve
Pivo in cvetje, organizator išče
par za poroko, ki bo v nedeljo,
24. julija ob 10. uri v Laškem.
Prednost pri izboru bodo imeli
pari iz laške občine in tisti bo-
doči ženini in neveste, ki delu-
jejo v kulturnih društvih obči-
ne. Zadnji rok za prijavo je
25. maj, prijaviti pa se je treba
na Zvezo kulturnih organiza-
cij občine Laško, s pripisom
»za ohcet«. Če se bo prijavilo
več ustreznih parov, bodo
pravšnjega izbrali na eni od
javnih prireditev mesec dni
pred ohcetjo.
MARJELA AGREŽ
Srečanje
krvodajalcev
v Radečah
Minulo soboto so se v osnov-
ni šoli Radeče, srečali krvoda-
jalci iz Radeč, Jagnjenice,
Svibnega, Vrhova in Zidanega
mosta, ki so v zadnjih letih do-
segli tolikšno število večkrat-
nega darovanja krvi, da so za
to svojo humano dejavnost
prejeli tudi eno od priznanj
Rdečega križa Slovenije.
Od več kot 170 povabljenih
krvodajalcev, se je srečanja
udeležila dobra polovica. Raz-
delili so 80 priznanj za 5 krat-
no darovanje krvi, 37 za 10
kratno, 32 za 15 kratno, 13 za
20 kratno, za 25 kratno daro-
vanje so skupaj s plaketami
priznanja prejeli: Lovro Helo-
vič iz Radeč, Stane Glavač iz
Žebnika, Marija Klanšek iz
Svibnega, Miha Novak iz Ra-
deč in Branko Sotlar iz Šent-
janža, razdelili pa so še 3 priz-
nanja za 30 kratno in 3 za 35
kratno darovanje krvi.
Hkrati pa so se s to priredi-
tvijo v občini Laško tudi zak-
ljučila srečanja ob 40 letnici
krvodajalstva na Slovenskem.
MOJCA MAROT
Iz kiparjeve delavnice
Kipar Lojze Pongrašič, ki je minuli petek z odprtjem
razstave, posvečene materi, proslavil tri svoje jubileje, zdaj
dela in ustvarja naprej. Večer, ki ga je doživel skupaj s šte-
vilnimi obiskovalci razstave, prijatelji, sodelavci Cetisa, mu
je dal novega poleta.
Tako mu je v svojem nagovoru k razstavi zaželel tudi Jure
Krašovec (na fotografiji levo v pomenku s kiparjem), tako so
mu želeli vsi, ki so si z zanimanjem ogledovali njegove
lesene skulpture, pa tudi slike, ki jih je postavil na ogled in
manjše plastike, ki so prav tako pritegnile pozornost obi-
skovalcev in poznavalcev imietnosti.
Kulturni prograni..k dogodku je prispevala Zveze kultur-
nih organizacij Laško.
MATEJA PODJED, Foto: EDO EINSPIELER
Čvekarije v Vinski gori
»Iz dvorane je slišati, da bo
Dorala Simona na naslednje
•astope priti v krilu, ne pa
[hlačah.« To je le ena izmed
itevilnih domislic, s katerimi
ta Strašna Jožeta obogatila
ftič trač in druge čveke, so-
rtno javno radijsko oddajo
Velenjskega radia v Vinski
lori.
Množica obiskovalcev se je
'aradi takšnih in drugačnih
loinislic Strašnih Jožetov se-
'eda neznansko zabavala, od-
daja Trič trač in druge čveke
Pa je pomenila dobri dve uri
^bave, glasbe in ugodnega
Počutja. Ni odveč pripomniti,
da so vsi obiskovalci lahko
v miru sedeli, po potrebi jedli
in pili, predvsem pa so jih ča-
kale z belimi prti pogrnjene
mize in šopki. Tudi to botruje
dobremu počutju.
Poleg Strašnih Jožetov, Si-
mone Weiss in ansambla Fran-
ca MiheUča, ki je po programu
zaigral za ples, so sodelovali
tudi »najlepši, najboljši, naj-
bolj priljubljeni, skratka naj-
bolj čukasti Čuki,« ki so dodo-
bra ogreli dlani in grla naj-
mlajših. Za igranje harmonike
ne potrebuješ le rok, temveč
lahko igraš s pomočjo prazne
steklenice za pivo ali s pomoč-
jo drugih rok, po potrebi pa
tudi obrnjen na glavo. To do-
kazuje Zoran Zorko, dvakrat-
ni evropski prvak v igranju
harmonike, s svojim ansam-
blom Multi harmo show pa je
predstavil tudi polke in valčke
v ročk izvedbi. AU obratno, če
hočete. Še Strašna Jožeta sta
se držala za glavo.
Ni odveč omeniti še, da so
gledalci »z žvižganjem, tulje-
njem, ploskanjem, vriski, to-
potanjem, cepetanjem, udarja-
njem (pa ne žene),« izbrali naj-
boljšega izvajalca karaok. Na-
dobudni pevci so se ukvarjali
s pesmijo Dan ljubezni.
si narekovaji v tekstu pripadajo Strašnima Jožetoma, ki sta z zanimanjem in v zabavo gledalcev
^elovala tudi pri nastopu ansambla Multi harmo show.
Za žalske
krvodajalce
v žalskem RK so pripra-
vili program aprilskih in
majskih krvodajalskih ak-
cij. Jutri, v petek, 22. apri-
la, bo krvodajalska akcija
v Krajevni skupnosti Žalec
(od 7. do 13. ure), 5. maja
v šempetrski osnovni šoli,
12.maja pa v griškem Do-
mu svobode.
BJ
Načrti
Slivničanov
V krajevni skupnosti SUvni-
ca so za danes napovedali as-
faltiranje kilometra ceste Za-
puže-Njivice. V maju namera-
vajo nadaljevati s krajšima
odsekoma v Voglajni ter Šotni
ter blizu kilometrskim odse-
kom proti ribiškemu domu ob
Slivniškem jezeru.
V kraju pravijo, da bodo je-
seni asfaltirali še krajše cestne
odseke v Bukovju, Javorju in
Petelinjeku. Za boljšo oskrbo
z vodo zaključujejo z gradnjo
novega vodovoda Tratna, ki bo
v pomoč 22 gospodinjstvom
ter ribiškemu domu. Krajani
Slivnice plačujejo za nove na-
ložbe samoprispevek ter
opravljajo fizična dela. Pri
tem pa nenehno opozarjajo tu-
di na problematiko regionalne
ceste proti Kozjem, ki je v sla-
bem stanju.
BJ
PRODAJA POSLOVNO-PROIZVODNIH
PROSTOROV
1. CELJE-LAVA 7
Poslovni prostori - pisarne, v IV. nadstropju poslovnega
objekta, v skupni velikosti 922 m^.
Možna prodaja tudi po delih.
2. CELJE - LAVA 7
Proizvodno delavniški prostori so pritlični, namenjeni drobni
obrti in storitveni dejavnosti.
Na voljo so naslednji prostori:
- prostor št. 5, velikost 133.15m^
- prostor št. 8, velikost 92.40
- prostor št. 10, velikost 190.90
Prostori so takoj vseljivi.
3. LJUBLJANA - SAVLJE 89
Poslovni prostori so v III. nadstropju poslovne zgradbe, v veli-
kosti 170m^. Prostori so takoj vseljivi.
4. LJUBLJANA - SLOVENČEVA 15
Proizvodno skladiščni prostori, velikost 208m^. Objektu pri-
pada tudi zemljišče v velikosti 1.275m^, prostori so takoj
vseljivi.
5. LJUBLJANA - BRATISLAVSKA CESTA
Zazidljivo stavbno zemljišče v velikosti 23.000 m^, ki je name-
njeno gradnji proizvodnih, skladiščnih, trgovskih ali servisnih
objektov. Najmanjša kvadratura zemljišča je 3000 m^.
UGODNE CENE IN UGODNI PLAČILNI POGOJI Z MOŽ-
NOSTJO KREDITIRANJA.
Informacije in prodaja:
SKB - NEPREMIČNINE & LEASING D.O.O.,
Slovenska 54, 61000 Ljubljana, telefon (061) 313-468, (061)
313-231, fax (061) 1321-202. _
Št. 16 - 21. april 1994

Atletski start v Velenju
Jutri otvoritev obnovUenega štadiona, mednaroanl miting In prvi ael državnega
prvenstva - Kladivar CetIs odpovedal pokal prvakov
Dotrajane atletske naprave na štadi-
onu v Velenju so obnovili že lani ter 400-
metrski oval s šestih razširili na osem
stez, uradno otvoritev pa so jeseni one-
mogočile težave tehnične narave. Velenj-
ski atletski dan D bo tako jutri z medna-
rodnim mitingom in prvim delom držav-
nega prvenstva: teki na dolge proge.
Obnovo štadiona je v največji meri
omogočil RLV, pridobitev pa je velikega
pomena za domače tekače na srednje
proge Izudina Hrapiča, Bekima Bahtirija
in Jolando Steblovnik, ki so kandidati za
nastop na evropskih prvenstvih v Helsin-
kih in Lizboni. Zavoljo naslovov držav-
nih prvakov (tudi drugi del prvenstva bo
v Velenju) bodo posebej mikavne odloči-
tve v članski in starejši mladinski kate-
goriji na 10 km, nastopili pa bodo lahko
tudi neregistrirani tekači.
Velenjski miting bo z nastopom neka-
terih najboljših (Bukovčeva, Straškova,
Kocuvan) tudi pravi uvod v novo sezono
tekmovanj na prostem, med vabljenimi
pa so tudi atleti iz Avstrije, Madžarske in
Italije. Prireditelji potihem tudi računajo
na prisotnost predsednika Mednarodne
zveze lAAF dr. Prima Nebiola, ki je tudi
prvi mož Združenja letnih olimpijskih
panog in bo od petka do nedelje na Bledu
na zasedanju sveta Evropske zveze.
Pokal prvakov brez
Celjanov
Kladivar bo še naprej v navezi s Ceti-
som, ki bo v bodoče redno izpolnjeval
finančne obveznosti, toda s tem se v nek-
daj najbolj uspešnem celjskem klubu
vsen težavam niso izognili. Sodelovanje
na pokalu prvakov skupine B maja v Tel
Avivu je dokončno odpovedano, saj ni
bilo možnosti, da bi zbrali slabih 20.000
mark. Posredno je z najbolj radikalno
odločitvijo zagotovljena udeležba ekipe
mladink na pokalu skupine A, ki bo sep-
tembra v Varšavi, kjer bodo dekleta bra-
nila bronasto koljano.
Kmalu olimpijski tek
Predlani je bil v Sloveniji prvi oUmpij-
ski tek, letos pa bodo kar štirje. Uvodni
bo 27. maja v Celju na 3 in 7 km dolgih
progah. Štartno-ciljni prostor bo na liva-
di pri kurilnici v Novi vasi, obe progi pa
bosta speljani do Šmartinskega jezera in
nazaj, daljša pa tudi ob obrežju. Prijav-
nine za nastop in tudi posebnih starost-
nih omejitev ne bo, nagrade pa bodo že
po tradiciji enake za vse udeležence
olimpijskih tekov sirom po svetu: spo-
minska majica in listina s podpisom
predsednika MOK Samarancha.
ŽELJKO ZULE
Polzela: pet dni evropske košarke mladih
S tekmama Belorusija-Bel-
gija in Slovenija-Švica, Italija
pa je bila prosta, se je sinoči na
Polzeli začel kvalifikacijski
turnir skupine E v košarki za
evropsko prvenstvo kadetov
leta 1995 na Portugalskem.
V našem taboru si obetajo
uvrstitev med najboljšo trojico
in s tem v drugi krog kvalifi-
kacij, med nosilci igre pa bo
tudi po besedah trenerja Zgaj-
nerja domači up Žiga Medve-
šek. Prepričanje v uspeh je
prisotno med vodstvom, igral-
ci in organizatorji s Polzele, ki
so se za vse tekme odločili za
prost vstop na tribune. Kvali-
fikacijski turnir bo trajal do
vključno nedelje, v reprezen-
tanci Slovenije (na sUld) pa so
zbrani (z leve): Nograšek (po-
močnik trenerja, Slovan),
Turk (Slovan), Djurkovič
(Portorož), Smodiš (N. mesto),
Ravnikar (Satex), Maravič
(Slovan), Nachbar (Satex),
Grum (Bistrica), Zgajner (tre-
ner, Rogaška); čepijo: Japič
(Litija), Kovač (Slovan), Savič
(Idrija), Gladovič (Maribor),
Zakrajšek (Slovan), Kobilica
(Olimpija), Medvešek (Kovi-
no tehna).
Spored - četrtek: Italija-Be-
lorusiia (17), Slovenija-Belgija
(19), Švica prosta; petek: Itali-
ja-Svica (17), Slovenija-Belo-
rusija (19), Belgija prosta; so-
bota: Italija-Belgija (17), Švi-
ca-Belorusija (19), Slovenija
prosta; nedelja: Belgija-Švica
(17), Slovenija-Italija (19), Be-
lorusija prosta.
Foto: TONE TAVCAR
Vaterpolo
Slovenska liga
6. kolo: Neptun-Maribor
12:8 (3:2, 3:0, 4:3, 2:3); Glavan
5, Stanišič 4, Škerl 2, Šumeč-
nik 1. Vrstni red: Ljubljana 9,
Koper, Triglav 8, Neptun 5,
Kranj 4, Maribor 0.
Petek, 22.4.
Atletika
Velenje: miting z DP v teku
na dolge proge in otvoritvijo
prenovljenega stadiona (od
14. ure).
Sobota, 23.4.
Basebali
Škofja Loka: ICranjski lisja-
ki-Celje (2. kolo I. lige, 12).
Judo
Gorišnica: državno prven-
stvo za starejše dečke in dekli-
ce (od 10. ure).
Nogomet
Žalec: Žalec-Aluminij, Slo-
venska Bistrica: Impol-Papir-
ničar (18. kolo III. SNL, obe
18); Šentjur: Šentjur-Usnjar,
Laško: Tim Laško-Kovinar
(13. kolo MNZ Celje, obe 17).
Rokomet
Hrpelje: Jadran-Pivovama
Laško, Ptuj: Drava-Gorenje
(drugi polfinalni tekmi konč-
nice moške SRL, obe 19).
Vaterpolo
Celje: Kranj-Neptun (7. ko-
lo SVL, 19).
Nedelja, 24.4.
Nogomet
Velenje: Rudar-Izola, Nova
Gorica: Gorica-Publikum (23.
kolo SNL); Rogaška Slatina:
Steklar-Tumišče, Lendava;
Nafta-Dravinja, Prevalje: Ko-
rotan-Era Šmartno (23. kolo
II. SNL, vse 16.30).
Rokomet
Ptuj, Trbovlje: polfinale DP
ml. dečkov z udeležbo Pivo-
varne Laško in Gorenja (od
10. ure).
Sreda, 27.4.
Rokomet
Celje: P. Laško-Jadran, Ve-
lenje: Gorenje-Drava (tretji
tekmi polfinala končnice mo-
ške SRL?, obe 19).
PREŽIVITE LETOŠNJE
PRVOMAJSKE PRAZNIKE
V PRIJETNEM ISTRSKEM
MESTU NOVIGRAD
v HOTELU MAESTRAL IN UGUNA VAS
PRIČAKUJE BOGATA HOTELSKA
PONUDBA:
* NOTRANJI BAZENI Z OGREVANO
MORSKO VODO
* TENIŠKA IN OSTALA IGRIŠČA TIK OB
MORJU
* ISTRSKE SPECIALITETE IN
* OB VEČERIH ŽIVA GLASBA.
POLPENZION DOBITE ŽE OD 1500 TOLARJEV
NAPREJ.
VSE INFORMACIJE IN REZERVACIJE
NA TELEFONSKIH ŠTEVILKAH:
00385-531-57-327 in
00385-531-57-557
IZKORISTITE UGODNO PRILOŽNOST
IN PREŽIVITE PRAZNIKE V NOVIGRADU!
PANORAMA
Nogomet;
Slovenska liga
22. kolo: Rudar-Potrošnik
3:1 (1:1); po hitrem vodstvu
gostov so zmagovalca odločili
Javomik (38), Spasojevič (85)
in Oblak (88); Izola-Publikum
2:0 (2:0); domači so gola dose-
gli do 16. minute. Vrstni red:
Olimpija 39, Mura 36, Maribor
30, Publikum 29, Naklo 26,
Koper 25, Gorica 24, Potroš-
nik 23, Izola 22, Rudar, Opti-
mizem 17, Ljubljana 16, Pri-
morje 15, Mavrica 13, Istragas
12, Krka 8.
H. Slovenska liga
22. kolo: Dravinja-Domžale
2:2 (1:2); domači so spomladi
še edini neporaženi: Topič
(45), Jelenko (68); Kočevje-
Steklar 2:1 (0:1); z golom Mar-
guča (35) so gostje še devet mi-
nut pred koncem držali remi;
Zagorje-Era Šmartno 3:1
(0:0); Jelen (73). Vrstni red:
Kočevje 33, Korotan, Tumišče
32, Nafta 29, Piran 26, Zagorje
24, Dravinja, Beltrans 23, Era
Šmartno, Steklar 22, Slavija,
Domžale 19, Rudar (T), Želez-
ničar 16, Triglav 12, Medvode
4.
m. slovenska liga
17. kolo: Papimičar-Drava
0:0, Svoboda-Žalec 2:0 (0:0).
Vrstni red: Drava 24, Aluminij
22, Papimičar, Kovinar (M),
Žalec 21, Kungota 19, Dravo-
grad, SI. Gradec 18, Svoboda
17, Rače 14, Pohorje 13, Impol,
Pobrežje 11, Ižakovci 8.
MNZ Celje
12. kolo: Unior-Kovinar (Š)
1:2, Usnjar-Tim Laško 1:1,
Ljubno-KTV Vransko 1:2,
Šentiur nrost. Vrstni red:
Šentjur 17, Unior 16, Usnjar
12, Ljubno 11, Kovinar (Š) 9,
Tim Laško 8, KIV Vransko 7,
Hrastnik 5, Elkroj 3.
Rokomet
Slovenska liga
Moški - tretja tekma četrtfi-
nala končnice: Gorenje-Pre-
vent 23:20 (11:9); Velenjčani
so se zanesljivo uvrstili v pol-
finale, saj so vodili že z 18:12:
Krejan, Plaskan 7, Kimčenko
4, Ocvirk 3, Meolic, Cvetko 1.
Ženske - 10. kolo: Žalec-Pi-
ran 21:25 (11:12); domače so
spet izgubile odločilno tekmo
za napredovanje: Vujovič 6,
Golob, Kline 4, M. Šimek,
Randl, Hudej 2, Cmak 1. Vele-
nje-Branik 14:28 (6:15); Ra-
ukovič 4, Rodič, Kranjc, Ibra-
lič 2, Brehh, Petek, Noiinovič
I. Končni vrstni red: Branji
16, Piran 10, Žalec 6, Vele«'
5, N. mesto 3.
II. Slovenska liga
Moški - vzhod; končni vrstuj
red: Krško 37, Sevnica 35, Po,
murka 34, Dobova 32, Ornioj
24, Radeče 23, Celje 21, Zagor.
je 19, Krog 16, Dol 11, Pol^
10, Radgona 2.
Odbojka
Slovenska liga
ženske - druga tekma polg.
nala končnice: Cimos-Celij
3:2(10,7,-10,-10,13); posli
bem začetku so se gostje za
grale bolj borbeno, a je bi
odlična igra Tolmačova pr^
malo za izenačenje v zmagah
Kegljanje
Državno prvenstvo
ženske dvojice (Litija):
Kardinar-Tkalčič 171
(881 + 842), 2. Zupanc-Grob«
nik 1705 (853 + 842), 3. Lesjal
Verdnik+Filipčič 16J
(829+434+418),10.Šeško-Le(i
nek 1600 (844+800), 15. Šp«
Ijar-Razlag (vse Emo) 15J
(805+775), 17. Podbrežnik-H«
jan (Šoštanj) 1573 (807 + 76^
22. Zimšek-Ramšak (Eim
1548 (742+806). V kadetsl
konkurenci je naslov osvojil
dvojica Špoljar-Razlag. N»
stopilo je 24 dvojic.
Plavanje
Državno prvenstvo
Šprintersko (Ljubljana): I
m prosto — absolutno: 1. Jun
23,35 (drž. rek); člani: 2. Juri
24.38; mladinci: 1. Jurak 23,;
(ml. drž. rek); dečki: 3. Kai
puš (oba Nept) 28,26; I
m delfin - deklice: 3. KoloS
(Vel) 33,59; 50 m hrbtno - ml
dinci: 3. Kolčan 28,64; kadd
1. Stojanovič (oba Nept) 29,31
kadetinje: 1. Valcl (Vel) 33,5!
Mali nogomet
Prvenstvo Celja
5. kolo: Ščurek Ilport-Sok«
li 4:2, Umetniki-Skavti 7:1
Pelikani-PZ Viva la music
9:2, Miroteks-Zagrad 5:1, Ke
win-Cmi baron 4:3, Klateži
Sipro 3:2. Vrstni red: Miroteks
9, PZ 8, Pelikani 7, Sokoli
Umetniki 6, S. Ilport, Zagrad
5, Sipro, C. baron 4, Kewin 3
Klateži 2, Skavti 1.
Zaradi podaljška ob nagrade
Podaljšek pokalnega finala v rokometu Pre-
vent-Pivovama Laško je napovedal le eden
med več kot sto igralci 34. kola športne stavni-
ce NT, a je bil nekoUko manj uspešen pri
drugih parih in ves nagradni sklad se prenaša
v naslednje kolo.
Pravilna napoved - 34. kolo: Prevent-P. La-
ško O, Žalec-Piran 2, Rudar-Potrošnik 1, Ko-
čevje-Steklar 1, Papimičar-Drava 0.
Za sodelovanje v naslednjem kolu (pri roko-
metnih parih tip O pomeni podaljšek) bom"
upoštevali kupone s poštnim žigom sobot«
23. aprila, ali če bodo najkasneje do *2.urf
oddani v nabiralnik pri vhodu v našo stavbo
Naslov: Novi tednik, Prešernova 19, 63000 Ce-
lje, s pripisom Golding loto.
1. Rokomet(m): Jadran-P. Laško 10 2
2. Rokomet (m): Drava-Gorenje 1      0 2
3. Nogomet:Steklar-Tumišče 10 2
4. Nogomet:Žalec-Aluminij 10 2
5. Vaterpolo: Neptun - Kranj 10 2
Ime in priimek:.
Naslov:_
Št. 16 - 21. april 1994
17,
ifitrine se polnijo
pkometaši Celia Pivovarne Laško osvoiill pokalni naslov, mlatllncl ptvensivo
^ Prvi zlahka ao finala, mlajši težje, a...
Ce se je prvo moštvo Celja
pivovarne Laško pravzaprav
jprehodilo do finala pokalne-
p tekmovanja (Slovan
I 44:22, 39:11, Kodeljevo
26:15, 25:20, Rudar 24:20,
j5:ll, Gorenje 18:13, 21:15),
jO se mladinci morali krepko
potruditi za preboj med naj-
lioljše. Potem pa so v nedeljo
(lanom v Slovenj Gradcu za-
bodli domači in izsilili podalj-
šek, v Veliki Nedelji pa so nji-
liovi mlajši kolegi v finalu DP
gadigrali Slovana kar 30:17.
Pivovarji so lani že »viseli«
v povratni četrtfrnalni tekmi
i Jadranom v Golovcu, ko sta
jih pred izvajanjem sedemme-
trovk rešila (kasneje sodniško
upokojena) Kem in Strel. V le-
tošnji sezoni je šlo vse gladko
io finala in v njem do pet mi-
aut pred koncem, ko je Pre-
vent izenačil na 19:19, potem
I>revent-P.Laško 21:25 (21:21,
8:12); B. Leve, Leskovšek 5,
iUeč, I. Doberšek 3, Štrigl,
Mauc 2, Bari 1 za domače; A.
Leve 8, Šerbec 6, Jeršič 5, Pun-
gartnik 4, Šafarič, Čater 1 za
goste.
b je kar devetkrat zaostajal
» štiri gole; prvič po golu Jer-
iiča v 11. minuti z 2:6. Gostite-
lji so ob bučni podpori občin-
stva izničili tudi zaostanek
z 19:21, v podaljšku (dvakrat
pet minut) pa gola niso dose-
gli. Strašek je takrat ubranil
tri žoge, zadeli pa so Čater iz
sedemmetrovke ter Leve, Šer-
bec in Pungartnik.
Pri Preventu sta presenetila
Celjana, po mnenju večine
najboljši igralec tekme, vratar
Trivko Matovič s kar 16
obrambami in Dejan Leskov-
šek. Matoviču ob bok gre po-
staviti pivovarja Aleša Levca,
ki je iz igre metal odličnih
8:10. Njegov brat dvojček Bo-
ris, ki ga je v boju za odbito
žogo celo poškodoval, je ble-
stel pri Preventu v drugem
polčasu, ko je uspešno zaklju-
čil pet metov zapored. Levcu
se je v končnici tekme pridru-
žil Uroš Šerbec (skupno 5:7 iz
igre), ki je zadeval v ključnih
trenutkih, čeprav sta tesno ob
njem bdela sprva Soršak, pa
Štrigl.
Celjskim mladincem so ugo-
dili pritožbo glede neregular-"
nosti na izločilnem turnirju
v Velenju, kjer bi morah stre-
ljati sedemmetrovke. Zato so
pred osmimi dnevi še enkrat
gostovali v Rdeči dvorani in
s 4:2 v kazenskih strelih pre-
Sinoči sta bili prvi polfinalni
tekmi končnice DP Pivovarna
Laško-Jadran in Gorenje-
Drava. Povratni tekmi bosta
v soboto v Hrpeljah in na Ptu-
ju, morebitni tretji pa v sredo
znova v Celju in Velenju.
magali domače. Podpečan je
ubranil prva strela, potem pa
še na začudenje nasprotnikov
zabil odločilni gol.
Finalni turnir šestih ekip je
bil v Veliki Nedelji, v odločilni
tekmi za naslov pa so celjski
upi z atraktivnimi akcijami
dotolkli nasprotnike in poželi
priznanje občinstva. Naslov so
osvojili Dušan Podpečan (iz-
bran za najboljšega vratarja),
Goran Bilbija, Zoran Lubej
(najboljši igralec in s 26 goli
tudi strelec DP), Dani Trboje-
vič, Uroš Božič, Tomaž Potoč-
nik, Marko Bon, Sašo Čajevec,
Robi Šantl, Boštjan Biirdijan,
Jure Cvetko in Vedran Biiha-
nec. Trener je Stanko Ander-
luh, tehnični vodja pa Janez
Cankar. DEAN ŠUSTER
Foto: EDI MASNEC
Celjani so se letos že nekajkrat veselili velikih zmag, v prihodnje pa bo z njimi tudi Silvia
Ivandija (7), ki je po ponedeljkovem pregledu začel trenirati.
S ponaredicom v finale?
v polfinalu končnice za odbojkarice je za Cimos proti
Celju s ponarejeno izkaznico igrala Olga Shhumova, kar
je pisno potrdil tudi predsednik mednarodne zveze FIVD
dr. Rube Acosta. Shkumova je namreč še vedno članica
Luzema, njen novi klub pa si je pomagal z izpisnico
dunajskega kluba, kjer je igrala pred tremi leti. Namesto
žiga OZS so na certifikat vtisnili kar klubski pečat, pri-
tožbo Celjank pa so na zvezi - predsednik je Silvo Obid iz
Kopra - zavrnili. Vodstvo Celja se je zato odločilo da za 3.
mesto z Bledom ne igralo, FIVB pa je zagrozila, da bodo
v primeru afere večjih razsežnosti naši klubi in reprezen-
tance za tri leta izločeni iz mednarodne konkurence.
Prosen odstopil
že pred nedeljskim gosto-
vanjem v Kočevju je trener
Steklarja Tomislav Prosen
odstopil, vendar pa je na pri-
govarjanje igralcev še vodil
moštvo. Kot poglavitni ra-
zlog odstopa poudarja po-
vsem neurejene razmere
v klubu, ki je bil še lani pr-
voligaš.
Stalnemu nezadovoljstvu
igralcev so botrovale pred-
vsem kadrovske in finančne
težave. Steklarju se je letos
že dvakrat zgodilo, da igra-
lec ni smel nastopiti na go-
stovanju zaradi neurejenega
tekmovalnega kartona ali pa
se je karton enostavno poza-
bil v Rogaški Slatini. Vse na-
šteto in že pred časom odhod
predsednika kluba Vrečarja
dovolj zgovorno pričajo
o stanju v klubu.
Prav zato so pri Steklarju
za jutri sklicali izredno
skupščino, ki naj bi postavi-
la novo vodstvo kluba. Kdo
bo novi trener se še ne ve,
najverjetneje pa bo ogenj po-
novno gasil trener kadetov
Leopold Kores, ki je moštvo
že vodil zadnjih pet prvoh-
gaških kol prejšnjega prven-
stva, ko so pri Steklarju od-
slovili Klinčarovskega. Pro-
sen je tako v dveh letih že
osmi trener, ki odhaja s pre-
vroče klopi ligaša iz Rogaške
Slatine. J. T.
Kdo ho prevzel dolgove?
V taboru košarkaric Rogaške tesna oUločItev v priti združitve z moškim klubom
~ Odstop preUseUnika Krebsa In slovo Igralk
Nedeljska skupščina ŽKK
Rogaške, ki naj bi prinesla re-
šitev najboljšemu klubu obči-
ne Šmarje v preteklem letu, je
bila zelo klavrno obiskana.
Udeležilo se jo je vsega devet
članov kluba, prisotni pa so
bili le še štirje gosti, kar dovolj
zgomo kaže na stanje v klubu.
V ospredju je bila morebitna
združitev kluba z MKK Roga-
ška Donat MG v enovit klub,
ki je bila v precej mučnem
vzdušju z rezultatom 5:4 tudi
izglasovana. Ostal je grenak
priokus, da so proti glasovale
kar tri igralke (vzdržale so se
odločitve) od štirih prisotnih.
Uvod je bil v znamenju po-
udarjanja uspehov kluba
v pretekli sezoni, ki so bili za-
fes lepi: uvrstitev v 3. kolo po-
kala LilUane Ronchetti, zelo
Uspešna turneja po ZDA (pet
Zmag in le en poraz), ligaški
ftaslov po prvem delu prven-
stva in uvrstitev v finale poka-
la. Na uspehe bi člani kluba
lahko bili ponosni, če...
Če ne bi prišlo do popolnega
poloma v končnici prvenstva
proti Ivec Wetroku (dva visoka
poraza v polfinalu), bojkota
igralk in prezadolžene klubske
blagajne. Po uradnih podatkih
s skupščine je ŽKK Rogaška
^ tem trenutku dolžan preko
37.000 DEM, od tega igralkam
in trenerjem 26.000 DEM. Kot
je poudaril predsednik kluba
ftudi Krebs, je do dolgov prišlo
predvsem zaradi nerazumeva-
fija domačih podjetij, ki niso
priskočila na pomoč z denarno
^jekcijo, čeprav so se člani
kluba dogovarjah s preko 250
podjetji doma in v tujini.
Najbolj so jih razočarala po-
djetja v občini, ki niso imela
posluha za klub, ki je bil po
rezultatih v občini vodilni.
Zdaj je edini izhod v združitvi
obeh košarkarskih klubov, kar
naj bi bilo v interesu mesta in
Zdravilišča Rogaška. Razen
ustnih zagotovil še nista po-
sredovala nobene garancije,
da bosta enoten klub lahko fi-
nančno podprla in še prej po-
krila izgube ženskega kluba.
Zato je takšna varianta vse
bolj v oblakih, čeprav so v žen-
»Ne želim delati prav v nobe-
nem kolektivu, ki je kakorkoli
povezan s športom,« je sporo-
čilo o odstopu zagrenjeno za-
belil predsednik ZKK Roga-
ška Rudi Krebs!
skem delu že prepričani, da se
bo načrt izšel.
Večina funkcionarjev se na-
mreč že umika iz košarke in
športa z mislijo, da bodo brez
njih v enovitem klubu rešili
probleme. Tudi predsednik
Krebs, ki se je sicer vse leto še
kako trudil (sam in edini), je
izgubil voljo do dela in je ob
koncu skupščine podal svoj
odstop. Obljubil pa je, da bo
do združitve (če bo do nje pri-
šlo), skušal poiskati vire do-
hodkov za sanacijo dolgov.
Za vse poznavalce ženske
košarke v Rogaški takšna reši-
tev ne pomeni praktično nič.
Klub je praktično brez član-
skega moštva, saj večina preo-
stalih igralk (Tabak, Kokolj in
sestri Jezovšek) napoveduje
prenehanje z igranjem. Svoje
bodo na svoji skupščini, ki je
pestavljena na 3. maj, morali
povedati tudi člani Donata
Mg, ki pa nikakor ne bodo
sprejeli ženski del medse brez
trdih zagotovil o financiranju.
Sodeč po ozračju med člani
Donata, je bolj možna varian-
ta, da takšno zdnižitev gladko
zavrnejo. Zavedajo se, da se
lahko nato vse breme neuspe-
hov ekipe (sedaj jih ni) in fi-
nančni primanjkljaj prelijeta
na njihova ramena. O resnosti
položaja priča tudi število so-
delujočih na skupščini, med
katerimi ni bilo nikogar od
»rešiteljev«, torej mesta Roga-
ške in ZdraviUšča Rogaške.
Tistih torej, ki vsaj po besedah
Krebsa, zagovarjajo idejo
o enovitem košarkarskem
klubu.
JANEZ TERBOVC
NA KRATKO
Vaterpolska reprezentanca
je imela v torek v Celju prvi
pregledni trening, na širšem
seznamu pa so tudi domači
igralci Glavan, Presečnik in
Sumečnik.
Finalista nogometnega po-
kala na območju MNZ Celje
sta Papimičar in Dravinja.
Polfinalni tekmi sta dobila še-
le po 11-metrovkah: Papimi-
čar-Era Šmartno 8:7 (1:1),
Dravinja-Svoboda 5:4 (0:0).
Finale bo sredi maja, v zak-
ljučni del pokala Slovenije pa
se bo uvrstil samo zmagovalec.
Na DP mlajših dečkov v ju-
du je Bevc v kategoriji nad 55
kg osvojil srebrno, Jurkovnik
(oba Sank) pa do 50 kg brona-
sto kolajno.
Uvrstitve celjskih drsalcev
na medklubski tekmi z Jeseni-
cami - mladinci: 1. Špoljar;
mladinke: 3. Pfeifer; pionirke
A: 1. Kranjc, 3. Peunik; pi-
onirke B: 2. Bratec, 6. Kolar;
pionini C: 1. Meža; pionirke^
C: 2. Šulinc; pionirji D: 1. Kal-
šek, 2. Turkanovič; pionirke
D: 1. Kroflič, 2. Marčec, 3.
Jenšterle (izven konkurence:
1. Polič).
Zaradi dežja je bil sobotni
start v baseballski ligi v celoti
prestavljen, tekma Celje-
Gunclje pa bo tako v prvem
prostem terminu.
V soboto in nedeljo bo
v Pensilvaniji (ZDA) tekmova-
nje v paintballu, med 24 eki-
pami iz vzhodne obale ZDA pa
bo tudi moštvo Celja.
Ob 15-letnici kluba Klateži
bo 30. aprila na Gričku v Celju
turnir v malem nogometu.
Štartnina je 5000 tolarjev, na-
gradni sklad 70.000 tolarjev,
prijave pa sprejemajo do
28. aprila. Informacije: Bora
Simič (36-819).
Spomladanski del namizno-
teniškega prvenstva Celja se je
končal z zmago Kovinotehne
s 14 točkami, sledijo Obrtnik
A 12, Cetis 10, Nivo, Obrtnik
B 6, Cinkarna, PTT 2, Esot 0.
CEFLEX d.o.o.
Celje
razpisuje dela in naloge za
KOMERCIALISTA V PRODAJI
Pogoji:
- srednja izobrazba ekonomske ali komercialne smeri
- 3 leta delovnih izkušenj v komerciali
- aktivno znanje enega tujega jezika ali pasivno znanje
dveh tujih jezikov
- zaželena starost od 25 do 35 let
Pisne prijave s kratkim življenjepisom in dokazilom o izpolnje-
vanju pogojev naj kandidati pošljejo z oznako »za objavo«
v 8 dneh po objavi oziroma najkasneje do 28. 4. 1994 na
naslov:
Ceflex d.o.o., Krekov Trg 3/11, 63(X)0 Celje.
Tovarna športne in modne konfekcije ELEGANT
Šentjur,
vabi k sodelovanju:
diplomiranega ekonomista
ali kandidata s strokovno izobrazbo pravne,
organizacijske ali komercialne smeri, ki obvla-
duje področje finančnega poslovanja in ko-
mercialnih poslov.
S kandidatom bomo sklenili delovno razmerje za nedoločen
čas s tri mesečnim poskusnim delom.
Zainteresirani naj pošljejo pisne prijave z doTazili na naslov:
ELEGANT Šentjur, Kozjanskega odreda 21, 63230 Šentjur
pri Celju (kadrovska služba) najkasneje 8 dni po objavi.
Št. 16 - 21. april 1994
18
• Hišnik s teliniške sred-
nje šole je 13. aprila zvečer
poklical in povedal, da se
pred šolo dva tepeta. Ugo-
tovili so, sta se tepla nezna-
ni pretepač in Gorazd J. iz
Prebolda. Oba sta jo pred
prihodom policistov varno
pobrisala.
• Vlakovni odpravnik je
minuli petek dopoldne spo-
ročil, da se na Pohorje ek-
spresu nahaja potnik, ki te-
pe sprevodnika. Pa zadeva
sploh ni bila tako burna,
saj je imel sprevodnik le
besedni boj s potnikom Mi-
lanom iz Murske Sobote, ki
se je hotel voziti zastonj.
• Nek občan je prejšnji
petek popoldne sporočil,
da na VrunČevi ulici dva
najstnika lomita veje na
drevesih in da sta se spra-
vila nad nekega otroka.
Nasilnika sta bila Despot
in Tilen, Celjana.
• Istega dne se je po tele-
fonu oglasila občanka, ki je
povedala, da se v bližini
hale Golovec vsak večer
potika in iz vame razdalje
razkazuje svoje moško pre-
moženje možakar, ki ima
največ veselja ob pogledu
na deklice, ki se vračajo
s plavalnega tečaja.
• Neka ženska je prejšnji
petek zvečer sporočila, da
na peš poti pri Štefanovi
ulici skupina fantov tepe
neznanega moškega. Tisti,
ki je pretepal Antona M., je
bil Damjan P. iz Celja.
• V petek zvečer je neka
ženska prijavila, da ji je
njen svak Stanko, s kateri-
mi živi v istem stanovanju,
zamenjal ključavnico na
vratih in da zdaj razbija po
stanovanju. Policisti so
ugotovili, da ni šlo za krši-
tev javnega reda in mim,
sprtima sorodnikoma pa so
svetovali, da medsebojne
račune razčistita na sodiš-
ču. Kdo bo koga tožil?
• V soboto dopoldne so
sporočili, da v restavraciji
na Hudinji nek gost vzne-
mirja goste in osebje v lo-
kalu. Andrej P. je bil tako
zelo živahen, da je razbijal
in lomil priročne predmete.
• V soboto zvečer je ata
Peter sporočil, da doma
razgraja in razbija sinko
Peter. Res je bilo tako.
• V nedeljo je policiste
nekdo obvestil, da se v ne-
kem stanovanju grdo pre-
pirajo in tepejo. Bilo pa je
tako, da se je Željko vrnil
v bivši domek z namenom,
da pobere nekaj svojih no-
gavic. Bivša pa nad njego-
vim prihodom očitno ni bi-
la navdušena in že je bil
ogenj v strehi.
M. A.
Z nožem nad policista
V četrtek ponoči je na po-
licijsko postajo v Slovenskih
Konjicah prišel občan, ki je
povedal, da je v nekem sta-
novanjskem bloku na Celjski
ulici nasilnež, ki je njegov
bratranec in ki mu je to noč
grozil z nožem.
Policista sta skupaj s pri-
javiteljem, odšla na kraj do-
gajanja, ko pa je policist
vstopil v hodnik stanovanja,
je iz sobe pridrvel 28-letni
Franc M., ki je imel v roki
kuhinjski nož. Pri tem je kri-
čal, da bo ubil vsakogar, ki
bo stopil v stanovanje ali se
mu približal. Policist je krši-
telja opozoril, naj ne počenja
neumnosti in odloži nož, ta-
krat pa je pregreti Franc
dvignil roko in hotel polici-
sta zabosti v trebuh. Ta mu
je udarec blokiral z roko,
a ga je rezilo kljub temu po-
rezalo po prstu in dlani.
S strokovnim prijemom mu
je policist nato nož odvzel.
Franca pa so odpeljali v pro-
store za pridržanje Ln zoper
njega napisali kazensko
ovadbo ter predlog sodniku
za prekrške.
M. A.
Policiste zmerjal s strehe
Prejšnji ponedeljek je na
oddelek policijske postaje
v Rogaški Slatini poklicala
vznemirjena Albina in prosi-
la za posredovanje. V stano-
vanju naj bi jo ogrožal 38-
letni Marjan G. iz Rogaške
Slatine.
Policisti so šli na kraj Ln
ugotovili, da je Marjan pred
tem vlomil v Albinino garde-
robno omaro in ženski z na-
silnim dejanjem povzročil
lahko telesno poškodbo. Po-
licisti so Marjana najprej
pozvali, naj odpre stanova-
nje, v katerega je nedovolje-
no vstopil. Namesto da bi
odklenil, je storilec stopil na
balkon in nato splezal na
streho      štirinadstropnega
bloka, ter se s te vame raz-
dalje drl in grozil policistom.
Končno so ga le prepričali,
da se je spustil s strehe, s ka-
zensko ovadbo pa so ga po-
tem privedli k preiskovalne-
mu sodniku, ki je zoper
osumljenega (več kaznivih
dejanj) Marjana odredil
pripor.
M. A.
mini KRIMIČI
NI Šlo po načrtu
Neznani storilec je v noči na
12. april vlomil v prodajalno
obutve Alpina na Šaleški cesti
v Velenju. Najprej je razbil
steklo na stranskih vratih in
tako prišel v predprostor. Tam
je odstranil kljuko na nihajnih
vratih in vstopil v notranjost
prodajalne. V prodajalni je po-
skušal odpreti zidno blagajno,
a se je za ta podvig očitno pre-
malo potmdil. Zato ni nič od-
nesel, z vlomom pa je naredil
za okoli 60 tisoč tolarjev mate-
rialne škode.
Ukradel brusllko
v noči na 12. april je nezna-
ni storilec zlomil ključavnico
(obešanko) in tako prišel v pri-
ročno _skladišče   Hmezada.
Kmetijstvo Latkova vas
v Podvrhu. Od tam je odnesel
kotni bmsilni stroj s stojalom
vred in s tem lastnika oškodo-
val za okoli 100 tisoč tolarjev.
Cigaretni tat
v noči na 12. april je nekdo
vlomil v Potrošnikovo proda-
jalno na Ljubečni. V objekt je
prišel tako, da je zlomil klju-
čavnico na vhodnih vratih, na-
to pa je zlomil še ključavnico
na notranjih vratih vetrolova.
Po sprehodu po prodajalni pa
je vlomil še v skladiščni pro-
stor. Iz objekta je odnesel oko-
li 3 tisoč zavitkov različnih
znamk cigaret in sedem kilo-
gramov kave. Potrošnika je
z ukradenim oškodoval za
okoli 430 tisoč tolarjev. Če bo
hotel vse nakradeno nemoteno
prodati na črnem trgu, se bo
moral kar precej potruditi.
Ukradel tudi petelina
v noči na 12. april je nezna-
ni storilec kradel v odklenje-
nem kumiku, ki je last Marti-
na V. iz Blatnega vrha. Odne-
sel je enajst kokoši in petelina.
Kokoške, ki so ostale v kumi-
ku, zdaj pogrešajo predvsem
petelina.
Nekaj manjka
v noči na petek, 15. aprila,
je neznani storilec prišel do
nedograjene stanovanjske hiše
na Ostrožnem v Celju. Tam je
vlomil v barako in iz nje odne-
sel večjo količino okovja za
vrata in okna ter s tem lastni-
ka, Miša K. iz Celja, oškodoval
za približno 80 tisoč tolarjev.
Zdaj si je vlomilec in tat naj-
brž že na jasnem, da z ukrade-
no robo nima kaj početi. Od-
nesel je namreč le polovično
okovje; eno polovico je lastnik
že montiral na okna in vrata.
Pet litrov viskija
v času od 13. do 16. aprila je
neznani storilec vlomil v sta-
novanjsko hišo, last Nade K. iz
Trnovega. Najprej si je vzel
čas za temeljit obhod vseh hiš-
nih prostorov, potem pa se je
odločil za CD player in petlitr-
sko steklenico viskija. Oboje je
vredno okoli 40 tisoč tolarjev.
Tik-tak tat
v noči na 17. april je nekdo
vlomil v prostore drogerije na
Krekovem trgu v Celju. Tam si
je nabral 119 ročnih ur različ-
nih znamk ter nekaj zlatega
nakita. S tem je lastnico loka-
la, Natašo H. iz Celja, oškodo-
val za okoh 4 milijone tolarjev.
M. A.
Kupil in ne
plačal, sposodil
si in ne vrnil
K preiskovalnemu sodniku
so minuli ponedeljek privedli
E.Č. iz Celja, lastnika podjetja
Esakom. Osumljen je kazni\ih
dejanj poslovne goljufije. Po
zaslišanju je sodnik za osum-
ljenega odredil pripor.
Zadnji iz niza kaznivih de-
janj za katera je E.Č. osum-
ljen, sta na račun zasebnika
Mata K. iz Ploč (ZRJ) pri kate-
rem je E.Č. naročil in kupil
blago v vrednosti 2.337.311 to-
larjev in nič plačal ter na ra-
čun občana, od katerega si je
osumljeni junija leta 1991 spo-
sodil 30 tisoč nemških mark in
od tega do danes vrnil le 5 ti-
soč mark.
M. A.
Smrt pod traktorlem
v naselju Velike Grahovše se je, v petek, 14. aprila okoli
21. ure, pripetila smrtna nezgoda s traktorjem.
Avguštin Oprešnik (35) iz Velikih Grahovš je tega veče-
ra vozil neevidentiran traktor, ki ni bil opremljen z var-
nostno kabino ali varnostnim lokom. Peljal je iz smeri
Vrha nad Laškim proti domu, na dovozni gozdni poti pa je
pri vožnji po klancu navzdol zapeljal desno in zdrsnil
z vozišča. Traktor se je pri tem prevrnil in pod sabo
pokopal Oprešnika, ki je bil na mestu mrtev.
»Podjetna« trgovica
Kriminalisti UNZ Celje so te dni napisali kazensko ovadbo za
M.S., trgovko in obrtnico iz Vojnika, ki ima pri Ljubljanski
banki že dve leti blokiran žiro račun. Osumljena je, da je od
jeseni leta 1992 do konca lanskega leta storila več kaznivih
dejanj poslovne goljufije.
Tako naj bi M.S. oškodovala svoje dobavitelje: Tobačno
tovamo Ljubljana za okoli 510 tisoč tolarjev, Mlekarno s Ptuja
za 775 tisoč tolarjev. Mesnine Celje za 462 tisoč tolarjev, Kolo-
niale Maribor za milijon 747 tisoč tolarjev ter Gala trade iz
Celja za 411 tisoč tolarjev. M. A.
Obračun v križišču
Minuli ponedeljek okoli poldneva sta v križišču Savinj-'
ske ceste in Šlandrovega trga v Žalcu trčili dve vozili.
V nezgodi sta bila udeležena 28-letni Renato S. iz Žalca in
20-letni Dušan K. iz Velenja. Med burnim pogovorom po
trčenju je Renato močno udaril Dušana in mu poškodoval
glavo. Zaradi kršitve cestnoprometnih predpisom bosta
šla oba akterja k sodniku za prekrške, Renato S. pa se bo
srečal tudi s sodiščem.
M. A.
PROMETNE NfZGODE
Smrtna v Šentrupertu
Na magistralni cesti v Šen-
trupertu se je, v sredo,
13. aprila popoldne, pripetila
nezgoda, v kateri je ena oseba
izgubila življenje, en udeleže-
nec pa je utrpel hude telesne
poškodbe.
Ivan Skukan (31) iz Ljublja-
ne je vozil tovorni avtomobil iz
smeri Šempetra proti Gomil-
skem. V Šentrupertu je v dol-
gem preglednem desnem ovin-
ku pričel prehitevati tovorni
avtomobil s priklopnikom, in
to v trenutku, ko je iz nasprot-
ne smeri pripeljal voznik oseb-
nega avtomobila, 5 5-letni
Franc Štunf iz Zgomje Ko-
strivnice. V trčenju je voznik
Štunf na kraju nesreče vmirl,
sopotnica, 5 5-letna Vera Fošt
iz Ljubljane, pa je utrpela hu-
de telesne poškodbe.
Obvozu prometni
znak
Na lokalni cesti v Zadobrovi
pri Celju se je, v sredo,
13. aprila dopoldne, pripetila
nezgoda, v kateri je bila ena
oseba hudo telesno poškodo-
vana, dve osebi lažje, na vozi-
lih pa je škode za okoli 400
tisoč tolarjev.
Ludvik Hojnik (51) iz Zado-
brove je vozil osebni avtomo-
bil po lokalni cesti iz smeri
Škofje vasi proti križišču
s prednostno cesto. Tam je za-
peljal mimo prometnega zna-
ka, ki označuje to križišče,
v trenutku, ko je iz smeri Tr-
novelj pripeljal voznik oseb-
nega avtomobila, 41-letni Ivan
Vrhovnik iz Celja. V trčenju se
je hudo telesno poškodoval
voznik Vrhovnik,
z mopedom v Jarek
Na lokalni cesti v Dobravi
pri Slovenskih Konjicah se je,
v sredo, 13. aprila ponoči, pri-
petila nezgoda, v kateri je bil
hudo poškodovan sopotnik na
kolesu z motorjem.
Boštjan G. (17) iz Sloven-
skih Konjic je vozil kolo z mo-
torjem iz smeri Zreč proti Ko-
njicam. Ko je v Dobravi peljal
po klancu navzdol, je v levem
nepreglednem ovinku izgubil
oblast nad vozilom, tako da je
zapeljal na bankino in nato
v obcestni jarek, kjer je trčil
v betonsko cev. Pri tem je hude
telesne poškodbe utrpel sopot-
nik, 18-letni Simon Gobec iz
Slovenskih Konjic.
Pritekel na vozišče
Na lokalni cesti, ki vodi do
blokovnega ndselja v Dobrteši
vasi, se je, v četrtek, 14. aprila
popoldne, pripetila nezgoda,
v kateri je hude telesne po-
škodbe utrpel otrok.
Alojz Tavčar (41) iz Žalca je
vozil osebni avto po omenjeni
cesti, kjer je po sredini vozišče,
z obeh strani pa so parkirišča.
Ko je pripeljal v bližino vhoda
v stanovanjski blok, je z njego-
ve desne strani, med parkira-
nimi avtomobili, pritekel na
cesto otrok, 4-letni B.O. in se
zaletel v zadnji del Tavčarje-
vega vozila.
Sedem ranjenih
Na magistralni cesti Vele-
nje-Arja vas, zunaj naselja Ve-
lenje, se ie. minuli četrtek po-
poldne pripetila nezgoda,
v kateri je bil en udeleženec
hudo telesno poškodovan, šest
pa jih je utrpelo lažje poškod-
mmmmnmnmmmnmmmmmmmmmmm^m>4
be. Gmotna škoda, ki je nasta.
la, znaša okoli 900 tisoč to.
larjev.
Vojko Ocepek (18) iz Velenja
je vozil osebni avtomobil \i
smeri Velenja proti Vinski go.
ri. Ko je pripeljal zunaj naselja
Velenje do gostišča Zaje, je do.
hitel voznika osebnega avto-
mobila, ki se je ustavil na vo.
zišču in zavijal v levo. Ocepeli
ga je hotel obvoziti po desni
strani, a je pri tem zapeljal na
gramozno bankino, kjer je za-
čelo vozilo zanašati in ga za-
neslo na levi vozni pas. Tam je
trčil v nasproti vozeče osebno
vozilo, ki ga je vozil Mirko
Verdnik (50) iz Slovenj Grad-
ca. V nezgodi je voznik Verd-
nik utrpel hude telesne po-
škodbe, lahko telesno poško-
dovani pa so bili sopotniki
v njegovem vozilu, 49-letna
Jerica Verdnik, 12-letna Tina
in 5-letni Žan, vsi iz Sloven;
Gradca, ter voznik Ocepek ir.
njegova sopotnika, 18-letni
i^ton Starič iz Topolšice in
16-letna Milena M. iz Velenja.
Na mokrem vozišču
Na regionalni cesti v Bezini
se je, v soboto, 16. aprila zju-
traj, pripetila nezgoda, v kate-
ri je bila ena oseba hudo teles-
no poškodovana, na vozilu pa
je škode za okoli 150 tisoč to-
larjev.
Marjan Škorjanc (24) iz Be-
zine je vozil osebni avtomobi
iz smeri doskoteke Cherrj
proti Slovenskim Konjicam,
V levem ovinku ga je na mo-
krem vozišču zaneslo na levo
na bankino, nato pa se je vozi-
lo nekajkrat prevrnilo po nasi-
pu. Voznik se je pri tem hudo
poškodoval.
Nezgoda v DrešinjI
vasi
Na magistralni cesti, zunaj
naselja Drešinja vas, se je.
v soboto, 16. aprila popoldne,
pripetila nezgoda, v kateri je
bila ena oseba hudo ranjena,
na vozilih pa je škode za okoli
350 tisoč tolarjev.
Andrej Belas (21) iz Celja j«
vozil osebni avtomobil iz sme-
ri Petrovč proti Levcu. Ko je
dohitel kolono vozil, ga je pri
zaviranju na mokrem cestišču
zaneslo, tako da je zapeljal na
levo stran vozišča in trčil
v osebni avtomobil, ki ga je iz
nasprotne smeri vozil Nedelj-
ko Božič (28) iz Velenja. P"
trčenju je Belasovo vozilo od-
bilo tako, da je trčilo še v oseb-
ni avtomobil, ki ga je za Boži-
čem vozil Tihomir Pokrajac
(39) iz Celja. V nezgodi je hudf
telesne poškodbe utrpel voz-
nik Božič.
Smrtna nesreča
v Braslovčah
Na lokalni cesti v naselj<i
Braslovče se je, v ponedeljek'
18. aprila popoldne, pripetil'
nezgoda, ki je terjala še en«
človeško življenje.
Dragan Šarac (37) iz Šmart-
nega ob Paki je vozil avtobus
iz smeri Malih Braslovč prof
Polzeli. Ko je pripeljal v nepo-
sredno bližino stanovanjski
hiše Braslovče 1, je zadel 82-
letno peško, Marijo Skomše''
iz Velenja, ki je med hojo izgu-
bila ravnotežje in jo je zat"
zaneslo proti sredini vozišča
Skomškova je v nezgodi utr:
pela hude telesne poškodbe, ^
jim je še isti dan v celjski bol-
nišnici podlegla.
M.A
Št.16 - 21. april 1994
19
Bombaška četverica obsojena
Htl šesi let In pol zapora Ho strožjega nadzora
v sredo, 13. aprila, se je
^gdaljevalo in končalo soje-
nje četverici, ki je lansko je-
s svojimi dejanji močno
^nemirila javnost. Tričlan-
senat celjske enote Te-
meljnega sodišča Celje je
pod predsedstvom sodnika
jndreja Pavline prvoobtože-
jega Srečka Geršaka (26)
gbsodil na šet let in 6 mese-
cev zapora, Roberta Kosca
na 2 leti in 6 mesecev
[apora. Romana Rezarja (22)
ja 8 mesecev zapora, za sta-
rejšega mladoletnika M.L.
pa je senat odredil ukrep
strožjega nadzorstva (šent-
jurski center za socialno
ielo).
Geršaka, Kosca in M.L. je
obtožnica bremenila sosto-
rilstva v hudem kaznivem
dejanju zoper splošno var-
nost in kaznivega dejanja
poškodovanja tuje stvari, vse
štiri obtožene pa tudi kazni-
vega dejanja izsiljevanja.
Srečko G. je bil obtožen še
kaznivega dejanja hudodel-
skega združevanja (ta del je
tožilec kasneje umaknil iz
obtožnice) in kaznivega de-
janja nedovoljene proizvod-
nje in prometa z orožjem ali
razstrelilnimi snovmi. Vsa
kazniva dejanja so v poveza-
vi s podtaknjeno eksplozijo
vpiceriji Limbo na Ljubečni
pri Celju, z eksplozijo, ki je
poškodovala daljnovod
v Začretu in z izsiljevanjem
z grožnjami gostinskemu za-
sebnemu gostilničarju s Te-
harij pri Celju. Vsi štirje so
bili prijeti 23. novembra
lani.
Po obrazložitvi predsedni-
ka senata ob koncu sojenja
so bili to prijatelji, ki so se
pred storitvijo omenjenih
kaznivih dejanj družili in
gledali filme s teroristično
tematiko, ter ob tem ves čas
razmišljali, kako bi prišh do
denarja, saj so bili vsi štirje
brezposelni. Ker je imel
Srečko Geršak doma pri sebi
več kosov orožja in razstreli-
va, so se dogovorili, da bodo
svoj cilj dosegli z metodo iz-
siljevanja zasebnikov. Naj-
prej so z zastraševalnimi na-
meni nastaviU eksploziv
v lokalu Limbo in to grožnjo
kasneje naslovili na zasebni-
ka S.A. s Teharij. Ker ta ni
ravnal tako, kot so mu naro-
čili, so mu v opozorilo raz-
strelili še električni daljno-
vod v Začretu. S tem so do-
segli, da jim je gostilničar
v sanitarijah pred tem raz-
streljenega Limba pustil
okoli 15 tisoč nemških mark.
Takoj po prevzemu omenje-
ne zahtevane vsote denarja,
so jih poUcisti prijeli.
Najvišjo zaporno kazen je
senat Srečku Geršaku kot
idejnemu vodji skupine izre-
kel tudi zato, ker je nedavno
tega z orožjem lažje telesno
poškodoval dva neoborožena
delavca iz BiH, namerno po-
škodoval slaščičarno v Voj-
niku, v Žični, kjer je bil ne-
koč zaposlen, pa je ukradel
kroglične ležaje. Pri starej-
šem mladoletniku M.L. se
senat ni mogel odločiti za za-
porno kazen. Ocenil je, da je
fanta pokvarila predvsem
družba, v katero je zašel,
njegovo ravnanje v zadnjem
času pa kaže, da je na lepi
poti, da se popravi, saj se je
pred kratkim zaposlil, ob de-
lu pa nadaljuje šolanje. Pri
odmeri kazni ostalim trem je
sodišče upoštevalo dejstvo,
da pred tem še niso bili kaz-
novani in da svoja dejanja
obžalujejo. Vsi trije obsojeni
(M.L. se je branil s prostosti)
bodo ostali v priporu do
pravnomočnosti sodbe.
MARJELA AGREŽ
Oktober 1993, neposredno po razdejanju picerije Limbo.
Zabodel ga le
v bifeju na avtobusnem
postajališču v Laškem se je
12. aprila okoli 18. ure vnel
prepir, ki se je nadaljeval
v pretep. Takrat je Zvonko
T. (43) iz Vodiškega pri
Rimskih Toplicah prijel za
nož in v pretepu v predel
prsi zabodel Zdravka R.
(36) iz Breznega pri La-
škem. Poškodovanega, ki je
bil hudo ranjen, so najprej
peljali v Zdravstveni dom
v Laškem, od tam pa v celj-
sko bolnišnico. Storilec
Zvonko pa je bU še pri pri-
hodu laških poUcistov neu-
krotljiv, zato so ga peljali
v prostore za pridržanje.
M. A.
GORELO JE...
Vlaga v celicah
v sredo, 12. aprila zjutraj je
prišlo do požara na transfor-
matorski postaji Rogla 3, ki
napaja celotno območje Rogle.
Ogenj je uničil vso opremo in
naprave trafopostaje in Elek-
tru iz Maribora povzročil za
okoli 20 mihjonov tolarjev
materialne škode. Preiskovalci
so ugotovili, da je do požara
prišlo zaradi vlage v celicah.
igra z vžigalicami
v sredo, 13. aprila popoldne,
je zagorelo na gospodarskem
poslopju na območju Šoštanja.
Komisija, ki si je ogledala po-
gorišče, je ugotovila, da je po-
žar povzročila otroška igra
z vžigalicami. Zgorela sta seno
in slama, škode pa je za okoli
800 tisoč tolarjev. Požar so
pravočasno lokalizirali velenj-
ski gasilci in s tem preprečili,
da se ogenj ni razširil in nare-
dil še več škode.
Požar
v stanovanisicem
bloku
Minulo soboto zvečer je za-
gorelo v stanovanju Dragolju-
ba B. v stanovanjskem bloku
v Kajuhovi ulici v Celju. Do
požara je prišlo zaradi pre-
gretja kaloriferja in se je zato
vnela preproga pod njim.
Ogenj se je potem razširil po
celotnem stanovanju in nato
segel še v zgornje stanovanje,
ki je last Mirana K. V spod-
njem stanovanju je ogenj uni-
čil pohištvo v otroški sobi in
del pohištva v predsobi, kuhi-
nji in dnevni sobi. V stanova-
nju Mirana K. je delno uničen
mansardni strop. Skupna ško-
da znaša okoli 4 milijone 500
tisoč tolarjev, požar pa so
ukrotili poklicni gasilci iz
Celja.
M. A.
Krvavi pretep pred diskoteico
v bližini diskoteke Casablanca v Celju sta dva neznanca
v soboto okoli pol petih zjutraj napadla Roka J. (24) iz Celja.
Med prerivanjem je eden od napadalcev Roka tako močno
poškodoval z nožem, da so ga morali peljati v bolnišnico kjer so
ugotovili, da gre za hudo telesno poškodbo. M. A.
Št. 16 - 21. april 1994
Jelkine punčke
In Darilne igre
o večernem klepetu z umetnicama Iz družine Relchman
v nizu prireditev, imenovanih družinski ve-
čeri, ki jih v Letu družine pripravljajo v ve-
lenjskem Kulturnem centru Ivan Napotnik, sta
bili nazadnje gostji tega večera dve slovenski
imetnici iz ene družine, mati Jelka Reichman,
znana slovenska likovna umetnica oziroma
knjižna ilustratorka ter njena hčerka Darja
Reichman, gledališka igralka, katere umetni-
ška pot je zadnja leta v strmem vzponu.
Dve umetnici torej, ki sta iz enega družin-
skega gnezda in ki sedita vsaka na svoji umet-
niški veji. Seveda se je umetniška pot matere
Jelke pričela v družini, ki sta jo ustvarila nju-
na starša in ko jima je mala Jelka trmasto
dopovedovala, da sta njeni ljubezni samo risa-
nje in branje knjig.
Prva priložnost s Šiviljo in
šicarjicami
Da je bila zelo miren otrok, je na družin-
skem večeru v Velenju povedala Jelka Reich-
man. Že kot majhna deklica je rada risala in po
očetovem mnenju s to svojo ljubeznijo precej
pretiravala. Da bi jo odtegnil od risanja in
prebiranja knjig, je imel oče različne metode.
Mama Jelka: »Nisem se preveč vmešavala v življenje svojih otrok.. .*
»Spominjam se, da me je pozimi oče gnal ven
na sneg, na sanke, jaz pa sem komaj čakala, da
se je zunaj zim-ačilo, da sem spet lahko sedla za
mizo in risala ter brala. Zato moja odločitev za
slikarsko pot za moje starše sploh ni bila nobe-
no presenečenje. Čeprav zlasti oče tega ni odo-
braval,« je pripovedovala Jelka Reichman, ki
se je pozneje, kljub vsemu, vpisala na likovno
akademijo, postala slikarka in se usmerila
v grafiko. Sest let je na eni ljubljanskih osnov-
nib šol poučevala hkovni pouk, si vmes ustva-
rila svojo družino in se po šestih letih odločila,
da zapusti šolsko pedagoško delo ter gre na
svoje.
»Iz prosvete sem šla v neznano, v prazno.
Kot sUkarka sem se na različnih uredništvih in
založbah dobesedno ponujala, prvo možnost
v ilustratorstvu pa mi je leta 1964 dala Kristi-
na Brenkova, ko je nastajala knjiga, otroška
pravljica o šivilji in škarjicah. Takratna gene-
racija slovenskih ilustratorjev je bila izredno
močna, pa me je zato Brenkova držala precej
na distanci. Težko se je bilo prebijati kot ilu-
strator,« je o svojih prvih koralah pripovedo-
vala Jelka Reichman in potem prepustila bese-
do hčerki Darji, da tudi ona kaj pove o svojih
začetkih in vplivu družine na pot, ki si jo je
izbrala.
Sprejemni izpit v velllci tajnosti
Nekaj podobnega se je godilo Darji Reich-
man. Tudi njen oče oziroma Jelkin mož ni bil
prav nič navdušen nad hčerkinimi sanjarijami,
da bi postala igralka. Kot otrok je Darja veliko
časa preživela v maminem ateljeju ter sprem-
ljala njeno delo, je pa imela že takrat prilož-
nost spoznati, da materinega talenta ni pode-
dovala. »Prav nobenega smisla nisem imela za
risanje, a sem v osnovni šoli pri likovnem po-
uku vedno dobivala same petice,« je nagajivo
pripomnila. Nekoliko kasneje je imela pri raz-
mišljanjih in odločanju za igralski poklic veli-
ko moralne podpore in pravšnjo mero razume-
vanja v materi, takrat že uveljavljeni umetnici,
ilustratorki. Darjin oče pa je po poklicu stroj-
nik in mož, ki stoji trdno pri tleh in ki v igral-
stvu ni videl pravšnje poti za hčerkino prihod-
nost. O svojem otroštvu je Darja Reichman
pripovedovala: »V osnovni šoli me je zanimala
predvsem poezija, tudi sama sem pisala pesmi
in pripravljala šolske recitale. Z igro sem se
poskusila šele v tretjem letniku gimnazije, ko
smo pod vodstvom profesorja Marka Simšiča,
igralca Mestnega gledališča ljubljanskega, na
šoli pripravljali uprizoritev Jesihovih Grenkih
sadežev pravice. V zadnjem letniku gimnazije
sem z igranjem nehala in se ves čas prepričeva-
la, da ni dobro, da grem na igralsko akademijo.
Začutila sem tudi strah pred delom v tem po-
klicu, polnem negotovosti in neznank. Zato
sem se vpisala na Filozofsko fakulteto, študij
slovenščine in nemščine. Naredila sem prvi
letnik, potem pa se je zgodilo, ko sem si rekla:
>Če zdaj z igralstvom ne bom poskusila, si bom
nemara to vse življenje očitala.< Ker pa sem
dobro poznala očetov odnos do igralskega po-
klica, sem sprejemni izpit na igralski akademi-
ji opravila v veliki tajnosti. Tudi mama ni
o tem mojem koraku nič vedela. Sprejemni
izpit sem opravila, bila sprejeta, ampak to je
bilo potem treba povedati domačim. Mama je
pozitivno odreagirala, saj je umetnosti globo-
ko naklonjena, oče pa se je težje sprijaznil.
Vem, da sem jima takrat rekla: >Igra je edino
področje, kjer čutim talent in ki mi omogoča.
da ostanem povezana z besedno umetnostjo,
mojo drugo ljubeznijo.< Oče se je potem z igral-
stvom nekako sprijaznil, je pa predlagal kom-
promisno rešitev, da nadaljujem na Filozofski
fakulteti in istočasno študiram na igralski
akademiji. Prepričal me je, da bi šlo oboje
skupaj, a sem kmalu spoznala, da je to nemo-
goče, da študij igre zahteva popolno preda-
nost.«
Ob tem je vskočila Jelka in se postavila
v bran svojega moža: »Ga moram kar pohvalit,
meni je bil vedno v oporo. Je praktičen človek,
vse pipe in še marsikaj drugega zna doma
popravit. Mislim, da je kar dobro, če se f antast
združi z nekom, ki živi v svetu realnosti.«
Prelomnica z IViačicom Murljem
Jelka Reichman je na večernem družinskem
klepetu brez obotavljanja povedala, da ima
vedrio veliko tremo, ko se loti novega ilustra-
torskega dela. »NikoU nimam občutka, da
stvar obvladam, sem tremaš in zato ne bi niko-
li mogla biti igralka,« je rekla in se obrnil;
k svoji hčerki. Maček Muri je bila nekakšn:
prelomnica v njeni lunetniški karieri, projekt
s katerim so se ji na široko odprla vrata pr
avtorjih knjižnih besedil oziroma pri založbah
»Kljub uspešnici, ki je nastala z Mačkom Mn-
rijem, pa jaz še vedno prisegam na Cepecepe
tavčka,« je povedala Jelka Reichman, ki je di
danes slikovno opremila že več kot 120 knji
za otroke in ki največ pričakuje od tiste knjige
ki je šele v nastajanju, tokrat je to otroški
knjiga, nekakšen učbenik, ki na otrokom do
padljiv in privlačen način govori o pasmal
psov, njih lastnostih, navadah... Spotoma sm
v razgovoru tudi izvedeli, da imata obe, mam
Jelka in hčerka Darja, zelo radi mačke.
Vsak dan Uubljana-Ceije In
nazaj
Darja Reichman je postala diplomirani
dramska igralka leta 1990, svojo prvo zaposli
Hčerka Darja: »Oh, tako mislijo vsi starši...■«<
Zelenega Jurja vodimo
.. .Sveti Jurij orožnik,'
bodi ti naš pomočnik, i
V svet'mu Jurij maša \
je dobra kravja paša. \
To pesmico je pred več kot
sto leti zapisal laški rojak,
zgodovinar in lavantinski
stolni kapitular Ignacij Oro-
žen, ko je zelo na kratko
omenil ljudsko šego, ki da je
domača v Laškem trgu, a tu-
di pri Hrvatih in Srbih.
V Laškem na god sv. Jurija
oblečejo moškega (eine
Mannsperson) v zelene bu-
kove veje in ga vodijo po tr-
gu. Več o tem, s kakšnim
truščem piščali in rogov je to
zeleno prikazen spremljala
trška mladež, je zapisal nje-
gov nečak Fran Orožen, geo-
graf in prvi predsednik slo-
venskega planinskega dru-
štva.
Prvo, kar lahko iz pričeva-
nja obeh Orožnov zaključi-
mo, je, da je šega slovanske-
ga izvora in da bo že držala
domneva dr. Nika Kureta,
kako je staroslovansko bo-
žanstvo Jarila zamenjal
sv. Jurij, ki se je znašel v pra-
tiki v primernem času. Jurij,
ki je bil pri vseh krščanskih
ljudstvih zelo priljubljen
svetnik, je dobil svoj godovni
dan na 23. aprila, razen
v stari oglejski škofiji, ki je
segala vse do Drave in kjer
so mu določili za praznik
24. april.
Slovenska ljudska legenda
pravi, da je sveti Jurij jezdil
s severa proti jugu, pa zaradi
narasle Drave ni mogel čez
reko. Ker ni imel denarja, je
en dan drobil zeleno steljo,
da si ga je prislužil. Tako je
zamudil en dan. Druga le-
genda spet pravi, da je on-
stran Ljubelja razjahal in šel
čez prelaz peš. Mohorjeva
pratika iz Celovca je še pred
leti imela Jurja namalanega
na 24., zdaj pa ga tudi ta,
družno z ljubljansko, po-
stavlja na 23. aprilski dan.
Kot svetniku Juriju poje-
njujeta njegova priljublje-
nost in slava, ki jo je imel
v srednjem veku kot vojak-
mučeniic in zato zavetnik vi-
teštva. Tako je moč bolje ra-
zumeti, da je bil Jurij pogo-
sto ime kronanih glav. Srb-
ska kraljevska rodbina ga
ima kar v priimku - črni Ju-
rij. Ker je bil v kraljevini Ju-
goslaviji narisan na 1.000-
dinarskem bankovcu, so bili
pri Slovencih do sedaj vsi ti-
sočaki - jurji. Občasno moč-
no razvrednoteni.
Med Slovenci Jurijev ni
več kot tri tisoč. Nekoč je
bilo to ime bolj pogosto. Tu-
di cerkva ima na Sloven-
skem kar nekaj, okoU 70, kar
je manj, kot bi pričakovali.
Je pa tudi razuniljivo, saj je
bilo na naših tleh pozidanih
največ božjih hramov, ko je
imenitnost tega svetnika že
upadala. Kako imeniten kot
patron ali kot vestnik po-
mladi je svojčas bil, dokazu-
je to, da so včasih v nekate-
rih slovenskih pokrajinah
imenovali april kar jur-
jevščak.
Če sledimo Orožnoma, je
bil v zelen'ga Jurja odet že
kar odrasel fant, tisti, ki so
ga spremljali, pa so bili prav
tako v pastirskih letih. Jur-
jevanje je bilo gotovo pastir-
ska koleda, ko so pred začet-
kom paše šli po darove za
jajčarijo, ki so si jo po obho-
du privoščili. Fran Orožen je
zapisal, da je kateri od njih
nosil tudi putrih - sodček
- kamor so mu nalivali vina.
Zeleni Jurij je moral biti ne-
spoznaven, kot je bilo pri
maskiranih pojavah pravilo.
V eni roki je nosil palico
s smrečico na vrhu, z drugo
pa je držal rog iz lubja, s ka-
terim je trobil. Trobili so tu-
di njegovi spremljevalci, pa
piskali in vreščali, da je šlo
skozi ušesa. Ta hrup je imel
enak smoter kot hrušč ko-
rantovih zvoncev na Drav-
skem polju - odganjanje de-
monov zime.
Dr. Niko Kuret, starosta
slovenske etnologije, zaklju-
čuje, da je Jurij nasledil sta-
roslovenskega Jarila ali Jar-
nika (tudi po imenu sta mu
malce podob
vzhodu pa ti
boginji Ves
preobleka ra<
legendi dod«
ki da jo je rei
ja. Pod Peco
genda Jurija
jažem. Omei
Že kar nekfj
rogove, pišč^
Št. 16 - 21. april 1994
20,21
glovenskem ljudskem gleda-
nje bila tudi štipendistka. Ker
jcrii gledališki hiši prav tedaj
jlke, so jo Celjani rade volje
^Celjski ansambel sem že pred
p in ga cenila, ko sem sprem-
^tave na gostovanjih v Ljub-
I znali vediio navdušiti Ijub-
je povedala mlada sloven-
fj:e pot umetniškega zorenja
if Njene vloge puščajo vedno
predstavah. Tako kot njena
v pirandellovi igri Kot me ti
je lani prejela Severjevo na-
j kot umetnica prejela celjski
jljančanka Darja Reichman je
ti, ko iz Ljubljane hiti na vajo
f Celje in se takoj po opravlje-
^ča domov. »To vsakodnevno
li zdaj lahko prevozila že kar
pila mlada umetnica, ki je, za
[6, mnogo manjši tremaš.
jiama Jelka počuti, ko gleda
jodru? »Vedno imam zanjo tre-
izgodi >nesreča< v živo, meni se
kaj takega ne more zgoditi.«
ike, lutke
I Jelke Reichman prevladujejo
jega sveta; otroci in vse tisto,
icajraje. Kaj ji pri umetniškem
iienijo otroci? »Otroci me obli-
jspirirajo. Prekrasni so kot li-
todobno je z živalmi. Zato naj-
šlce figure, živali, cvetlice. Ne
trisanje pušk, topov, pa prizori
le navdušujejo, tudi sama na-
vtomobila.«
[oštvo, ko je bila Jelka Reich-
|ie za marsikaj prikrajšana, se
inem konjičku, zbiranju majh-
lepih predmetov in figuric. To
bdelice, vrčki in druge stari-
I leta nabirala na sprehodih po
ko se je ustavljala na bolšjem
ivoščila kakšno drobno stvarco
Ali pa na potovanjih, ko se je
imi lutkami. »To so predmeti
jsti, a meni zelo dragi, ker so
i jih imam okoli petdeset in so
v sveta, pa govorijo o mojem
otroštvu, o hrepenenjih, ki niso
sena. Najprej sem začela zbira-
lci sem jih kupovala svoji hčer-
pa se je ta zbirka začela večati.
1 stare celuloidne in porcelana-
iobja fin de ciecle, ker pa so te
in predvsem zelo drage, sem
ij nehala,« je to svojo ljubezen
eichman in lep družinski večer
ožila z mislijo: »Zdaj sva z mo-
lin brez večjih skrbi. Pa vendar
a družinska leta takrat, ko je
lada, ko sta bila Darja in njen
1 bratec Dejan še majhna in je
lavo. Le da se tega takrat nisem
MARJELA AGREŽ
Foto: EDO EINSPIELER
ponekod na Jurjevo okrasili
cerkve s svežim zelenjem, in
I tudi, da je bil v Taboru v Sa-
vinjski dolini, kjer je Jurij
patron, nek mož, ki je vsako
leto na Jurjevo prinesel
v cerkev zeleno bukovo vejo,
če je narava ni dala, jo je pač
silil v hiši pri topli peči.
Zmotno je torej mišljenje,
da je sprevod zelenega Jurja
zgolj belokranjska poseb-
nost oziroma, da se je samo
tam ohranil. Tudi Belokranj-
ci so šego že opuščali, oživili
pa na pobudo Franceta Ma-
rolta. Mariji Cvitkovič iz
Adlešičev se jezik kar razve-
že, ko pripoveduje, kako so
pred drugo vojno jurjevali
v Mariboru in da so tjakaj
prišli s posebnim vlakom in
da se je mesto belilo od noš.
Podobno je bila ta šega med
obema vojnama obnovljena
v Laškem. Po zaslugi laškega
učiteljstva, zlasti pa ravna-
telja Jura Kislingerja, ki je
bil vnet zbiralec ljudskega
izročila, je jurjevanje celo
vrsto let, vse do druge vojne,
prirejala šolska mladina.
Ohranile so se tudi stare fo-
tografije. Na nekaterih so
v jurjevskem sprevodu sode-
lovale tudi deklice v prvoob-
hajilnih in birmanskih oble-
kah. Zelenemu Juriju so tako
dodali še krožek Vesn, naj-
brž po želji mestnih gospa,
čemur se ravnatelj Kislinger
ni mogel ali želel upreti.
Tako je tudi zadnja leta,
ko je na šoli »Primoža Tru-
barja« v tem mestu brskanje
za starimi šegami in drugim
ljudskim izročilom postalo
pravcato gibanje. Jurjevanje
se v tem kraju »prijemlje«.
Zadnja leta dobivajo mali
jurjaši tudi darila od podje-
tij, kar zamenjuje »ofre« tr-
žanov v preteklosti, na šoli
pa potem pripravijo tudi jur-
jevsko malico, ko vsi udele-
ženci dobijo jajčno jed, pra-
ženo na vele-tignju. Majčke-
no modifikacije ne škodi in
ker cilj ni samo prikaz šege,
marveč pravcati praznik po-
mladi, še toliko bolj. Od ča-
sov, ko sta šego opisovala
Orožna, običaj prehaja na
vedno mlajše. Ce so med
obema vojnama jurjevali šo-
larji višjih razredov, zdaj
k temu pripravijo le še otro-
ke nižje stopnje. In še nekaj:
v Laškem so jurjevsko trma-
sti. Ne pustijo se prestavljati
sem ter tja po pratiki. Za
njih je, kot se za tradicional-
no praznovanje spnsdobi,
praznik 24. malega travna,
kot je bil, odkar ga pomnijo.
Tudi v Šentjurju že nekaj
let vabijo zelenega Jurja iz
pozabe. Tam imajo še razlog
več, saj je praznik farnega
patrona in še župana tega
imena imajo. V občini, kjer
je Jurij doma, imajo pravico
na sejem, pa bo jurjevski
sprevod samo del te priredi-
tve, ki bo trajala tja v sredi-
no maja.
V slovenskem leksikonu
imen navajajo vse mogoče
izpeljanke iz imena Jurij. In
tako vam tam preberem do-
besedno, da je narečna inači-
ca Jure tudi zbadljivka in
pomeni nerodnega, nekoliko
omejenega človeka. Ra\Tio
zato, ker sem mislil, da je ta
pomen samo v frazi »ti si mi
en Jurček«, sem se se »zres-
nil« v Jureta...
No, bog lonaj!
Foto: EDI MASNEC
^ Laškem pomladanski praznik v pravem pomenu besede. Tudi
^'^sj že narediti sami, sprva so morali pomagati dedki.
'----
Veselje med podkvami
Mojster Verk s Statike gore kuje že več kot 65 let
Včasih je bilo v širši kozjan-
ski okolici veliko kovačev. Po
cestah je bilo precej furmanov,
zato so imeli kovača pri vsaki
gostilni. Danes so od kovačev
ostali predvsem spomini, v Pi-
jovcih pri Sladki Gori pa smo
uspeli najti eno zadnjih kova-
čij. Mojstra Jurija Verka, ki je
pred dnevi praznoval 80-letni-
co, smo našli pri ognjišču nje-
gove delavnice.
Pri njem se je izučilo deset
vajencev, pa nihče ne opravlja
kovaškega dela. Stari kovaški
poklic resnično izumira. Daleč
naokrog sloviti mojster Verk je
imel še precej dela v času po
kozjanskem potresu, ko je iz-
deloval za trgovine gradbene
vijake, pa tudi ogromno tesar-
skih spon je napravil. Danes
imajo že skoraj pri vsaki hiši
varilni aparat, zato dela
zmanjkuje. Mojster Verk, ki je
čilega videza in hitrih misli, pa
bi še kar delal. »Kovačija je
zanj življenje,« je povedala
njegova žena Katarina.
Ko vajencev ni bilo več, je pomagala tudi mojstrova žena Katarina. Še danes, če je treba, udarja
s težkim kladivom.
Osemdesetletni mojster Jurij Verk je ena zadnjih prič nekdanje kovaške slave.
Skupaj v delavnici
Gospa Katarina je pred
kratkim praznovala 78. rojstni
dan, pa smo se lahko prepriča-
li, kakšna korenina je tudi
ona. Veliko sta se nagarala
skupaj, na domači kmetiji, pa
tudi v kovačnici. Še danes, če
je treba, skupaj ravnata kovi-
no, gospa Katarina močno
udarja s svojim kladivom po
mojstrovem, pa čeprav tehta
njeno nič manj kot štiri kilo-
grame. Včasih je pri ravnanju
pomagal vajenec, zdaj pa so
časi drugačni.
Jurij in Katarina sta se
spoznala že v šolskih klopeh.
»Vedno me je vlekla za rokav,«
se je pošalil mojster. »Saj ni
res, obratno je bilo,« mu je vr-
nila gospa Katarina. Ni važno,
kako se je začelo, pomembno
je, da sta poročena že 54 let.
Zlate poroke nista posebej
praznovala. »Čakava na biser-
no,« sta se spet nasmejala.
Vse tisto dolgoletno garanje
jima je, kot kaže, dajalo nove
moči. Delala sta iz veselja, ne
le iz čiste nuje. Njim duh je
zato čil, obraza presenetljivo
mladostna, značaja vedra.
Mojster Verk ima le težave
s kolki, zato se je zadnje dni
pripravljal na operacijo. Ose-
mumega delavnika nista poz-
nala, saj je pri hiši sedem hek-
tarov zemlje. Tudi njuni otroci
so potrebovali vsestransko
skrb. Fant je umrl, tri hčere pa
so že poročene. Mira živi v bli-
žini, Zinka v Grajski vasi pri
Gomilskem, Mimica pa je
ostala doma. Danes ju razve-
seljuje že sedem vnukov in
pravnukov. Nekateri med nji-
mi si z velikim zanimanjem
ogledajo dedkovo oziroma
pradedkovo kovaško delo, za
njegov poklic pa se mladi ne
odločajo.
Ob ognjišču stare sladkogorske kovačnice.
Stara kovaška slava
če je bilo nekoč veliko ko-
vačev, to še posebej velja za
Verkovo rodbino. S kovačijo
se je ukvarjalo kar sedem so-
rodnikov, njegova strica, bra-
tranca ter polbrata. Jurij Verk
se je izučil pri svojem stricu
v bližnjem Mestinju, nato pa je
bil najemnik na Lipoglavu, na
Dolgi gori.
Popravljal je vozove, podko-
val konje ter izdeloval vprežne
pluge. Ljudje se ga spominjajo
kot odličnega kovača, zato so
velikokrat potrebovali njego-
vo pomoč. V začetku petdese-
tih let je postavil na Pijovcih
svojo kovačnico. Jeseni je mi-
nilo že 65 let, od kar opravlja
kovaško delo. Ko je začel, ni
nikoli več prenehal, saj so ga
tudi med vojaščino v daljnji
Hercegovini poslali naravnost
v kovačnico.
Ostal je pravi silak. Že v os-
novnošolskih letih je bil moč-
nejši od vrstnikov. Ko je bil
star devetnajst let, je dvignil
tudi po več kot dvesto kilogra-
mov naenkrat. Kako je bilo?
V Mestinju, kjer se je učil, je
imel mojster »ampus«, nako-
valo, težko dvesto deset kilo-
gramov. Jurij, vajenec, je mo-
ral vsak večer počistiti prah
izpod nakovala in nekoč se mu
je zgodilo, da je padlo s klade.
Mojstra ni hotel klicati na po-
moč, kar sam ga je dvignil na
pravo mesto.
Pri Halužanu, kot pravijo
domačiji po domače, smo se
seveda največ pogovarjali
o stari kovaški slavi. Mojster
Verk si je v življenju privoščil
le tri dni dopusta na morju, na
povabilo nekdanjega vajenca.
Saj bi lahko bil tam več časa,
pa ga je priganjala misel na
dom, družino, kmetijo, na ko-
vačnico. To so ljudje, ki poz-
najo predvsem delo, oče gospe
Katarine, bivši gospodar, je
umrl kar na njivi, med delom,
star 85 let. Ko je vse preoral, je
odšel še s kravami po koruzo,
tam pa se je zgrudil.
Nekaj razkošja pa si je moj-
ster Verk po trdem delu ven-
darle privoščil. »Zelo rad bere
zgodovinske knjige,« je pove-
dala njegova žena. Najrajši ti-
sto o Doberdobu, slovenskih
fantov grobu, zato pa je pose-
ben razlog. Tam, na soški
fronti, je padel tudi njegov
oče. Prav tako rad bere
o Habsburžanih in Karadjor-
djevičih, o oblastnikih, ki so
krojili njegova mlada leta.
BRANE JERANKO
Foto: EDI MASNEC
Št.16 - 21. april 1994
22
Pojasnilo
v Pismih bralcev objav-
ljamo samo pisma znanih
avtorjev, zato mora biti
vsalco pismo podpisano
z imenom, priimkom in
točnim naslovom. Če je
mogoče, pripišite tudi tele-
fonsko številko, kamor vas
lahko po potrebi pokliče-
mo. Pismo ne sme presegati
45 tipkanih vrstic. Daljša
pisma bomo v uredništvu
krajšali tako, da ne bo pri-
zadet smisel sporočila.
Celjska modra
cona
še eno breme za stanovalce
- pojasnilo strokovne službe
Občine Celje
V svojem odprtem pismu,
objavljenem v Večeru, dne
7.4.1994 in v Novem tedniku,
dne 14.4,1994, je Anton-Ante
Firšt, Lilekova 2 iz Celja, izra-
zil pohvalo o »modri coni«
v Celju, to je delu mesta pod
posebnim prometnim reži-
mom, istočasno pa noče razu-
meti, da pravila parkirnega
reda veljajo tudi zanj. Pravila
so določena v Odloku o uredi-
tvi cestnega prometa v nase-
ljih Občini Celje objavljenem
v Uradnem listu Repubhke
Slovenije štev. 5/93. Dovolilni-
co za parkiranje v starem
mestnem jedru Celja je mogo-
če izdati le tistim stanovalcem,
ki imajo garažo ali funkci-
onalni prostor na zemljišču
stavbe, v kateri stanuje.
Njegovo lastniško stanova-
nje je v objektu Lilekova 5, ki
nima funkcionalnega zemljiš-
ča namenjenega parkiranju.
Tega tudi nima ovrednotenega
v točkovniku za njegovo sta-
novanje, na osnovi katerega
plačuje sorazmerni del stro-
škov za vzdrževanje objekta
Lilekova 5. Zato je naš uprav-
ni delavec ravnal v skladu
s svojimi pooblastili, ko je
v ustnem razgovoru z njim za-
vrnil izdajo dovolilnice za nje-
gov avto. Če bi jo odobril, bi
ravnal v nasprotju z Odlokom,
Firšt pa bi avto parkiral na
zemljišču, ki ni njegova last.
Razumemo njegovo nejevo-
ljo, zato mu predlagamo, da
avtomobil parkira brezplačno
na enem izmed parkirišč na
obrobju modre cone, ki so so-
lidno urejena in vsa izločena iz
sistema plačevanja parkirni-
ne. Celjanom bo tako prepustil
peš cono njeni mestotvomi
funkciji, avtomobil pa parki-
ral skladno z veljavnimi pred-
pisi.
Vodja strokovne službe:
dipl. kom. ing.,
IVAN PFEIFER,
Sekretar:
dipl. iur.,
DAMJAN VREČKO
Kaj dela
občinska straža?
Gospod Kotnik je občinski
straži, pa tudi g. županu, res
pisno posredoval opozorila
glede zapuščenih vozil, vendar
mu odgovora na naslov Pod
kostanji 6, ki ga je navedel, ni
bilo mogoče vročiti.
Ob zbiranju podatkov
o lastniku zapuščene Lade, ki
naj bi bil begimec iz Republike
Bosne in Hercegovine, sem
g. Kotnika želel tudi osebno
obiskati, a ga žal nisem našel,
prav tako kot lastnika Lade
ne. Pri odstranitvi nekaj vozil
v vašem okolju je občinska
straža že posredovala, kar bi
lahko opazili. Tudi v bodoče se
bomo trudili, da bi vas uniče-
na vozila čim manj motila.
Glede na to, da je lastnik
Lade verjetno tuj državljan,
bomo za pomoč pri ukrepih
poprosili tudi carinsko službo.
Gospoda Kotnika vljudno
vabim, da se oglasi v pisarni
občinske straže, kjer mu bom
posredoval na vpogled vse po-
datke o odstranjenih vozilih iz
Nove vasi, pa tudi od drugod.
Morebiti pa mi bo lahko po-
sredoval še kakšen podatek
o lastnikih takšnih vozU, da bo
naše delo lažje in hitrejše.
Vodja občinske straže
VINKO ANDOLJŠEK
PREJELI
Resolucija Sveta
PSS
o vrednotenju
dela v ONZ
Vlada Republike Slovenije
je v zadnjem letu izkazala
očitno nepripravljenost za
priznavanje ustreznega statu-
sa zaposlenim v organih za no-
tranje zadeve RS. Ni nam pri-
pravljena priznati poštenega
in v državi primerljivega pla-
čila za naloge, ki nam jih je
naložila, za delo, ki ga oprav-
ljamo, za omejitve in prepove-
di, s katerimi nas je postavila
v drugorazreden položaj, in za
obremenitve, ki so sestavina
policijskega dela in nato še
njegova posledica v življenju.
Vrhunec njenega mačehovske-
ga delodajalskega odnosa pa je
že triletno izogibanje izplače-
vanja sredstev za delovno
uspešnost, čeprav jo k temu
zavezujeta določili celo dveh
veljavnih zakonov.
Zgroženi smo nad takšnim
nezakonitim in nepoštenim
obnašanjem vlade ter ogorčeni
nad njenim nekorektnim, ig-
norantskim in diskriminacij-
skim odnosom do delavcev.
Njene obljube, zagotovila in
»dobri nameni« v obdobju na-
še lanskoletne stavke, da bo
ustrezno ovrednotila naše delo
v nastajajočem zakonu o raz-
merjih plač, so bila očitna laž
in zavajanje delavcev in jav-
nosti.
Plače nam znižuje, odvzema
plačevanje izjemnih delovnih
pogojev in tiho napoveduje
našo siromašenje in obubo-
žanje.
Ne pritožujemo se nad de-
lom, ki ga moramo opravljati,
nad vsakodnevno življenjsko
ogroženostjo ali nad javnostjo,
ki nadvse kritično spremlja
naše delo. Zahtevamo od delo-
dajalca, vlade RS, da naše delo
pošteno ovrednoti in plača.
Naša potrpežljivost se je
v polletnem brezplodnem po-
gajanju in čakanju na obljub-
ljene rešitve izčrpala. F*rizade-
vanja in zahteve za ustrezno
vrednotenje dela smo primo-
rani nadaljevati tam, kjer smo
jih ob oktobrski stavki preki-
nili oziroma odložili.
ZDRAVKO MELANŠEK,
predsednik Policijskega
sindikata Slovenije
Miloščine ali
pokojnine
Spoštovani upokojenci, pri-
šel je čas, ko morate prositi za
miloščino državo, da bi preži-
veli. Prosite, kot da niste prav
vi s svojimi žulji zgradili Slo-
venije. Prav vi ste po osvobo-
ditvi na svojih plečih prenašali
cement in se odrekali marsiče-
mu, da nam bo nekoč bolje.
Kako ste se motili. Mi, vaši
otroci, vas sedaj, ko ste utruje-
ni in zgarani, ne poznamo. Ra-
di bi vas zanikali, kot da mi
nikoli ne bomo stari in nikoli
ne bomo upokojenci — kako
utopistična miselnost. Prav
najbolj zaslužni za današnjo
Slovenijo se morajo zbirati po
protestnih mitingih in prositi
za nekaj odstotkov pokojnine.
Ne, ni krivica samo na nas
mladih. Politika in njen klešč-
ni prijem ima veliko pri tem
umazanem delu. Kajti zaveda-
ti se morate, da ste prav vi
tisti, s katerimi so politiki ved-
no manipulirali. Tudi sedaj bo
isto. Dva meseca pred volitva-
mi vam bodo velikodušno po-
večali pokojnine, za par od-
stotkov, in vi boste zopet vpili,
živel Kučan. Dajte, vsaj enkrat
pokažite svoj jaz in jim v obraz
povejte, da je konec manipula-
cij in da hočete živeti s takšni-
mi pokojninami kot vam pri-
padajo. Upokojenci, hvala
vam za vse kar ste storili za
nas mlade. Spoštujemo vas in
vas podpiramo.
BRANKO BREZNIK,
Celje
Na protestnih
sliodili
Na protestnem shodu pred
zgradbo parlamenta, dne
28.3.1994 smo bih v velikem
številu navzoči tudi člani in
volivci SKD, da smo tako izra-
zili vso podporo obrambnemu
ministru Janezu Janši. Pred-
sednik SLS Marjan Podobnik
je v svojem nastopnem govoru
povabil tudi SKD, da se naj
pridružimo in strnemo vrste.
Devetega aprila je bil podoben
protestni shod na Kongresnem
trgu v Ljubljani - imenovan
protikorupcijski shod, katere-
mu se je pridružilo ne samo
članstvo, ampak tudi vodstvo
SKD. A kaj se je zgodilo? Že
na začetku je prva nastopajoča
govornica vrgla vžigalico, ko
je dejala, da tudi Peterle ni
brez greha. Ja za božjo voljo,
kdo je pa brez greha? Po tej
uvodni obtožbi, bi morali vsi
oditi in zapustiti Kongresni
trg, kajti, nobeden izmed nas
ni brez greha. Ko je na govor-
niški oder stopil predsednik
SKD, Lojze Peterle, je bil
z žvižgi in medklici skoraj
onemogočen. V hipu mi je bilo
jasno, da nas krščanske demo-
krate nekateri organizatorji
protestnega shoda in del ude-
ležencev ne sprejema kot ena-
kovredne partnerje, da Podob-
nikovo povabilo, da se jim pri-
družimo, ni bilo ravno iskreno,
da to ni bil samo protikoru-
pcijsld shod, sicer bi predsed-
nika SKD, ki si že vseskozi
prizadeva in deluje proti vsaki
korupciji; za poštenost in pra-
vičnost na vseh ravneh, ne od-
ganjali, in namesto, da bi se
najbolj glasni protestniki sa-
moobtožujoče vprašali: katere
stranke in ljudi pa smo leta 92
na miklavževo volili, obtožu-
jejo druge - predvsem krščan-
ske demokrate. Med takimi
protestniki ni moje mesto. Na
morebitnem prihodnjem pro-
testnem shodu pa se bodo ude-
leženci tudi lažje prešteli, ker
SKD najbrž ne bomo delali
gneče.
Več kot smo člani, volivci in
poslanci SED storili, da Janez
Janša ostane obrambni mini-
ster, se narediti ni dalo; vsi
poslanci SKD so glasovali, da
Janša ostane obrambni mini-
ster; člani SKD smo pisali na
razne naslove in časopise, vse
za Janšo. In nazadnje, kot
v zahvalo, smo na protestnem
zboru v soboto, dobili klofuto
še od desne strani. Hvala lepa
za takšen odnos!
Takšna delitev je lahko v in-
teresu in v zadovoljstvo le
oblastnikom, ki se lahko obdr-
žijo na oblasti le po preizkuše-
ni formuli: »DeU in vladaj«.
IVAN GLUŠIČ,
Mozirje
Borci smo bili
na Brezah
Minulo soboto smo se člani
Združenja borcev Laško odlo-
čili za krajši izlet v bližnjo
okolico. Odpeljali smo se
v Šentrupert nad Laškim in
med vožnjo opazovali še danes
vidne sledove pred leti hudega
neurja, ki je pustošilo po teh
krajih.
V gostišču Kocman smo
imeli še letno konferenco
Združenja, ki jo je vodil Miha
Prosen. V razpravi, kjer je so-
deloval tudi predsednik Dru-
štva upokojencev Laško Ma-
tevž Kolar, smo se dotaknili
socialne problematike naših
članov, spregovorili o usodi
naših certifikatov in pokojnin-
ski problematiki, nato pa je
sledUo družabno srečanje.
Prijetno smo bili preseneče-
ni nad programom, ki ga je
pripravil naš predsednik Jože
Omahna. Za prijetno vzdušje
sta poskrbeli tudi Zajčevi de-
kleti z igranjem na diatonično
harmoniko in klarinet in to ta-
ko, da so nekatere kljub letom
zasrbele pete.
Vsem, ki ste nam pripravili
zanimivo in prijetno pomlad-
no popoldne se iskreno zahva-
ljujem.
PAVLA ERJAVEC,
Laško
Izjava politične
direkcije ZLSD
Združena lista socialnih de-
mokratov je in bo nasprotova-
la vsem spremembam pokoj-
ninske zakonodaje, ki ne bodo
usklajene s predstavniki upo-
kojenskih organizacij in zdru-
ženj.
Pokojninski kapitalski
sklad sodi v Zavod za pokoj-
ninsko in invalidsko zavaro-
vanje, saj morajo na njegovo
upravljanje imeti temeljni
vpliv upokojenci.
Predlagamo predsedniku
vlade, da se skupaj z ministri-
co za delo, družino in socialne
zadeve že v naslednjem tednu
sestane s predstavniki upoko-
jencev in z njimi uskladi spor-
na vprašanja.
Predsednik ZLSD,
JANEZ KOCIJANČIČ
Odgovornost
prometnega
ministra
Zagotovo vam je znano, ka-
ko potekajo priprave na grad-
njo AC skozi Savinjsko dolino.
Že na začetku je vlada sprejela
osnutek odloka o izgradnji in
se v njem sklicevala na osnu-
tek sprememb srednjeročnega
in dolgoročnega načrta občine
Žalec, ki ga sploh še ni bil,,
V času javne razprave, v katen
niso ustrezno ovrednotili prj,
pomb, je Republiška uprava zg
ceste že razpisala natečaj
nakup zemljišč, še preden
skupščina občine Žalec odlo,
čala o spremembi razvojni))
dokumentov, so začeli postav.
Ijati na bodoči trasi avtocest
mejnike (isto se je zgodilo tudj
na območju občine Domžale),
Še pred izdajo lokacijske o(}.
ločbe pa so na območju Goto.
velj (SO Žalec) začeli tudi se.
kati gozd.
Vse to so grobe kršitve zako-
nitosti, ki vam niso neznane.
Gre za aktivnosti, ki sicer so.
dijo v ustrezen resor, pred-
vsem prometni in v resor za
okolje in prostor. Posegi
v lastnino (mejniki, sekanje) so
zelo groba nezakonitost.      J
Zato je odgovoren promet™
minister, saj so dela izvajali
z njegovo vednostjo. Pričaku-
jemo, da bodo v vladi R Slove-
nije ugotovili njegovo odgo-
vornost in ustrezno ukrepali.
Za 10 SEG,
tajnik:
KAREL LIPIČ
Obrtniki in
denacionalizacija
že pred dvema letoma je bil
v naši državi sprejet zakon
o denacionalizaciji. To je vse
lepo in prav, da se popravi kri-
vica, ki je bila storjena ljudem,
lastnikom stavb in zemljišč,
cmipak nihče, ki je pisal in
sprejel ta zakon ni pomislil na
laivice in težave, ki pa bodo
s tem zakonom storjene obrt-
nikom in delovnim organizaci-
jam. Vzporedno s tem zako-
nom bi se istočasno nujno mo-
rali sprejeti odloki in sklepi, ki
bi ljudi v teh denacionalizira-
nih poslovnih prostorih zašči-
tili, saj so to vendar ljudje, ki
so desetletja vlagali v te svoje
»obratovalnice«, se trudili iz-
boljšati jim udobnost in var-
nost za stranke. Zadolževali so
se in s pridnim in vestnim de-
lom vračali dolgove. In obrtni-
ki - predvsem rokodelci, kate-
rih eden sem tudi jaz, nimajo
možnosti seUti se iz enega lo-:
kala v drugega, četudi bi imeUi
srečo, da bi ga dobili, saj pred-
no opremiš en poslovni pro--
stor, potrebuješ zanj precej
kapitala.
Kot čitam v časopisih in
v naši strokovni reviji »Obrt-
nik«, se v naši državi že na
veliko zapirajo obrtniške de-
lavnice - predvsem obratoval-
nice obrtnikov rokodelcev, ki
jih je vedno manj, tako rekoč
izginjajo pred očmi občine in
ljudi, M pa bi morali poskrbeti
za to, da se to ne bi zgodilo in
to vse zaradi izjenmo veUkih
oderuških najemnin. Čudim
se, ali se ljudje, ki so na občini
zadolženi za obrt in drobno
gospodarstvo nič ne vprašajo,
kje bodo občani Celja čez par
let iskali usluge različnih ro-
kodelcev, ki jih že danes ni ve-
liko, vsi vemo, da ni v Celju
torbarja, da je samo ena tapet-
niška delavnica, ena krznar-
ska, ena dežnikarska, da sko-
raj ni krojačev, moških frizer-
jev, čevljarjev in še bi lahko na
veliko našteval. Ali je ustrez-
nim organom res vseeno, da bi
se v teh obrtniških prostorih,
ki jih danes potrebujejo obča-
ni in jih bodo tudi v prihodno-
sti, naselili razni premožnejši
poslovneži z butiki, biroji, za-
stopstvi in ne vem še s čim
samo zato, ker lahko mogoče
lažje plačajo najemnino, ali pa
za te prostore plačajo še višje.
Ali bo res občina dovolila, da
bi obrtniki po več desetletjih
poštenega dela in truda in tudi
poštenega plačila družbi, šli
na cesto, če ne bi več imeli
svojega življenjskega delovne-
ga prostora?
Zato apeliram na ustrezne
organe, občinske službe na ob-
čini Celje, da nemudoma
sprejmejo ustrezne ukrepe
o maksimalni najemnini po-
slovnih prostorov, tako kot so
to že storili v Mariboru in ta-
koj zaščitijo poštene obrtnike
in s tem delno popravijo na
Št. 16 - 21. april 1994
23
:tro napisan in sprejet zalcon
denacionalizaciji. Zavedati
^ moramo, da vsako večje po-
^^čanje najemnin vpliva na
jgno uslug, ki pa gredo spet na
tireme potrošnikov oz. strank.
J tem zakonom ste hoteli kri-
lce popraviti - storili pa ste še
f'^^ KAREL ŠUNKO,
moški frizer,
Celje
izjava za javnost
Občinsld odbor LDS Šent-
^ je jeseni 1993 ustanovil
Jljupino za samopomoč obča-
jom z namenom, da bi ljudem
pomagala pri razreševanju
jajrazličnejših      problemov.
kratkem obdobju doseda-
njega delovanja se je pokazalo,
loko pravilna je bila taka od-
ločitev, saj se je v tem času
nanjo obrnilo večje število ob-
čanov, nekateri pa so bili tudi
12 sosednjih občin. Največ se
|ih je obračalo za pomoč v zve-
zi z dohodnino. Dosedanja za-
konodaja je bila v zvezi s tem
v nekaterih točkah izredno
bivična, predvsem do social-
no šibkejših slojev. Zato smo
preko naše stranke v držav-
nem zboru uspeli doseči spre-
membe, ki bodo v naprej te
krivice odpravljale. Žal bo to
veljalo šele za letošnje leto,
kar se bo zares odrazilo pri
davčni napovedi šele v prihod-
njem letu. Poleg tega je bilo
izpostavljenih še mnogo dru-
gih zelo perečih vprašanj.
V večini primerov so ljudje že-
leli ostati anonimni, zato smo
se odločili javnosti predstaviti
le njihovo bežno vsebino.
Spraševali so po pravicah iz
dela, lastninjenju družbenega
premoženja, pojasnila v zvezi
s certifikatnimi potrdili, o so-
aalnih pravicah in drugem.
[Ja vsa vprašanja smo kolikor
le bilo mogoče strokovno in
korektno odgovarjali. Med nji-
ni so bila tudi taka, na katera
lahko odgovorijo strokovno in
»čno le predstavniki določe-s
nih organov in ustanov države,
ter nosilci izvršne in politične
oblasti v občini. Zato smo ob-
čane s takimi problemi napoti-
li direktno na ustrezne organe
in institucije. Nekatera so se
nanašala tudi na izgradnjo ter
financiranje določenih objek-
tov v naši občini. Nanje je mo-
goče dobiti pojasnila in odgo-
vore v izvršnem svetu. Izhaja-
joč iz vsebine zadnjega sklopa
vprašanj ugotavljamo, da bi se
občinska oblast morala bolj
truditi pri kontaktiranju z jav-
nostjo oz. občani. Pri zavze-
manju za določena stališča in
informiranju svojega okolja,
pa bi morali več storiti tudi
poslanci v občinskem parla-
mentu. V zvezi z reorganizaci-
jo lokalne samouprave smo bi-
li edini, Ici smo v naši občini
izdali posebno gradivo, ki od-
govarja na določene dileme in
vprašanja na strokovnem,
vendar ljudem povsem razimi-
Ijivem nivoju.
Določeni problemi so bili
specifični, zato smo jih odsto-
pili ali ljudi napotili na novou-
stanovljeni organ za pritožbe
VOX, Id deluje pri predsedni-
ku vlade in naše stranke dr-
. Janezu Drnovšku. Odslej lah-
ko tovrstna vprašanja in pri-
tožbe naslavljate direktno na
omenjeni naslov. Mi pa se bo-
mo pri drugih vprašanjih tru-
dili pomagati še naprej. V pri-
hodnje bodo po naše še pose-
bej aktualna vprašanja v zvezi
z lastninjenjem in certifikati,
pa tudi v zvezi z dohodnino in
reorganizacijo lokalne samou-
prave. Zato smo se za ta vpra-
šanja še posebej usposobili,
ker ustrezni ljudje niso vedno
dosegljivi predlagamo da se na
nas obrnete pismeno na naslov
LDS; Mestni trg 5, Šentjur.
V kolikor pa želite oseben
kontakt, nas obvestite le o te-
mi in kje ste dosegljivi.
Vsem, ki ste se že obrnili na
nas se zahvaljujemo za za-
upanje. Za OO LDS
Šentjur,
JOŽE ARTNAK
Z letne
konference
vitanjskih
gasilcev
čeprav so vitanjski gasilci
imeli svojo letno konferenco
v februarju, je prav, da o njej
poročamo, saj si to upravičeno
zaslužijo. Čeprav pomlajeno
vodstvo tega društva deluje že
tretje leto, jim vnema pri delu
ni prav nič pošla. Nasprotno.
Vsako leto se lotevajo novih še
obsežnejših nalog in jih tudi
dosledno izvršujejo.
Konference se je udeležilo
preko 70 odstotkov članov te-
ga društva, predstavnik OGZ
Slovenske Konjice Jurij Ho-
hler, nač. štaba CZ Slavko
Pačnik, Slavko Krajnc kot
predstavnik Turističnega dru-
štva in še šest delegacij sosed-
njih gasilskih društev.
Iz poročil je bilo ugotoviti,
da so izvršili vse postavljene si
naloge. Tako so v celoti obno-
vili streho na gasilskem domu,
s tem da so ves potrebni les
nabrali od kmetov. Obnovili so
fasado na domu, da je odporna
proti dežju, na njej pa dali iz-
delati sliko sv. Florjana in lep
napis.
Nikoli pa niso zanemarili
požarne varnosti kraja. Opre-
miU so se še z dvema UKV
postajama. Kar osemkrat so
bili alarmirani v letu 1993.
Šestkrat pa so morali resneje
posredovati. Enkrat so morali
zaradi velikega obsega požara
poklicati na pomoč še sosednja
gasilska društva.
Najobsežnejše delo pa so vi-
tanjski gasilci v letu 1993
opravili s preskrbovanjem
prebivalcev z vodo. V ta na-
men so opravili 273 prevozov.
Zaradi tako velike obremeni-
tve jim je avtocistema dotra-
jala, čeprav so jo dali general-
no popraviti, ni zmogla vsega
dela. Na pomoč so jim pri pre-
skrbi vode prebivalstvu pri-
skočila gasilska društva iz
Zreč, Tepanja in Loč.
Udeležili so se občinskega
tekmovanja in ostalih tekmo-
vanj v občini pa tudi izven nje.
Priredili so gasilsko veselico,
ki se jo je udeležilo preko
2.000 ljudi. V oktobru, mesecu
požarne varnosti, so pripravili
požarno vajo, na kateri so pri-
kazaU gašenje s peno. Za leto
1994 so si postavih tri osrednje
naloge: nabavo avtocisteme,
dograditev garaže in izvedbo
centralnega ogrevanja doma.
Prepričani smo lahko, da bodo
tudi te naloge izvršili!
FRANJO MAROŠEK,
Vitanje
Izjava Narodne
stranke
Slovenije
Narodna stranka Slovenije
opozarja na absurdno stanje,
ki je nastalo v državi zaradi
vedino večjega prepada med
slovenskim ljudstvom in nje-
govo odtujeno oblastjo. Ta je
v ponedeljek, 28.3.1994, zapr-
ta v stavbi slovenskega parla-
menta, barantala s prihod-
nostjo svojega ljudstva, ki je
medtem stalo na mrazu in za-
man poskušalo vsaj spremljati
dogajanje v parlamentu.
Zadeve postajajo nevzdrž-
ne: o tem govori incidentna
zaostritev z gladovno stavj^o
predstavnikov slovenske de-
mokratične javnosti, ki priča,
v kakšen absurden položaj nas
je pripeljala nelegitimna
oblast.
Zato ponovno zahtevamo:
razpravo o odgovornosti pred-
sednika države za stanje v Slo-
veniji in posledično njegov od-
stop, nezaupnico vladi v Dr-
žavnem zboru RS, predčasne
državnozborske in predsedni-
ške volitve še letos.
Razmere, v katerih je ogro-
žena slovenska samostojna
prihodnost, terjajo odločno
ukrepanje.
Za Narodno stranko
Slovenije:
JANEZ STANEK,
PETER LBENKO,
SERGEJ PRINČIČ
ZAHVALE,
POHVALE
Kulturnozgodo-
vinski poiiod
Zahvala Organizacijskega
odbora 1. kulturnozgodovin-
skega pohoda preko Rifnika in
Resevne Via Historica
»Historia vitae magistra«
- Zgodovinajeučiteljicaživlje-
nja, so rekli modri.
Danes izgleda, da to ne drži,
saj živimo čas, ko je resnica
postala laž in prevara, člove-
kove pravice pa prikrivanje
zla in nasilja.
Da bi latinski rek postal bolj
stvarnost, je nastala zamisel
projekta »Via historica - Rif-
nik, Resevna« in množičnega
kulturnozgodovinskega poho-
da preko arheološkega Rifnika
in zgodovinske Resevne. Gre
za to, da ob gibanju, ki koristi
telesu, bogatimo zgodovinski
spomin, ki je bogastvo duha in
bistvo človeka.
Projekt je dorečen, pot je
odprta in 1. pohod je bil
opravljen. Ob tem smo dolžni
zahvalo vsem sponzorjem, no-
vinarjem ter medijem in sode-
lujočim:
Mariborski škofiji in njene-
mu predstavniku, kanoniku
Francu Zdolšku, ki je opravil
osrednje dejanje pohoda. To je
duhovno svečanost pri križu
na sedlu Resevne. Njegov na-
govor je bil globoko duhovno
razmišljanje, ki je bilo prava
molitev in priprošnja za mir in
sožitje med ljudmi. To je bil
trenutek, ki človeka obogati in
oplemeniti.
Pevcem cerkvenega zbora iz
Šentjurja, ki so z posebej iz-
branimi pesmimi še dodatno
obogatili doživetje in dali duši
navdih za dobroto.
Mariji Rozman-Špilajekovi,
ki je na lastno pobudo naredi-
la pri križu vrt in zasadila ro-
že, ki krasijo simbol življenja
in rešenika sveta.
Vsi so na ta način osmislili
postavitev križa na sedlu Re-
sevne, ki naj bo pomnik tra-
gičnega dogodka iz časa oku-
pacije leta 1945 in opomin za
zlo nasilja in socialistične re-
volucije.
Prijazno doživetje pohoda
so omogočiU tudi godbeniki
šentjurskega pihalnega orke-
stra, pevci moškega zbora
Ipavcev in učenci Osnovne šo-
le Franja Malgaja ter gosta,
pesnik Tone Kuntner in načel-
nik štaba teritorialne obram-
be, generalpolkovnik Albin
Gutman, ki so počastili 100-
letnico rojstva Franja Malga-
ja, šentjurskega rojaka in bor-
ca za severno mejo po 1. sve-
tovni vojni. Za zadovoljstvo
pohodnikov iz drugih krajev,
ki so bili zadovoljni kljub dež-
ju, so pripomogle tudi vodičke
in domačini ob poti, ki so jim
ponudili domače specialitete.
Vsem pohodnikom in sode-
lujočim prisrčna hvala in va-
bilo, da se prihodnje leto na
1. pomladno soboto zopet
združimo, ko bo drugi pohod
in ko pričakujemo še več go-
stov iz drugih krajev, kakor so
nam zagotavljali letošnji po-
hodniki. Vsem še enkrat iskre-
na hvala in bog plačaj.
Za 00VH, dr.stom.,
FRANC ZABUKOŠEK
Zahvala!
Vsem organizatorjem in
vsem, ki so prispevali k izletu
»Sto kmečkih žena na morje«
se zahvaljujem za prekrasen
izlet. Bilo je nepozabno.
Posebno pa se zahvaljujem
za darilo, ki mi je drag spomin,
toliko bolj, ker je bilo nepriča-
kovano.
Vsaki hiši priporočam naj
kupujejo Novi tednik.
Se enkrat hvala in lep poz-
drav.
GENOVEFA PUŠNIK,
Šentjur
Pot v šolo
K najinem pismu z naslo-
vom Pot v šolo, ki je bil objav-
ljen 24. marca 1994 v Novem
tedniku, dodajava še iskrene
zahvale ljudem, ki so najine-
mu močno ponesrečenemu si-
nu in nama stali ob strani
v izredno hudih dnevih, ki smo
jih preživeli in jih še preživlja-
mo. Posebej se zahvaljujemo
dr. Janeževi, dr. Pekarevičevi,
celotni operacijski skupini in
oddelku na plastični kirurgiji,
sindikatu Keramike Liboje in
Krajevni skupnosti Liboje, so-
delavkam in sodelavcem, dru-
žini Markovič in vsem ostalim,
ki najinega sina obiskujete in
ga spodbujate k čimprejšnje-
mu okrevanju. Vsem še enkrat
iskrena hvala.
Kolarjevi,
Liboje
Lepi doživetji
v Domu
upokojencev
Kakor že lani smo se tudi
letos stanovalci Doma upoko-
jencev Šmarje pri Jelšah raz-
veseliU mladinske veroučne
skupine iz Rogaške Slatine, ki
nas je letos obiskala na cvetno
soboto, 26.3. Najprej so zapeli
venček cerkvenih in narodnih
pesmi v dnevni sobi v vseh
treh nadstropjih doma. Poleg
tega so nas vse obdarili s po-
marančami in nam zaželeli ve-
sele velikonočne praznike.
Vsak je dobil ročno izdelano
kartico. Posebno pozornost so
namenili nepokretnim oskrbo-
vancem, saj so jih obiskali po
sobah in jim z lepo pesmijo in
toplino vlili voljo in pogum za
življenje.
Iskrena hvala, mladi pevci,
za lepo doživet popoldan.
S svojim požrtvovalnim obi-
skom in nastopom ste znova
dokazali, da ljubite in spoštu-
jete starejše ali kako drugače
prizadete ljudi. Želimo, da bi
vas tudi drugi posnemaU pri
vašem himianem dejanju.
Omogočili ste nam, da je kljub
deževnemu vremenu posijal
sončni žarek med nas in v naša
včasih zagrenjena srca.
Tudi letos nam je uprava
doma omogočila sv. mašo v ve-
liki dvorani jedilnice. Na veli-
konočno soboto jo je daroval
šmarski gospod kaplan. Naj-
prej je blagoslovil velikonočna
jedila. Med mašo je ob sprem-
ljavi orgel pel mladinski pev-
ski zbor iz Šmarja. Strežnik
nam je vsem razdelil spomin-
ske podobice - simbol velike
noči. S pomočjo pridnih nego-
valk in medicinskih sester so
se lahko sv. maše udeležili tudi
oskrbovanci na vozičkih. Na-
zadnje je gospod kaplan obi-
skal vse nepokretne oskrbo-
vance in jim podelil duševno
hrano. Tako smo duševno in
moralno okrepljeni dočakali
največji in najstarejši krščan-
ski praznik - veliko noč.
HILDA LOKOVŠEK,
Šmarje pri Jelšah
Velikonočno
doživetje
oskrbovancev
v Domu
upokojencev
Celje
že na velikonočno sredo
smo imeli pripravo na ta naj-
slavnejši krščanski praznik
s praznovanjem sv. maše v naši
jedilnici.
Hvala gospodoma duhovni-
koma, ki tudi čez vse dni v letu
obiskujeta bolne, osamljene,
trpeče oskrbovance.
Na veliko soboto nam je go-
spa direktorica pri obhodu
vseh miz zaželela vesele, zdra-
ve in v miru preživete prazni-
ke. Na praznik velike noči pa
nas je pričakal velikonočni
prigrizek že za zajtrk - s šunko
in pisanko na mizi. Tudi gospa
»Linda«, ki je razdeljevala zaj-
trk, je vsem, za katere ve, da
hodijo k maši, že ob 7.15 pri-
pravila in razdelila mleko za
zajtrk. Hvala lepa! Oskrbo-
vanci se zahvaljujemo vsem, ki
znajo in hočejo razumeti stare,
bolne ljudi - dobrim in »po-
možnim sestram« in skrbnim
poštenim gospem, ki delajo
v pralnici in šivalnici.
Mimo, srečno skupno življe-
nje in hvala za vsako pomoč
želimo oskrbovanci.
A. BABNIK,
Celje
Zahvala Obrtni
zbornici Celje
Smo učenci 3.č razreda
Srednje šole za gostinstvo in
turizem v Celju, smer gostin-
ski tehnik. Obrtna zbornica
Celje - Sekcija za gostinstvo in
turizem nas je meseca marca
povabila na strokovno ekskur-
zijo v Celovec, kjer smo si
ogledali gostinsko - turistični
sejem Gast.
V Celovcu smo preživeli lep,
zanimiv in poučen dan, saj
smo videli na sejmu veliko no-
vosti iz naše stroke, kar nam
bo koristilo pri nadaljnjem de-
lu. Večina nas je bila prvič na
taki prireditvi m veseli smo,
da smo si jo lahko ogledali.
Prepričani smo, da bo vsem
nam ostala dolgo v spominu.
Zahvaljujemo se Obrtni
zbornici - Sekciji za gostinstvo
in turizem Celje, še posebej
Zvonku Juteršku, predsedniku
Obrtne zbornice, Slavku Hor-
vatu, predsedniku Sekcije go-
stincev obrtnikov, ter Majdi
Tumšek, tajnici, za prijeten
dan.
Upamo, da bosta naša šola
in obrtna zbornica tudi v bo-
doče dobro sodelovali, mi pa
bomo z delom dokazali, da nas
taki strokovni ogledi bogatijo.
V imenu 3. č
razreda in razrednika
Edvarda Kužnerja,
MARIJETA PINTARIČ,
Celje
Št.16 - 21. april 1994
24
Lepotec med kabrioleti: peugeot 306
Za marsikoga je to najlep-
ši kabriolet ali avto zgoraj
brez v razredu, ki ga pred-
stavlja, za druge prava pri-
spodoba latinskega ljubim-
ca. Vsa ta slava je namenjena
peugeotu 306 kabriolet (na
sliki), avtomobilu, ki ga je
francoska avtomobilska to-
varna predstavila že lani, le-
tos pa ga je tudi v resnici
postavila na cesto.
Peugeot 306 kabriolet je
delo slovitega Italijana Pi-
ninfarine (zato tudi tisto
o latinskem ljubimcu) in
v resnici se mu je posrečila
zelo prijetna podoba, ki vsaj
z zadkom - ta je tudi najbolj
občudovan - vsaj malce spo-
minja na porscheja 968. Pe-
ugeot 306 kabriolet je dolg
4.144 milimetrov in z 2.540
milimetrsko medosno razda-
ljo (ki je za dobrih 40 mili-
metrov manjša kot pri limu-
zinski izvedenki peugeota
306). Njegova teža je zaradi
vsega tistega, kar potrebuje
kabriolet (slednji je brez
varnostnega loka), da bi bil
kar najbolj varen in da se
karoserija ne bi pretirano
zvijala, za občutnih 70 kilo-
gramov večja, avto pa na-
prodaj z dvema motorjema,
dvema menjalnikoma in ne-
kaj vrstami opreme. Šibkejši
motorni agregat zmore pri
gibni prostornini 1761-ku-
bičnih centimetrov 74 kW/
104 KM, ponujajo pa ga
v kombinaciji s petstopenj-
skim ročnim ali štiristopenj-
skim avtomatskim menjalni-
kom. Prepričljivejši je kabri-
olet v varianti z dvolitrskim
bencinskim motorjem z moč-
jo 89 kW/123 KM, ki pa je
naprodaj samo z ročnim me-
njalnikom. S prvim agrega-
tom zmore kabriolet 306 naj-
več 182, z drugim pa 194 km/
h, pri ljubljanskem Claasu,
uradnem prodajalcu peuge-
otov na slovenskem trgu, pa
že ponujajo obe različici.
Prihodnost: renauit argos
in VW concept 1
Francoski renauit, riissels-
heimski Opel in znova franco-
ski Citroen so se pod ženevski-
mi sejemskimi lučmi pojavili
z laguno (ki jo bolj ali manj
poznamo), novo omego (ki jo
poznamo prav tako) in ZX
breakom, ki je tudi že znan.
Renault je ob tem postavil
na ogled tudi študijo argos. To
je pogled v avtomobilsko pri-
hodnost, nekaj tistega, kar naj
bi čez leta obvladovalo avto-
mobilski svet. To je prototip
s tremi sedeži, zanimivimi
oblikovalskimi prijemi (deni-
mo: zadnji pokiov se odpira
tako kot pokrov pri koncert-
nem klavirju) in hi-fi študijem
v notranjosti. Za osnovo je slu-
žil twingo in velika verjetnost
je, da bo argos za vedno ostal
tisto, kar sicer je: študija. Po-
vsem drugačno prihodnost na-
povedujejo skoraj oboževane-
mu VW conceptu 1. To je pri-
ljubljeni hrošč v novi in poso-
dobljeni podobi (preteklost in
sedanjost, pravijo pri VW), av-
to, ki so ga narisali v VW obli-
kovalskem centru v ameriški
Kaliforniji. Prvič je bil VW
concept 1 na ogled na januar-
skem detroitskeni avtomobil-
skem salonu, za Ženevo pa so
si omislih predstavitev njego-
ve kabrioletske izvedenke. In
pri VW pravijo, da utegne con-
cept 1 v takšni in drugačni ka-
roserijski obUki postati stvar-
nost. Torej upajmo in ča-
kajmo.
Italijanski Fiat z novim ducatom
Je otrok skupnega projek-
ta, ki mu botrujeta italijan-
ski Fiat in francoski PSA, ta
pa pod skupno streho zdru-
žuje tako Citroen kot tudi
Peugeot.
Nastajal bo v tovarni Se-
vel v itahjanskem Val di
Sangro in se bo na zunaj od
peugeota in citroena razliko-
val samo po različnih pred-
njih maskah in komaj opaz-
nih malenkostih. Fiat ducato
je sicer staro ime za kombi-
nirano vozilo z različnimi
nadgradnjami, različno viši-
no, različno dolžino in me-
dosno razdaljo, različno
opremo, različne motorje.
Letos je doživel pomembno
karoserijsko prenovo, ki pa
je tako korenita, da je moč
govoriti o novem vozilu. Za
trg je nedvorrmo pomemben
podatek, da bo ducato na-
prodaj kar v 500 različicah.
Povsem razumljivo, kajti pri
Fiatu ga bodo ponujali v va-
rianti s tremi različnimi no-
silnostmi, tremi medosnimi
razdaljami, tremi različnimi
višinami, navzven pa v po-
dobi kombija oziroma do-
stavnega vozila, pa kot vozi-
lo za prevoz potnikov ipd.
Na voljo bo šest dizelskih
motornih agregatov in en
bencinski, v tovarni pa naj bi
dnevno izdelali do 900 vozil
(kar je proizvodnja za vse tri
tovarne oziroma partnerje).
Pri Peugeotu se bo kombi
imenoval boxer, pri citroenu
jumper, ducato pa je seveda
Fiatov adut na trgu, kjer so
lani prodah približno 1.15
milijona lahkih dostavnih
vozil oziroma kombijev.
V naslednjih treh letih naj bi
se prodaja v tem razredu po-
večala (v mislih pa so evrop-
ski trgi) do 1,5 milijona, Fiat
pa upa, da se mu bo sčasoma
posrečilo povečati tržni de-
lež z lanskih 7,4 odstotka (45
tisoč vozil) na nekaj ugod-
nejšo številko. Na sliki: fiat
ducato maxi.
BORZA CEN
RABLJENIH AVTOMOBILOV
Sejem rabljenih avtomobilov je bil tokrat ponovno na stari lokacii
pred dvorano Golovec. Zato je bilo tudi zanimanje toliko večje, saj
bilo na prodaj 911 vozil, prodalo pa se jih je kar 57, torej v povprečji,
vsak šestnajsti.
Očitna
(produkcijska)
kriza na
Japonskem in
v Evropi
Kriza, v kateri sta se lani
znašli predvsem evropska in
japonska avtomobilska indu-
strija, je očitna tudi ob pregle-
du podatkov o lanski proiz-
vodnji vozil. Tako so lani na
Japonskem izdelali 8,4 milijo-
na vozil ali približno 7,5 od-
stotka manj kot leta 1992.
V ZDA so se očitno izkopali iz
večletnega zastoja, kajti nare-
dili so 5,9 milijona vozil ali za
dobrih šest odstotkov več kot
leto prej. V Nemčiji je s teko-
čih trakov pripeljalo 3,7 mili-
jona vozil (predlani 4,8 milijo-
na). Posel z avtomobili je bil
ugodnejši tudi v Južni Koreji,
kajti tam so izdelali 1,5 milijo-
na vozil (leta 1992 pa 1,3 mili-
jona). Dobro je šlo tudi britan-
ski, kanadski in brazilski av-
tomobilski industriji, kajti
vsepovsod so opazili poveča-
nje, le Italija je zabeležila oči-
ten padec. Lani se jim je po-
srečilo narediti vsega skupaj
1,1 milijona vozil, medtem ko
so predlani poslali na trg kar
1,4 milijona vozil. Morda bo
letos drugače.
Št. 16 - 21. april 1994
25
Temperatura raste
^rsta prireaitev ob UO letnici RaUla Celje
To, da letos na Radiu Celje
praznujemo že 40 letnico delo-
,anja, najbrž ni več novica, saj
5010 na tej strani in tudi dru-
gače v programu o tem že veli-
jo povedali. Zdaj pa se čisto
jares približujejo prvi po-
membnejši dogodki, ki bodo
zaznamovali naš jubilej.
Prvi dogodek, Id je vsekakor
^Teden pozornosti, so prvi lo-
gotipi z jubilejnim znakom na-
šega radia, ki jih je izdelal naš
sijajni oblikovalec Minja Ba-
jagič. Iz njih bomo naredili tu-
di značke, priponke, zastavice,
obeske za Icljuče in še kaj, zato
bodo tudi tisti poslušalci, ki
nas že sprašujejo, ali bomo ob
jubileju pripravili kakšen spo-
minek, prišli na svoj račun.
Sicer pa bo prvi vrhunec ob
lioncu maja, ko bo Radio Celje
dobil novo, sodobno, računal-
niško opremljeno redakcijo.
Takrat bomo v Celju tudi go-
stitelji Skupščine združenja
radijskih postaj Slovenije, na
kateri se bomo dogovorili še
o zadnjih podrobnostih za Fe-
stival radijskih postaj Slove-
nije, katerega prireditelj bo od
26. do 28. oktobra Radio Celje.
Na festivalu se bodo tri dni
ocenjevali najboljši izdelki
vseh lokalnih in regionalnih
radijsicih postaj v Sloveniji.
Ck)st slavnostnega odprtja te
velike medijske prireditve bo
predsednik države Milan Ku-
čan, s katerim bomo tudi pri-
pravili aktualen pogovor, ki ga
bodo prenašale vse radijske
postaje, članice 4. mreže, kar
je postalo Združenje sloven-
skih lokalnih in regionalnih
radijskih postaj.
Junija na Radiu Celje načr-
tujemo pripravo tako imeno-
vanega meseca odprtih vrat
našega radia, v katerem bomo
na organiziran način občanom
in šolskim ekskurzijam omo-
gočih ogled naših študijev in
redakcije, da bi naši zvesti po-
slušalci lahko tudi videh in ne
samo slišali, kako se priprav-
lja naš radijski program.
25.jimija bo že naš tradici-
onalni Dan odprtega Radia
Celje na Glavnem trgu v Celju.
Tudi letos bomo v središče Ce-
lja povabili številne narodno-
zabavne in zabavne glasbene
skupine, humoriste, športnike,
kulturnike ter druge zanimive
ljudi s celjske in slovenske jav-
ne scene, seveda pa bomo po-
vabili tudi celjskega župana in
premier j a z vladnim kabi-
netom.
V času Jesenskega obrtnega
sejma, ki bo trajal od 9. do
18. septembra, načrtujemo
v Muzeju novejše zgodovine
odprtje razstave ob 40-letnici
delovanja Radia Celje, ki naj
.bi bila ena od spremljajočih
prireditev osrednjega celjske-
ga sejma in bo poslušalcem
Radia Celje na ogled do konca
Festivala radijskih postaj Slo-
venije. Z razstavo bomo zajeli
icronologijo delovanja Radia
Celje kot druge najstarejše lo-
kalne radijske postaje v Slove-
niji od začetka do danes, raz-
voj radijske tehnike in tehno-
logije, posebne dogodke v nje-
govi zgodovini in delovanju
(požar, poplava) in program-
ske projekte (100 kmečkih
žensk na morje. Dan odprtega
radia, Sejmi, Izbira osebnosti
leta. Dnevi komedije. Pust
itn.), sodobne organizacijske
modele, radijski menedžment
in marketing.
V tednu, ko bomo praznova-
li 40. rojstni dan (19. septem-
bra), bomo pripravili 24-umi
program, razmišljamo pa tudi
o veliki zabavno-glasbeni pri-
reditvi. Takrat bomo imeU tu-
di tiskovno konferenco.
ROBERT GORJANC
MENJAVA - Naše sejemske
ekipe so ob vedno večji dina-
miki prirejanja sejmov na Go-
lovcu vse bolj zaposlene. Ko-
maj se je končal sejem Avto in
vzdrževanje, že se bo 28. aprila
začel 1. mednarodni glasbeni
sejem. Naša medijska hiša
NT&RC bo tudi tokrat močno
zastopana. Agencija NT&RC
je uradni nosilec PRESS služ-
be in sejemskega radia. Radio
Celje pa se bo ob svoji 40-let-
nici na sejmu še posebej pred-
stavil.
PLESALKA - Novinarka Ves-
na Lejič se zelo navdušuje nad
plesom, zato seveda s tega po-
dročja tudi pripravlja veliko
prispevkov. Pred časom ste že
lahko poslušali nedeljski in-
tervju z direktorjem plesne šo-
le Urška v Celju, pred kratkim
pa je pripravila tudi prispevek
pred tekmovanjem Evropa
pleše v Celju. V službi jo slabši
moški plesalci nagovarjajo, da
bi pripravila osvežitveni ples-
ni tečaj.
JUBILEJNI AVIZO - Na na-
šem radiu lahko že nekaj časa
poslušate jubilejni avizo ob
40-letnici Radia Celje, prired-
bo pesmi Od Celja do Žalca
v jazz izvedbi, ki jo je aranži-
ral naš glasbeni urednik Stane
Špegel. To pa seveda ne bo
edini jubilejni samoidentifika-
cijski spot.
GLASBENE ŽELJE - Očitno
se je ta programska novost na
Radiu Celje, ki je nastala bolj
po sili zaradi prenehanja pra-
vic brezplačnega prevzemanja
informativnih oddaj Radia
Slovenija, dobro prijela. Šte-
vilni klici za, glasbene želje, če
upoštevamo, da kakšnih po-
sebnih pritožb nismo prejeli,
kažejo, da je priljubljena me-
lodija lahko vsaj tako privlač-
na kot nacionalna informacija.
Četrtek, 21. aprila, 13.10
Izbira domače melodiie tedna
Izbiri zabavne tuje oziroma domače melodije tedna (Jack pot)
in melodiji »slovenskega podalpskega popa« (Podalpski biser),
se je ob četrtkih po 13. uri pridružila še tretja, domača melodija
tedna. Pet domačih skladb za izbiro najbolj priljubljene pri-
pravlja naš redaktor za narodno-zabavno glasbo Tone Vrabl,
izbrano domačo melodijo tedna pa lahko poslušate vsak dan ob
5.35, razen v nedeljo, ko je na sporedu pred Čestitkami in
pozdravi ob 13.05. ^
Četrtek, 21. aprila, 16.10
Glasbeni express
Dinamična voditeljica Maja Šumej vam bo predstavila sveže
informacije s svetovne in domače glasbene scene ob glasbeni
opremi, ki jo je izbral Stane Špegel.
Petek, 22. aprila, 9.05
Gost Radia Celje: Andrej Strahovnik
v kontaktni oddaji bo svoje vtise s poti po Madagaskarju
predstavil zdravnik Andrej Strahovnik, ki je doživel svoje-
vrstno strokovno ekskurzijo in izkušnjo.
Nedelja, 24. aprila, 10.30
Nedeljski gost: dr. Ivan Stopar
Dr. Ivan Stopar je izjemen poznavalec gradov na Slovenskem,
o čemer je napisal že veliko čudovitih knjig, pa tudi o drugi
slovenski kulturni dediščini. Za svoje dosežke je pred kratkim
prejel letošnje najvišje priznanje občine Celje Celjski zlati grb.
Z dr. Stoparjem se je pogovarjala Mateja Podjed.
Sreda, 27. aprila, 9.05
Osebnost meseca
Spet bomo izbirali osebnost meseca in jo uvrstili med nomini-
rance za osebnost leta, ki jo bomo v akciji Radia Celje in Novega
tednika izbrali ob koncu leta.
Janez Hočevar-Rifie
Je igralec, ni pa profesional-
ni operni pevec, čeprav je tudi
zaradi njega operna predstava
Netopir nenehno razprodana.
Janez Hočevar-Rifle je človek,
ki nas spravi v dobro voljo, pa
če je dan še tako turoben.
Rifle zjutraj zelo nerad vsta-
ja in jezi ga, da imamo snema-
nje Moped showa že ob osmih
zjutraj. Njegovo astrološko
znamenje je vodnar, poklic
profesor, dejavnost pa te-
atrska.
Njegov najljubši pevec je
Peterle, igralec Janša, žival pa
tisti komar, ki ga zgreši.
Rifletov življenjski motto:
veni, vidi, vici (če niso stari).
Nagradna igra Emone Mer-
kur se je ta teden srečno kon-
čala za Marijo Marovšek iz
Štor, ki bo preživljala poletje
v lepi majici, če že ne v kakš-
nem obmorskem hotelu.
Dirigent ljubljanske Opere
Lovrenc Amič nosi na zavihku
svojega suknjiča priponko, na
kateri piše: »I j a bih rrmogo
volio operu, da nema onog pje-
vanja.«
Vprašali smo ga, kaj misli
s tem. »To, kar piše,« je odvrnil
resno. SIMONA H2O
Še je čas za nove glasove
v uredništvu Radia Celje smo prejeli že kar nekaj prijav
kandidatov za voditeljsko delo na Radiu Celje. Natečaja
za nove glasove še nismo zaključili, rok za prijavo je še 14
dni.
Kot smo zapisali že v prejšnji številki, najprej zbiramo
pisne prijave. Želimo, da kandidati predstavijo svoj
pogled na radijski medij in radijsko delo, navedejo izo-
brazbo, starost, kraj bivanja ter svoje morebitne doseda-
nje izkušnje v medijih. Nato bomo kandidate povabili na
pogovor in jih glasovno preizkusili. Izbrani kandidati se
bodo potem udeležili voditelj skega tečaja pod vodstvom
strokovnjaka za usposabljanje voditeljev.
Kandidati naj prijave najkasneje do 6. maja pošljejo na
naslov Radio Celje, Prešernova 19, 63000 Celje, s pripisom
»Avdicija za voditelje«.
RADIJSKI SPORED
od 21. do 27. aprila
RADIO CELJE
četrtek, 21.4.: 5.00 Po domače v novo jutro, 5.30 Novice, 5.35 Domača
melodija tedna, 6.00 Poročilo OKC Celje, 6.30 Poročilo OKO Maribor
6.45 Horoskop, 7.00 Poročila, 7.20 Tečajnica, 7.40 Pregled tiska, 8.05
Poročila, 8.15 Obvestila, 8.25 Poročilo OKC Celje, 8.45 Kam danes, 9.00
Predstavitev programa, 9.05 Pokličite in vprašajte, 10.00 Novice, 10.15
Minute za zdravje, 10.30 Mali O, 12.00 BBC novice, 13.00 Novice, 13.05
Začetek popoldanskega programa, napovednik 13.10 Izbira domače
melodije tedna, 14.00 Jack pot, 15.30 Dogodki in odmevi <prenos RaSlo),
16.00 Podalpski biser (melodija tedna), 16.10 Glasbeni express, 17.00
Kronika, 17.30 Pika na i, 18.00 Ročk blok (Aleš Uranjek), 19.00 Večema
poročila, 19.05 Deutsche Welle, 20.00 Zaključek programa
Petek, 22.4.: 5.00 Po domače v novo jutro, 5.30 Novice, 5.35 Domača
melodija tedna, 6.00 Poročilo OKC Celje, 6.30 Poročilo OKC Maribor,
6.45 Horoskop, 7.00 Poročila, 7.20 Tečajnica, 7.40 Pregled tiska, 8.05
Poročila, 8.15 Obvestila, 8.25 Poročilo OKC Celje, 8.45 Kam danes, 9.00
Predstavitev programa, 10.00 Novice, 10.15 Filmski sprehodi, 10.30
Petkove štengce, 12.00 BBC novice, 13.00 Novice, 13.05 Začetek popol-
danskega programa, napovednik, 13.10 Glasbene želje, 14.00 Jack Pot,
15.00 Obvestila, 15.05 Šport ob koncu tedna, 15.30 Dogodki in odmevi
(prenos RaSlo), 16.00 Podalpski biser (melodija tedna), 17.00 Kronika,
17.30 Celjski magazin (Nada Kumer), 19.00 Večema poročila, 19.05
Deutsche Welle, 20.00 Zaključek programa
Sobota, 23.4.: 5.00 Po domače v novo jutro, 5.30 Novtee, 5.35
Domača melodija tedna, 6.00 Poročilo OKC Celje, 6.45 Horoskop, 7.00
Poročila, 7.20 Tečajnica, 7.40 Pregled tiska, 8.05 Poročila, 8.15 Obve-
stila, 8.45 Kam danes, 9.00 Predstavitev programa, 10.00 Novice, 10.15
Študentski servis, 12.00 BBC novice, 12.10 Teen val, 13.00 Novice,
13.05 Začetek popoldanskega programa, napovednik, 14.00 Jack pot,
14.05 Glasba je življenje, 15.00 Obvestila, 15.30 Dogodki in odmevi
(prenos RaSlo), 16.00 Podalpski biser (melodija tedna), 16.05 Čestitke in
pozdravi, 17.00 Kronika, 17.30 Vročih 20,19.00 Večerni športno-zabavni
program: 24.00 Zaključek programa.
Nedelja, 24.4.: 8.00 Začetek programa, 8.05 Poročila, 8.30 Verska
oddaja-Luč sveti v temi, 9.00 Horoskop. 10.00 Novice, 10.30 Nedeljski
gost, 12.00 Time out za šport, 12.30 Iz domačih logov (Jure Krašovec),
13.00 Novice, 13.05 Domača melodija tedna, 13.10 Čestitke in pozdravi,
16.15 Nedeljsko športno popoldne, 18.30 Nadaljevanje čestitk in pozdra-
vov, 20.00/21.00 Zaključek programa
Ponedeljek, 25.4.: 5.00 Po domače v novo jutro, 5.30 Novice, 5.35
Domača melodija tedna, 6.00 Poročilo OKC Celje, 6.30 Poročilo OKC
Maribor, 6.45 Horoskop, 7.00 Poročila, 7.20 Tečajnica, 7.40 Pregled tiska
8.05 Poročila, 8.15 Obvestila, 8.25 Poročilo OKC Celje, 8.45 Kam danes,
9.00 Predstavitev programa, 10.00 Novice, 10.30 Športno dopoldne,
11.30 Športni kviz, 12.00 BBC novice, 12.10 Tečajnica, 13.00 Novice,
13.05 Začetek popoldanskega programa, napovednik, 13.10 Glasbene
želje, 14.00 Jack Pot,,.15.00 Obvestila, 15.30 Dogodki in odmevi (prenos
RaSlo), 16.00 Podalpski biser (melodija tedna), 17.00 Kronika, 17.30
Pika na i, 18.00 Podalpski pop, 19.00 Večerna poročila, 19.05 Deutsche
VVelle, 19.30 Večerni program, 20.00 Domača glasba: Vrtiljak polk in
valčkov (Tone Vrabl), 22.00 Zaključek programa
Torek, 26.4.: 5.00 Po domače v novo jutro, 5.30 Novice, 5.35 Domača
melodija tedna, 6.00 Poročilo OKC Celje, 6.30 Poročilo OKC Maribor,
6.45 Horoskop, 7.00 Poročila, 7.20 Tečajnica, 7.40 Pregled tiska, 8.05
Poročila, 8.15 Obvestila, 8.25 Poročilo OKC Celje, 8.45 Kam danes, 9.00
Predstavitev programa, 10.00 Novice, 10.30 Lestvica 3, Tri, III. & AS,
12.00 BBC novice, 12.10 Tečajnica, 13.00 Novice, 13.05 Začetek popol-
danskega programa, napovednik, 13.10 Domača glasba: melodija tedna,
14.00 Jack pot, 15.00 Obvestila, 15.30 Dogodki in odmevi (RaSlo), 16.00
Podalpski biser (melodija tedna), 17.00 Kronika, 17.30 Pika na i, 18.00
Zimzelene melodije, 19.00 Večerna poročila, 19.05 Deutsche VVelle,
20.00 Zaključek programa
Sreda, 27.4.: 5.00 Po domače v novo jutro, 5.30 Novice, 5.35 Domača
melodija tedna, 6.00 Poročilo OKC Celje, 6.30 Poročilo OKC Maribor,
6.45 Horoskop, 7.00 Poročila, 7.25 Tečajnica, 7.40 Pregled tiska, 8.05
Poročila, 8.15 Obvestila, 8.25 Poročilo OKC Celje, 8.45 Kam danes, 9.00
Predstavitev programa, 10.00 Novice, 10.15 S knjižnega trga, 11.00
Glasbene novosti, 12.00 BBC novice, 12.10 Tečajnica, 13.00 Novice,
13.05 Začetek popoldanskega programa, napovednik, 13.10 Domača
glasba: Podarite, izberite, 14.00 Jack Pot, 15.00 Obvestila, 15.30
Dogodki in odmevi (prenos RaSlo), 16.00 Podalpski biser (melodija
tedna), 17.00 Kronika, osmrtnice, 17.30 Pika na i, 18.00 Pop loto, 19.00
Večerna poročila, 19.05 Deutsche VVelle, 20.00 Brane Rončel na RC,
21.00 Zaključek sporeda, napovednik naslednjega dne.
Radio Celje oddaja od 5.00 do 20.00 v torek, četrtek in petek, ob
ponedeljkih do 22.00, ob sredah do 21.00, ob sobotah do 24.00 ure,
ob nedeljah pa od 8.00 do približno 18.00 ure, na UKV frekvencah
95,1, 95,9 in 100,3 MHz - stereo.
Glavni in odgovorni urednik: Mitja Umnik
Pomočnik odgovornega urednika: Robert Gorjanc
Uredništvo: Nataša Gerkeš, Nada Kumer, Vesna LejičJVIateja
Podjed, Janez Vedenik in Tone Vrabl.
Glasbeni urednik: Stane Špegel.
Vodja tehnike: Bojan Pišek.
Naslov uredništva: Radio Celje, Prešernova 19, Celje.
Telefon: 29-431, Fax: 441-032
Studio: 441-310. 441-510
Št. 16 - 21. april 1994
2i
Kovači kujejo peto desetletje
v soboto, 16. aprila, je bila
celo športna dvorana v Slovenj
Gradcu premajhna, da bi spre-
jela vse, ki so hoteli v živo vi-
deti in slišati, kako igra »nji-
hov« ansambel Štirje kovači.
S koncertom je ansambel obe-
ležil častitljiv jubilej - 40 let
nepretrganega aktivnega igra-
nja. Neumorni vodja Franc
Šegovc, s plemenito koroško
dušo, do zadnjega milimetra
zapisan izročilu glasbe, je pri-
pravil koncert, ki so ga dopol-
nili številni gostje: ansambla
Beneški fantje (tudi oni igrajo
40 let) in Nagelj ter nekateri
humoristi, ki so na mnogih na-
stopih spremljali to popularno
skupino.
Nekaj dni pred slavnostnim
koncertom, s katerim se je an-
sambel Štirje kovači uradno
zapisal kot naš najstarejši ak-
tivni ansambel, je bil naš gost
vodja Franc Segovc, z ženo
Hermino je sodeloval v Vrti-
ljaku polk in valčkov. Še pred
Ob štiridesetletnici so izdali
novo kaseto in CD ploščo
z dvaindvajsetimi melodijami,
med katerimi je dvanajst no-
vih in deset starih uspešnic.
Žal pa se ni izkazal založnik
jubilejne kasete in CD, saj je
izdal izdelka, ki po zunanjosti
ne dokazujeta, da gre za jubi-
lej trenutno najstarejšega slo-
venskega aktivnega domačega
ansambla. Nerazumljivo, po-
vršno in neodpustljivo.
tem smo bili skupaj na 22. izle-
tu 100 kmečkih žensk na mor-
je, kjer so Štirje kovači igrali,
kot da so stari dvajset, ne pa
štirideset let. Tako je bilo
v zadnjem času dovolj prilož-
nosti, da smo pobliže spoznali
skupino, ki ima med sloven-
skim poslušalstvom veliko is-
krenih prijateljev, kot je iskre-
na njihova pesem, pa naj bo
tista iz prvih let ali sedanja,
najnovejša, pripravljena za ju-
bilej.
»Začeli smo pravzaprav že
koncem leta 1953,« se spomi-
nja začetkov Franc Šegovc, ki
je tudi edini v skupini vseh
štirideset let. »Resneje smo se
glasbe lotili leta 1954, leta
1955 pa smo že tri mesece vsa-
ko soboto in nedeljo igrali ob
starem Velenjskem jezeru.
Včasih sem napisal po tri
skladbe na teden in smo se jih
učili kar med vožnjo na vlaku,
ko smo se peljali na nastop
v Velenje. Pa golaž smo jedli.
To je b'lo luštno!«
Z imenom in priimkom
Franca Šegovca je danes pod-
pisanih več kot 500 skladb,
mnoge med njimi so skoraj po-
narodele, ljudje jih radi poslu-
šajo in pojejo ter radi igrajo
mnogi drugi narodno-zabavni
ansambli.
Od kod ime Štirje kovači?
V začetku smo bili vsi zapo-
sleni v kovačiji, v tedanji To-
varni kos Fecro kot pravi ko-
vači. In ker smo začeli štirje,
smo bili Štirje kovači, česar
kasneje, ko smo dodajali čla-
ne, nismo spreminjali.
Kmalu je prišlo do prvih
snemanj.
Prvo javno radijsko oddajo
smo imeli že 26. junija 1954
v Šentilju pri Turjaku pod Mi-
slinjo. Takrat so nastopili tudi
Beneški fantje. Poslušalci so
naš nastop lepo sprejeli in to
nam je bila spodbuda za na-
prej. Takrat so nastale viže, ki
jih ima ansambel še danes
v programu, kot Kam le čas
beži, Rženova Tinka, Kovaška
in druge. Prvi člani so ob meni
bili Maks Klančnik, ki je igral
do leta 1960, Tine Lakovšek
(do leta 1984) in Tone Breznik,
ki ga je po enem letu zamenjal
Viktor Breznik (1991). Med
večje uspehe štejemo nastop
na Gospodarskem razstavišču
v Ljubljani leta 1964, ko smo
med šestimi ansambli osvojili
prvo mesto. Do danes smo iz-
dali 29 plošč in kaset, od tega
tri v Nemčiji. Trikrat smo bili
na 50 do 60-dnevni turneji po
Kanadi in Ameriki, dvakrat na
daljši turneji po Evropi. Koli-
ko je bilo nastopov doma, žal,
nihče ne ve. Na televiziji smo
imeli preko dvajset samostoj-
Štirje kovači so doslej imeli
pet jubilejnih koncertov (ob
20., 25., 30., 35. in zdaj 40.
obletnici), vsi pa so bili huma-
nitarne narave. Denar s sobot-
nega koncerta so podarili
Ivančici, dnevnovarstvenemu
centru Slovenj Gradec, torej
otrokom, obolelim za cere-
bralno paralizo. Tudi po tem
so Štirje kovači nekaj poseb-
nega!
nih polurnih oddaj, veliko ra-
dijskih nastopov in še bi lahko
naštevali.
Ko ste se pojavili, je že bil
aktualen Avsenik...
Vedel sem, da ne moremo
biti Avseniki. Začel sem kom-
ponirati in igrali smo izključ-
no svoje skladbe ter uspeli.
Naš zven je bil drugačen od
gorenjskega in ljudje so ga
sprejeli. Moja prva skladba je
bila valček Pridi zvečer, za ka-
terega je tekst napisal Tine
Lakovšek.
Koliko harmonik ste zame-
njali v štirih desetletjih.
Šest, na sedanjo pa igram že
trideset let. Zanimivo je, da
ima ta harmonika kljub staro-
sti še vedno prvi meh, kar do-
kazuje, da je glede na število
igranj in vaj vsekakor izredno
kvaliteten. Menda je bilo ta-
krat, torej pred tridesetimi le-
ti, narejenih samo šestnajst ta-
kih harmonik.
V štiridesetih letih se je prav
gotovo zamenjalo veliko glas-
benikov ...
Niti ne, vsega skupaj deset.
Tudi po jubilejnem koncertu
za Francija Šegovca in njegove
člane ni počitka, kajti pred
njimi so novi nastopi. Tudi
28. aprila na Marjančinem ve-
čeru na 1. mednarodnem glas-
benem sejmu v Celju, kjer bo
Franc Šegovc dobil posebno
priznanje organizatorja Zlato
trobentico za živhenjsko delo.
In kako dolgo še Štirje kovači?
Pred letom, dvema, seiti
skupino pomladil z bratoma
Srečkom in Jožetom Sedarjeir.
ter Zdenkom Zdovcem. Take
sem združil mladost z izkuš-
njami, ki jih imamo jaz, žena
(v ansamblu poje 22 let) tei
Polde Krajnc (klarinet igra 30
let) in Viktor Vrhovnik (tro-
bento igra 13 let). Pravijo, da
se lepo sliši. In zakaj potem ne
bi šli naprej? Meni bi bilo brez
harmonike dolgčas. Želim si
samo zdravja, kajti idej za no-
ve viže je še veliko. Veste, to je
kot izvir reke. Težko pre-
sahne ...
TONE VRAEL
Foto: EDI MASNEC
Štirje kovači pred leti, ko je bil aktiven še Viktor Breznik (zj
baritonom), ki je z ansamblom vztrajal dolgih 37 let. Škoda, da
ni zdržal do jubileja, pa čeprav je na njem v neuradnem delu-
tudi še uspešno zaigral. Sicer pa je Breznikov Bahač nekaj,,
posebnega... j
Štirje kovači med svojim nastopom na letošnjem izletu 100 kmečkih žensk na morje.
Ameriški coimtry zvezdnik
GARTH BROOKS je do sedaj
prodal že več kot 40 mio plošč.
Lani poleti je imel kar štiri
svoje albume med prvimi de-
setimi na ameriški letvici naj-
bolj prodajanih plošč, letos pa
mu je uspelo osvojiti tudi
Evropo. Večina njegovih na-
stopov na evropski turneji je
razprodanih več tednov vna-
prej, z ravno pravšnjo mešani-
co lastnosti družinskega očeta
in »cowboy« zvezdnika, pa
Garth zmeraj bolj postaja sex
simbol devetdesetih.
Francoski LES NEGRES-
SES VERTES so si po smrti
pevca Helnoa le opomogli. Že
dober mesec v nekem hotelu
na podeželju v bližini Pariza,
pod vodstvom producenta Ru-
perta Hainea, snemajo materi-
al za veliko ploščo, ki naj bi
izšla še pred poletjem. Takrat
se bodo Les Negresses Vertes
prvič po dveh letih spet poja-
vili na odrih.
»Kiss My Ass« je delovni na-
slov kompilacijske plošče, na
kateri bodo nekateri trenutno
največji zvezdniki ročk glasbe
priredili 14 skladb kultne he-
avy-metal skupine KISS (na
sliki). Ideja vsekakor ni nova,
samo lani je bilo posnetih pol
ducata podobnih plošč, med
katerimi velja še posebej ome-
niti album »Stone Free« s pri-
redbami komadov Jimija Hen-
drixa. Med kar 42. resnimi
kandidati za to kompilacijo, so
uredniki v končni izbor uvrsti-
li nemške Die Toten Hosen, ja-
ponsko super-zvezdnico Yos-
hiki, ameriške barve pa bodo
zastopali Lenny Kravitz, Ste-
vie Wonder, Alice In Chains,
Soundgarden, Megadeath, Le-
monheads, Dinosaouros Jr,
Nine Inch Nai, Extreme, An-
trax, Garth Brooks, Gin Blos-
soms in Mighty Mighty Bos-
stones.
GEORGEA MICHAELA je
poizkus »ločitve« od založbe
Sony stal že 2,5 mio angleških
funtov. Toliko so do sedaj zna-
šali stroški za sojenje, ki se
vleče že od lanskega oktobra.
Zadnja obravnava z zasliša-
njem prič je bila prejšnji teden
na londonskem visokem sodiš-
ču, cela zadeva pa bo epilog
dobila konec maja.
Podobno kot vsi večji glas-
beni časopisi tudi Melody Ma-
ker vsako leto izbira naj-izva-
jalce preteklega leta. Po izbo-
ru bralcev so za album lanske-
ga leta proglasili »Siamese
Dreams« ameriških Smashing
Pumpkins, katerih nastop smo
lahko lani septembra sprem-
ljali tudi na Novem rocku'93.
Žalski trash-metalci INTERCEPTOR so skupaj že dobri dve
leti, lani pa jim je uspelo posneti in izdati tudi prvenec, kaseto
z naslovom »The beginning«. Pevec Grega Čulk, kitarist Marjan
Pader, bobnar Primož Štorman in basist Franjo Ažman tre-
nutno precej nastopajo po slovenskih klubih, v kratkem pa se
jim obeta tudi turneja z na novo formirano Pomarančo. Inter-
ceptor se bodo po daljšem času spet predstarili Celjanom,
v soboto, 23. aprila, ko bodo s predskupino Poltergeist ropotali
v Kljubu. STANE ŠPEGEL
Št.16 - 21. april 1994
KLJUČAVNIČAR
CELJE, p. o.
Celje
Objavlja za finančni sektor
prosto delovno mesto
1. Vodja financ
Kandidat mora poleg z zako-
nom določenih pogojev izpol-
njevati še sledeče pogoje:
- visoko ali višjo šolo ustrez-
ne smeri
- znanje računalništva
- 3 leta delovnih izkušenj
Kandidate vabimo, da pošlje-
jo pisne prijave z dokazili
o izpolnjevanju pogojev v 8.
dneh na naslov:
kuučavniCar
CEUE p. o. Celje
Tovorna ul. 7
63000 CELJE
LI Savinja d. o. o.
Mariborska 116
Celje
objavlja prosto delovno
mesto:
pripravnilc strojnika
kotla
Pogoji:
- IV. stopnja - kovinar ali
električar, 2 leti delovnih
izkušenj na področju ener-
getike
- II. stopnja kovinske usme-
ritve, najmanj 5 let delov-
nih izkušenj na področju
energetike
- delavec, ki je najmanj 5 let
opravljal dela - kurjač
kotla.
Kandidati naj se oglasijo
na razgovor na gomji na-
slov.

Miha udrilia Icot solist
I Mihom Balažičem se poz-
iva že več kot desetletje. Ne
oninim se, da bi bil kdaj pri
^ru, zdi se, kakor bi ga nekdo
ijprestano polnil z energijo.
Ifličejo ga štajerski Prek-
j(irec, saj živi blizu Ljutome-
j na meji med Štajersko in
ijelonurjem. Temu primerni
J bili tudi njegovi dosedanji
ijstopi: sodeloval je predvsem
štajerskimi in prekmurskimi
jbavnimi skupinami. Med te-
ji je vsekakor potrebno ome-
jti ansambla Komet in Mag-
ijt, saj so že skoraj nepogre-
jjivi v radijskih programih,
jasti, ko gre za želje poslušal-
fV. Kdo ne pozna skladbic
lodi srečna. Julija, Oženil se
flin, Pijmo ga, pijmo... Ker
z njim in obema skupina-
i,a sodeloval tudi kot sklada-
ti), zelo dobro poznam Miho-
1-0 željo, da bi se podal na sa-
mostojno pot in pokazal, da je
sposoben zapeti tudi drugače.
V ta namen sem zanj napisal
kar precej pesmi, vendar se je
[ant dolgo odločal, preden je
jal Magnetu končno slovo. Tik
pred vojno, ko je še nastopal
i Magnetom, je izšla njegova
prva samostojna kaseta Polju-
bi me. V ta projekt je vložil
ogromno truda in tudi precej
denarja. Za mojo skladbo Re-
šimo svet je posnel videospot
z vsemi znanimi slovenskimi
izvajalci in tako ustvaril pogo-
je za vseslovenski hit, vendar
je mrtvo poletje, ki je sledilo
vojni tudi na področju glasbe,
pustilo svoj pečat. Ljubljanča-
ni so kasneje po isti formuli
posneli Svobodno sonce.
Kljub temu se Miha ni
ustrašil. Kot solist je kasneje
gostoval pri zdomcih v Avstra-
liji in Argentini, dal dokončno
slovo Magnetu, kjer ga je za-
menjal Oliver Antauer, in se
ponovno lotil dela.
Čez pol leta je prišla na tr-
žišče nova kaseta Mihe Balaži-
ča z naslovom Nekdo mi krade
sanje, kar je hkrati tudi naslov
nosilne skladbe. S programom
»nagovarja« predvsem disko-
tečno publiko, vsekakor pa na
nastopih predstavi tudi svoje
stare uspešnice, saj jih ljudje
še vedno želijo slišati. Pravi,
da je sedaj zadovoljen sam
s sabo. Vse skladbe so posnete
tudi v angleški verziji, saj se
odpravlja na gostovanje v Švi-
co. Na turneji, ki mu jo pri-
pravljajo tuje agencije, ga bo
verjetno spremljala skupina
Spin iz Ljubljane. Če bo tur-
neja uspešna, bo za nemško tr-
žišče izšel tudi CD, na katerem
naj bi pel delno v nemškem,
delno v angleškem jeziku. Gle-
de na njegove načrte lahko Mi-
hu zaželim le vso srečo.
SLAVC L. KOVAČEVIČ
Dunf, dunf,
dunf...
Piše Aleš Jošt
In ko je zunaj kazalo, da je
trda zima že mimo, so tempe-
rature odsmrkale zopet navz-
dol in april je v mestih dobil
sivo brado, na podeželju pa se
zna ta kujavi mesec prav lepo
okrasiti s svežim zelenilom in
travniškimi cvetkami, da je
človeku kar nekam bolj mUo
pri srcu.
Medtem ko poročevalci iz
sveta zabave nimajo trenutno
nobenih težav s tem, kaj bodo
poročali, saj je sezona lova od-
prta, pa se tudi njihovi kolegi,
ki preštevajo mrtve z nemirnih
področij sveta davijo v eksklu-
zivnih in frapantnih vesteh
o pokolih, posilstvih in muče-
njih nedolžnih črnih in belih.
Masaker na svetovni šahovnici
je postal naš vsakdanjik, med-
tem ko obedujemo, z levim
ušesom prisluškujoč radijskim
številkam, ki so za nas vendar-
le samo številke. Kakšne
ustrezne zaščite pred medij-
skim dežjem seveda še nismo
izumili, če odmislimo prvinski
pobeg v divjino, kjer pa pona-
vadi nismo sposobni preživeti
več kot nekaj dni, ne da bi nas
iz zasede, v kakšni planinski
postojanki ali gostilni na pri-
mer, kjer bi se hoteli vendarle
malo pogreti in okrepiti, zasul
snop televizijskih žarkov. Ne-
kateri komentatorski japiji, ki
si pač domišljajo, da so spo-
sobni napovedati kaj nas čaka
v prihodnosti, si upajo celo za-
trjevati, da se bodo stvari pač
rapidno slabšale in potem si
lahko vsak sam predstavlja
kako dolgo bomo lahko še vse
to požirali. Saj je res človek
presenetljivo trpežna žival, ki
je konec koncev pripravljena
prenesti marsikaj, toda ali je
res prihodnost sveta v stalnem
preizkušanju človekove spo-
sobnosti, da si reši lastno rit,
vse drugo pa mu je potem ek-
stravuršt.
Vem, da že nestrpno priča-
kujete poročilo o novitetah i«
najbolj nestrpnim moram
priznati, da jih ne razumem
ravno najbolj, zato si naj,
medtem ko jaz razstavljam ta-
le plastični globus, svojo rado-
vednost napasejo ob sosednjih
sestavkih, še posebej bi jim
priporočal tisti slave report,
kjer bodo videli, da nedvonmo
obstaja še kaj bolj krepastega
od tazadnjega guzobrisa. In-
stant nalitki so tako že lep čas
temu časopisu v okras, pa naj
si gre pri tem za gledališko te-
levizijske pavšale iz centra ali
pa kulinarične krvave trode-
janke, tako da se mi včasih zdi,
da imam pri svojih vakcinacij-
skih naporih pogostokrat pre-
topo iglo in ni ga hujšega kot
to. Pač, še bi se našlo kaj bolj
bolečega, vendar potem tu
zraven ne bi pasala goveja br-
žola ali po čem je že pivo
v nočnih zabaviščih za mladi-
no, da sploh ne razmišljamo
o maturantski parfumeriji za
eno noč in kar pozabimo da bo
kdaj spet kot nekoč.
Vidite in potem se lahko sa-
mo še dodatno čudite, kako si
lahko privoščim vedno znova
valjati se v tej nemarni mlaki,
čofotajoč svinja ti po okolici,
kot da se to mene sploh ne tiče,
pa vendar zlobno runkajoč:
»Ibrica Jusičje svojo zlato žilo
staknil že na kamnitih štengah
dubrovniških, pa tako radi bi
ga imeli, če bi nas vsaj malo
maral!«, koreologi pa u luft,
zakaj nas ne pusti na miru,
nakar tudi moja domišljija od-
pove, kaj vse bodo o meni na-
pacali. Se pravi tudi danes nič
pametnega. Izmislite si že ne-
kaj, kar ne bo tako prekleto
podobno tem kupoprodajnim
medčloveškim zablodam. Pa
zdravje čuvajte!
Pop loto
Pravilen vrstni red
skladb je napovedala Ani-
ca Gorjup iz Škofje vasi in
si s tem prislužila nagrado,
vredno 9000 SIT. Nagrada,
ki jo podarja sponzor od-
daje Pop loto, trgovina
ORIS MASH, je zdaj vred-
na 3000 SIT. Za skladbe, ki
jih je izbrala naša nagra-
jenka, lahko glasujete
v sredo, 27. aprila. Kupone
pošljite na dopisnicah na
naslov: Radio Celje, Pre-
šernova 19, Celje.
TRSAT d.o.o.
Zagorje 31, 63261 Lesično,
telefon (063) 785-216, 781-120
Če ste kreativni in ambiciozni, lahko svoje znanje in
sposobnosti uveljavite in dokažete v razvijajočem se
podjetju z optimistično strategijo. Pridružite se nam
tudi vi.
Iščemo:
1. poslovodjo trgovine
Pogoji: - diplomiran inženir kmetijstva
ali druga ustrezna izobrazba
2. šoferja gozdarskega kamiona
Pogoji: izpit C in E kategorije ter praksa s hiap dvigali
3. kuharico
Pogoji:
- poklicna šola oziroma kuharski tehnik
- sposobnost samostojnega kuhanja ter samostojno
vodenje gostišča
Vloge z dokazili pošljite v 8 dneh na gornji naslov.
Za podrobnejše informacije pa nas lahko tudi pokličete po
telefonu.
Št.16 - 21. april 1994
2
Glava
»Princip je isti, sve su ostalo nianse...« je zapisal Dole
B., ko je njegov »strašni petelin« skakal na vse mogoče
v vasi; celo goske in pm-ane je obdelal...
Najbrž je petelina kdaj kaj opozorilo, da bi se bilo dobro
brzdati, pa nasvetov in občutkov ni upošteval. Sicer pa:
zanj se je navsezadnje vse dobro končalo, saj je srečno
dočakal starost...
V bistvu je tako tudi z ljudmi. Obstajajo stvari, ki jih
človek ne bi storil, če mu ne bi vsi okoli njega kar naprej
dopovedovali, da so prepovedane. Ko imaš vsega skupaj
dovolj, enostavno greš, in tisto, česar sicer ne bi storil,
narediš ravno iz principa. Potem pa vidiš...
In zato so izkušnje toliko vredne. Zato se jih ne da
zamenjati za nič.
Še nasvet: Če ni nujno potrebno, nikoli ne skočite iz
letala! Lahko vam namreč odpade rezerva!!!
NINA M.
Piše: Tina H., 17 let
Četrtek
Vse teče bolj ali manj po
ustaljenem voznem redu. Bliža
se konec tedna, pravzaprav sa
mo še jutri in potem.. .vikend.
Toda ta »jutri« je potrebno
zdržati, kar je dokaj težko, če
v četrtek vstaneš z levo nogo
oz. te prebudi kakšno čvekanje
starih mam ter vriskanje fro-
cov pod balkonom.
In potem je tukaj še toplo
vreme, sonce, pomlad, h kateri
vsekakor sodi tudi spomla-
danska utrujenost, na katero
moja fizični in duhovni aparat
nista imuna.
Na današnjem voznem redu
se je kar naenkrat pokazala
nova, žal neizbežna postaja.
Zazvonil je telefon in ko sem
dvignila, me je začel zezati en
tipček. »Presneti humorist, kje
si v dveh letih, kolikor je mini-
lo, odkar smo skupaj uživali
na angleški obali, ravno danes
ujagal mene?«. Pustimo po-
drobnosti; še sama nisem ve-
dela, ali naj se tipčku smejem
ali naj ga objokujem. Ljub-
ljanski frajerček je namreč
uvidel, da sem lahko tudi jaz
kdaj pa kdaj slabe volje...
Petek
Sanje so morale biti nekaj
prijetnega, saj sem se v pozi-
tivnem razpoloženju tudi pre-
budila. Tudi danes se mi je po
»možganih« motal včerajšnji
»Chat On The Phone«, tako da
je tudi popoldanski del dneva
minil v skladi' s tem. Tudi pri-
jetne misli je potrebno odgnati
in se prepustiti kakšnemu de-
lu ... takšnemu, ki se ga lotiš
zato, ker sam hočeš.
*" Danes sem preživela izjem-
no O.K. večer v družbi nekaj
starejše kolegice. Resnično je
bilo v redu, česar pa ne bi mo-
gla trditi, če bi se primerjala
s tistimi, ki so bili mladi pred
desetimi leti. Ugotovitve: da-
našnja mladina je neupomi-
ška, preveč pasivna, poslušna,
ubogljiva... kot kakšni pohza-
ni psički smo, ki se drže mate-
re in podrejajo vsemu. Otroci
teme, ki mogoče nikoli ne bo-
mo ugledali belega dne.
Sobota
To je dan, namenjen meni.
Do kosila sem sicer še imela
obveznosti, nato pa so se odpr-
la vrata v moj svet. Najprej so
bili na vrsti časopisi, potem
sem pogledala, kaj se dogaja
na TV kanalih, vse skupaj pa
se je končalo pri MTV. Potem
sem si po dolgem času zavrtela
CD s klasiko. Tudi to včasih
prija.
Kot ponavadi sem se tudi
danes lotila pisanja pisem.
Dan se je prevesil v večer.
Z masko na faci sem ležala,
uživala, se sprostila... Zani-
mivo, da v tem primeru poza-
biš na vonj, ki spominja na
polne smetnjake pred našimi
bloki...
Nedelja
Ime »nedelja« ni niti slučaj-
no pravšnje, še najmanj pa za
nas, šolarje. Mislim, da bi bilo
dobro, če bi se parlamentarci
v svojih dolgih delovnih zase-
danjih v bližnji prihodnosti lo-
tili tudi glasovanja, aU naj ne-
delja ostane nedelja ali posta-
ne kaj drugega. Pustimo poli-
tiko in se raje lotimo sedmega
dne v tednu. To sem tudi stori-
la ter ga, bolj ali manj klasič-
no, tudi preživela.
Ponedeljek
Nič posebnega.
Torek
v takšnem dnevu, kot je bil
danes, človek kar zajadra
v druge vode. V svojih vodah
sem se ubadala s problemom
monotonosti našega mesta.
Kam naj se človek sploh da?
Najbolje bi bilo, če bi se lahko
zaprl v škatlo ter se kot paket
poslal, kamor bi želel.
Jaz danes nisem mogla po-
stati paket in edina možnost,
ki sem jo tudi izkoristila, je
bila, da sem sedla, vzela v roke
album ter z mislimi bila tam,
kjer za monotonost še slišali
niso. Pa ne zato, ker ne znajo
slovensko, kjer je vedno vse
polno ljudi, kjer lahko zjutraj
opazuješ poslovneže-kolesar-
je, ki poleg tega, da poskrbijo
za to, da jim ne piha v hlačnice
ter ne odpihne kravate, skrbe
tudi za svoje zdravje. Na obraz
si namreč nataknejo »maske«
s filtri za čiščenje zraka in se-
veda imam v takšnih mestih
dosti dela tudi sama (beri:
shopping).
Skratka: kot vedno so bile
tudi danes slike tista stvar, ki
me je pobrala s tal in me od
njih za nekaj časa tudi odda-
Ijila.p Tokrat sem letela, svo-
bodnih misli kakor ptica!.
Vrata mojega sveta se počasi
zapirajo. Lahko noč!
Dragi Hubert!
Prebrala sem tvoje pismo in
priznati moram, da me je glo-
boko očaralo. Moje ime je Dar-
ka in po tvojem pismu sodeč
sva si zelo podobna. Tudi jaz
pogrešam prijatelje ki bi me
bih vredni, kot ti imam rinko
v nosu (in tri v levem uhlju), za
predjed pa raje kot deteljo jem
travo. Ker pa trava, ki raste
pri nas, ne ustreza mojemu
prefinjenemu okusu, jo gospo-
dar posebej zame uvaža iz dr-
žave, v kateri je gojenje te kul-
turne rastline izredno čislano
in razvito.
Že odkar vem zase, mi vsi, ki
me poznajo, pravijo, da sem
zelo optimistična krava. Rada
se tudi smejem in poslušam
dobro glasbo - predvsem člove-
ški rap, ki se mi zdi še najbolj
podoben našemu mukanju. In
še moja najljubša knjiga: Ži-
valska farma.
Mislim, da sem o sebi pove-
dala dovolj; strah me je, da
morda celo preveč. Veš, sicer
sem zelo zaprta krava in tvoje
pismo sem resnično takoj za-
čutila, kar je tudi glavni ra-
zlog, da se takole odpiram.
Ce s svojo željo pretirano ne
oviram tvojih dnevnih opravil
in življenja, ki si ga navajen, te
prosim, če bi mi lahko odpisal.
Dala bi ti zasebni naslov svoje
vile, vendar je naš poštar za
božič končal na gospodarjevi
mizi, zaradi česar je PTT služ-
ba v naši vasi trenutno mo-
tena.
Upam, da ti ni preveč nepri-
jetno in bom v bližnji prihod-
nosti lahko prebrala tvoj od-
govor. Veselim se že!
Z odličnim spoštovanjem,
DARKA VON AVARK
Z NT&RC v Ganlaland
Tisti, ki bodo z nami in z agencijo Dober dan potovali
v Gardaland 23. aprila, so med drugim tudi Lidija Gajšek,
Ravno 8, Dobje pri Planini; Izidor Slapšak, Doblatina 3,
Laško, in Karolina Hrvatic, Titova 114, Senovo. Lepo se
imejte!
Smells Like Teen Špirit
(Nirvana)
Load up on guns
Bring your firends
Ifsfun
To lose and to pretend
She's overborne
And self assured oh no
I know a dirty world
Hello hello hello how low
Hello hello hello how low
Hello hello hello how low
With the lights out
It's less dangerous
Here we are now
Entertain us how to be
Stupid and contagious
Here we are now, entertain us
A mulatto an albino
A mosquito my libido yay yay yay
Fm worse at what
I do best
And for this gift I feel blessed
Our little group has always been and
Alway will untill the end
And I forget just why I taste
Oh yeah, I guess it makes me smile
I found it hard, it was hard to find
Oh well, whatever, nevermind
Hello hello hello how low
Hello hello hello how low
Hello hello hello how low
Hello hello hello
With the lights out
It's less dangerous
Here we are now
Entertain us how to be
Stupid and contagious
Here we are now entratain us
A mulatto an albino
A mosyuito my libido, yay
With the lights out
With the lights out
Nina!
Bom kar začela s težavica-
mi. Stara sem petnajst let in
na videz mi nič ne manjka.
Imam dovolj denarja, stanuje-
mo v vili, svobode imam toli-
ko, kot si je želim. Manjka mi
nekaj drugega. Manjka mi lju-
bezni. Sem posvojenka, povr-
hu iz razvezane družine. Živim
z mamo, oče pa živi 135 km iz
mojega kraja in včasih ga
močno pogrešam. Pred časom
sva se z mamo sprli in sem bila
pri očetu. Sicer pa imata oče in
mati še enega otroka, njunega
pravega, to je moja polsestra.
Z njo sem se dobro razumela,
dokler nisem odšla v internat.
Sedaj so se odnosi med nama
močno skrhali. Pogosto me to-
ži staršem, pove za vse moje
»skrivne« izhode, celo za fan-
ta, s katerim trenutno hodim,
je povedala. Pred časom sva se
z mamo hudo sprli in prepir se
je končal s tepežem, zaradi če-
sar so najini odnosi sedaj še
dodatno zrahljani. Včasih me
zaklene v sobo, včasih prepove
izhode. Prej, ko smo živeli
skupaj, je bilo bolje. Sedaj se
počutim izgubljeno, nikjer ni-
mam nikogar, na kogar bi se
lahko naslonila ali poiskala
razimievanje in pomoč. Sicer
imam res fanta, ki me razume
in včasih grem kam celo z njim
in njegovimi starši. Vendar to
ni dovolj. Rada bi ljubezen
staršev, ki jo močno pogrešam.
OBUPANA NINA
Draga Nina!
Veš, mogoče zveni kruto,
ampak - ljubezni ni mogoče iz-
siliti. Res je, da naj bi ta svet
teoretično temeljil na ljubezni
(predvsem med otrokom in
starši), vendar včasih žal ni
tako.
To je žalostno; pa vendar
resnično dejstvo, s katerim se
je najbolje sprijazniti. Mogoče
ti bo lažje, če boš na vse skupaj
gledala iz drugega zornega ko-
ta. Na primer: usoda ti ni na-
klonila ljubezni staršev, zato
pa imaš fanta, ki te ima rad. In
v bistvu ti njegova družina na-
domešča starše, kakršne si že-
liš ti.
In še nekaj. Si mogoče že
razmišljala o tem, da te imata
mama in oče vendarle rada. pa
ti tega ne znata pokazati? Veš,
če te ne bi marala, mama naj-
brž ne bi skrbela zate in vse-
eno bi ji bilo, če imaš fanta in
kaj delaš ponoči sama zunaj...
Vsaka stvar ima dve plati in
zelo verjetno tudi tvojima
staršema ni vseeno zate. To, da
do njiju ne čutiš ljubezni, pa ni
stvar, na katero bi lahko vpli-
vala.
Ob takšnih stvareh je težko
kar koli svetovati. Mogoče bi
bilo še najbolje, če kdaj tudi ti
malo »popustiš«, včasih pono-
či ne uideš in se poskusiš z ma-
mo pogovoriti...
Kar pa se ljubezni tiče: tudi
ti boš še prišla na svoje. Spre-
jemala jo boš in dajala. In naj-
brž se splača počakati na tre-
nutke in ljudi, do katerih boš,
ko boš čutila, čutila ljubezen
resnično iz srca...
NINA M.
Oralni seks je stvar okusa!
Šin
Opravljali smo, i
so... nas. I
Toda z nami še ni opr
Ijeno.
Vi'l bi bek!
Uskoro!
JAN]
Sentimentalnost - tš
imenujemo čustvo, ki gai
delimo.
(Graham Gree
Št. 16 - 21. april 1994
»šola ne premore nobene postelje. Poz-
nam ženico, ki bi prodala posteljno mrežo.
Če pod njo podstavita opeko, bo kar prijet-
no ležišče,« razloži nova kolegica Ivanka.
Šla sva iskat ženico, ki naj bi stanovala
za šolo, a tole »za šolo« se je vleklo kar en
kilometer.__________ ___
Ženica, ki sem jo takrat videla prvič in
zadnjič, je z veseljem prodala mrežo. Midva
pa sva bila vesela, da nama ne bo treba
iežati na tleh. Namesto opeke je Marko na-
pravil lesene noge. Ležišče je zgledalo kot
diVan in bilo je imenitno, ker je bilo najino.
Potrebovala sva še nočno omarico, zato sva
s papirjem oblepila zaboj in ga postavila
pokonci. Nanj sem položila prtiček, ki so mi
ia podarili učenci iz Gančanov. Teža bre-
Oiena se mi je odvalila od srca in kot ubita
sem zaspala na novem ležišču.
Zjutraj se je že pričel pouk. Na hitro je
bilo treba spoznati okolico, ker tako zahte-
va učni načrt; dobila sem namreč tretji ra-
zred. Za ostale predmete sem si lahko po-
lagala s pripravami iz minulega leta, mar-
sikaj pa sem se naučila tudi od starejšega
kolega Sudra, ki je pred poukom in tudi
'ned njim rad zahajal v najino stanovanje.
T^ako sem zvedela za vso zgodovino Vrha
^ad Laškim, tudi vse tisto, česar v šoli ni-
sem potrebovala. S tovarišem Sudrom sva si
belila učilnico. Bil je zelo šaljiv in sposoben
človek, a imel je hudo napako: rad je pil in
zanemarjal pouk. Do mene je bil očetovsko
dober. Od kmetov mi je preskrbel mleko,
isjca, sadje in zelenjavo. Le učil ni rad.
Bližalo se je novo leto. Kje dobiti denar,
da bi obdarili otroke? Predlagala sem, da bi
Se naučili igrico in z denarjem za vstopnino
kupili darila za učence.
»Kdo bi režiral igro? Ti še ne veš, koliko
dela je s tem!« me je svaril ravnatelj.
»Igro bi režiral moj mož. Pogovarjala sem
se že z učenci. Zelo radi bi igrali.«
»Če hoče, naj, samo da bo speljal do kon-
ca,« je ravnatelj le privolil.
Učiteljica Ivanka je pomagala med pro-
stovoljci izbrati učence, ki bi bili primerni
za posamezne vloge v igri Uboga Ančka.
Učenci so sami poskrbeli za prepis vlog,
moja skrb so bili kostumi. To ni bil mačji
kašelj, saj si nismo mogli privoščiti, da bi si
jih sposodili v gledališču. Iz najinih novih
volnenih odej sva napravila ogrinjala za
kralja in kraljico, za ubogo Ančko si je
Ivanka nekje sposodila bel pajčolan, obleče-
na pa je bila kar v mojo dekliško plesno
obleko, saj ji je bila za silo prav. Mnogo dela
smo imeli s kostumi za zajčke, dekleta so se
pri tem še posebej izkazala. Cvetje za Ančko
sem naredila kar iz prešanega papirja, ka-
kor me je v mladosti naučila mama.
Igralci so bili tako navdušeni nad mojim
možem, da so pozabili, da sploh ni učitelj.
Nekoč je učenko Zofko poslal k ravnatelju
po klešče in kladivo, ker smo ju potrebovali
pri prestavljanju kulis. Ravnatelju je dejala:
»Tovariš ravnatelj, on ta drug ravnatelj so
naročili, če bi posodili klešče in kladivo!«
Ravnatelj je besno prišel k meni v stano-
vanje, rekoč:
»Od kdaj je tvoj mož ravnatelj na tej šoli?
To si boš zapomnila. Z mesta spravi to mizo
iz sobe, ker jo jaz rabim v pisarni.«
»Ne razumem! Kaj se je zgodilo? Kdo je
dejal, da se moj mož obnaša kot ravnatelj?«
Ko mi je povedal, sem mu poskušala ra-
zložiti Zofkino dejanje in jo opravičiti, a ni
pomagalo; dva fanta sta morala mizo takoj
odnesti iz sobe. Ker je bil to edini topel
prostor, kjer sem lahko pisala priprave, sem
v sobo prestavila kuhinjsko mizo, z možem
pa sva imela hudo uro. »Ne bodi preveč
samozavesten! Saj vidiš, da je ljubosumen,
ker se učenci sučejo okoli naju.«
»Sam si je kriv! Zakaj pa ni hotel sam
režirati?«
V igri je nastopalo več kot štirinajst oseb.
Prav ti otroci sami so napravili najboljšo
reklamo za obisk predstave. Učilnica je bila
nabito polna. Vstopnice je prodajal ravna-
telj, očitno je že pozabil na spor. Predstava
je uspela. Z možem sva bila zadovoljna, saj
smo zaslužili toliko, da je vsak učenec šole
dobil nekaj napolitank in bonbonov, igralci
pa še čaj in sendviče.
Moje počutje se je iz dneva v dan slabšalo.
Ginekolog mi je povedal, da bom imela
dvojčke. Noči so minevale brez spanja. Mož
mi je ponoči prebiral knjigo Črni tulipan, da
bi laže prenašala popadke. K sreči sem ime-
la pouk popoldan, da sem lahko nekoliko
dalj časa ostala v postelji. Proti jutru so se
bolečine nekoliko polegle.
Neko popoldne me je v razredu obiskal
Suder.
»Kakšna pa si? Kaj misliš kar v razredu
roditi?«
»Res me danes ves popoldan mučijo po-
padki, a rok imam šele čez dva meseca.«
»Beži, beži! Ti si vse pomešala in ne veš,
kdaj boš rodila.«
»Nič nisem pomešala. Nisem bila prej
s fantom.«
»Naj bo kakor koli. Zgledaš tako obupno,
da moraš takoj v bolnico! Kar meni verjemi,
ker imam izkušnje. Moje žena je dvakrat
rodila. Počakaj! Marku bom sam naročil,
naj pokliče rešilnega. Ti se pripravi za bol-
nico, bom že jaz otroke spravil iz šole.«
Še danes sem mu hvaležna, da me je tako
energično spravil v bolnico. Imela sem pra-
ve popadke in zdravniki so jih komaj usta-
vili še za en mesec. Kljub temu sem mesec
dni pred rokom rodila zdrava šest kilogra-
mov težka sinova.
Takrat so bili za vse hudi časi, tudi za
porodnice. Ker sem mesec dni prej ležala
v bolnici, sem že dva meseca po porodu
morala v razred. Vsak dan sem bila na smrt
utrujena, komaj sem čakala na poletne po-
čitnice, da bi se lahko bolj posvetila svojima
otrokoma. Nekoč nas je obiskala ravnatelje-
va žena, da bi videla dvojčka. Začudila seje.
ker v kuhinji ni bilo mize. Povedala sem ji,
kaj se je zgodilo, in še isti dan sva dobila
novo. Očitno smo se ji zasmilili, saj je vide-
la, da živiva v pomanjkanju. Tudi njena
šestčlanska družina se je težko prebijala iz
meseca v mesec, ker je zaslužil samo mož.
Samo z mojo plačo se ni dalo več normal-
no živeti. Celih pet plač sem morala odšteti
za najnujnejše otroško perilo, košaro in vo-
ziček. Mesa sploh ni bilo več na jedilniku,
beljakovine sva jedla le v jajcih in mleku.
Da bi nam kdo kakor koli pomagal, še po-
misliti nisva mogla, pa tudi nad pomanjka-
njem se nisem smela pritoževati, saj so mi
doma dovolj branili poroko. Mož je začel
iskati službo, čeprav še ni končal študija...
Rogatec
Na Vrhu nad Laškim je bil čist zrak.
Otroka sta odlično napredovala, le denarja
ni bilo, da bi še zase kaj kupila. Začela sem
glasno stokati:
»Moram si kupiti novo obleko. Vse dekli-
ške obleke so mi premajhne, ker sem se po
porodu zredila. Vse šive na oblekah sem že
spustila, da sem se do sedaj nekako pretol-
kla brez nove obleke. Obljubljajo, da nam
bodo zboljšali plače, a tega menda ne bom
dočakala.«
»Jaz moram kupiti slovarje. Jutri grem
v Rogaško Slatino, kjer rabijo slavista, le
stanovanja ni. Vsi privatniki se otepajo dru-
žine z otroki.«
»Vprivatnem stanovanju tako ne bi rada
stanovala. Imava slabe izkušnje iz Gan-
čanov.«
Marko je čez noč ostal v Rogaški Slatini.
Bila sem v skrbeh. Brž ko je v vasi zalajal
pes, sem že skočila k oknu, njega pa od
nikoder. Minilo je jutro, nato poldan, njega
pa od nikoder. Vsa preplašena sem se z otro-
koma odpravila na sprehod, ko mi je končno
prišel naproti ves nasmejan.
»Kaj si opravil dobrega, da si tako vesel?«
»Dobil sem službo in stanovanje v Ro-
gatcu.«
»V Rogatcu? Mar se bova vsak dan vo-
zila?«
»Ne oba, samo jaz. Ti si dobila službo
v Rogatcu.«
To je bila grenka sreča. Vsa skrb za otro-
ka bo padla name, saj moža pogosto ne bo
doma.
Št.16 - 21. april 1994
št. 16 - 21. april 1994
št. 16 - 21. april 1994
32
V MODNEM
VRTINCU
Pripravlja:
VLASTA CAH - ŽEROVNIK
So vas pretekli teden priteg-
nile domislice naše modne sve-
tovalke Vlaste Cah-Žerovnik
o tem, kako naj se oblečejo ti-
ste z malce preveč kilogrami?
Če je tako, potem lahko tudi
v tem tednu poiščete nekaj
Vlastinih nasvetov, saj je mod-
ni vTtinec ponovno posvečen
tistim, ki ne bi prišle na vr-
hunske modne revije.
»Med najhujšimi omejevalci
naše svobode so modni Icre-
atorji. Različnih vrst so, med
njimi tudi talcšni, ki sicer po-
stavljajo novo modo in za ka-
tere ljudje mislijo, da so v svoji
ustvarjalnosti povsem svobod-
ni. A tudi za njimi stojijo silno
močni diktatorji. Industrija,
pohtika, banke in še kateri lo-
biji jim znajo zvezati roke in
jih prisiliti, da prek kreacij
vsilijo ljudskim množicam
pravzaprav njihove zamisli,«
smo lahko nedavno prebrali
v Delovi prilogi Dom. Toda,
saj se nasvetov modnih icre-
atorjev, sploh tistih vrhun-
skih, ni potrebno držati kot pi-
janec plota. Modne zapovedi
so predvsem zato, da jih poz-
namo in jih prilagajamo svoje-
mu okusu, željan^ in denarni-
cam. Je tako?
Uredništvo
Oh, ti kilogrami!
še vedno smo pri modi in
kilogramih, tistih odvečnih se-
veda, ki po navadi niso v preti-
rano veselje. Še posebej sedaj,
ko so debelejša oblačila zame-
njala tanjša, v katerih je zajet-
nejšo postavo še težje prikriti.
Pa odmislimo danes vse
krute diete in mučilne pripo-
močke za hujšanje ter se po-
svetimo »vizualnemu hujša-
nju«, ki je nadvse učinkovito,
če poznamo nekaj zlatih pravil
o izbiri garderobe:
- preverite upravičenost vaših
najljubših barv! Že res, da čr-
na in temne barve postavo op-
tično zožijo, je pa tudi res, da
so debeluškam dovoljene svet-
le pastelne barve, seveda
v »total-looku«, torej pod po-
gojem, da ste v sorodne barvne
nianse oblečene od glave do
čevljev;
- kljub modi in raznim »stro-
kovnim« nasvetom z leve in
desne pozabite na velike, pisa-
no cvetlične ali pikaste vzorce,
prav tako se odpovejte vola-
nom in pisanim draperijam;
- sloviti empirski kroj obleke,
prerezane tik pod prsmi in na-
to trapezasto padajoče, je ide-
alen za vse, ki se ne morejo
gDhvaliti z brezhibno postavo,
e takšno obleko dopolnite še
s platnenim blazerjem asime-
tričnega kroja, bo rezultat
prav neverjeten;
- če ste debelušne, lahko nosite
tudi hlače, vsekakor pa v kom-
binaciji z dolgo ležemo srajco,
tvmiko v orientalskem slogu
ali maxi telovnikom. Tu smo
že pri hitu letošnje mode, več-
plastnem oblačenju, ki je kot
naročeno za vse zgoraj ome-
njene.
Nakitu in modnim dodat-
kom, ki se podajo obilnejšim
damam in gospodičnam, pa
bomo posvetili še enega izmed
prihodnjih modnih vrtinčenj.
.....^.     __________^.ICUVSTA
Nagradno anketno vprašanje meseca aprila:
IZ KATEREGA OD NAŠTETIH MATERIALOV IMATE
V SVOJI POMLADNO-FOLETNI GARDEROBI SEŠITIH NAJ-
VEČ OBLAČIL?
a) Svila in svilena čipka,
b) t}ombaž in viskoza,
c) laneno platno,
. d) sintetične tkanine.
Izkušnie, ki pomenijo kakovost
Pred kratkim odprta trgovi-
na z barvami in laki »Leonar-
do« v Šempetru 116, je rezul-
tat dolgoletnih izkušenj in
znanja lastnika Zvoneta Gro-
sa, strokovnjaka na svojem
področju dela.
Lastna mešalnica uvoženih
avtolakov Sikkens, kjer iščejo
usluge tudi najzahtevnejši av-
toličarji in ostali kupci samo
potrjuje, da je bila odločitev za
odprtje pravilna in potrebna.
Prodajo in mešajo tudi do-
mače avtolake Helios. Celoto
avtoličarskega dela zaokrožu-
jejo s kompletno ponudbo av-
toreparatumega materiala.
PripraviU so se tudi na po-
mladni čas obnove stanovanj.
Tu dobite vse vrste stenskih
barv, kitov, čopičev in drugo.
Posebno skupino predstav-
ljajo barve za les BORI, izde-
lek Heliosa iz Domžal.
Tudi če povemo, da imajo še
detergente za posodo in meh-
čalce Kimi v 100% emulziji, še
zdaleč ne moremo našteti širo-
ke ponudbe, ki vam jo nudi
prodajalna Leonardo.
Nizke cene, prijaznost in
strokovno svetovanje, so nji-
hov način dela, ki ga potrjuje-
jo kupci od blizu in daleč, zato
mu je samo zaupati. Obiščite
jih ali jih pokličite na tel. (063)
701-745.
ZDRAVILNE RASTLINE

Boris Jagodic:
Bor je do 40 metrov visoko
drevo in spada v družino bo-
rovk. Mlada drevesa imajo
obliko piramide in njihove vo-
doravne veje v krošnji se proti
vrhu vedno bolj krajšajo, toda
z leti se krošnja spreminja in
postane kroglasta. Veje so
obrasle z sivozelenimi do 6 cm
dolgimi iglicami, ki so v šopih
po 7 na kratkih poganjkih in
jih na dnu obdajajo majhne lu-
ske. Spomladi se stresa pelod
iz majhnih pelodnih vrečk, ki
so na konicah vej na dnu mla-
dih pogemjkov združene
v storžu. Peloda je večkrat to-
Uko, da se zrak obarva ru-
meno.
Bor raste v večjih skupinah
na severni in južni polobli in
daje poleg lesa tudi smole in
eterično olje. Iglice vsebujejo
vehko vitamina C in imajo
smolnat okus.
V zdravilne namene nabira-
mo mlade poganjke, ki jih su-
šimo v senci na prepihu. Posu-
šeni poganjki so prijetnega,
balzamirajočega vonja, ter
grenkega in aromatičnega
okusa. Poleg tega še uporab-
ljamo smolo, destilat iz lesu
- terpentin in eterično olje, ki
se pridobiva z destilacijo
z vodno paro iz iglic.
Ljudsko zdravilstvo upo-
rablja terpentin, ki draži kožo
v različne namene. Z njim
zdravijo vneta pljuča, zastare-
le bronhitise, revmatične teža-
ve in druge bolečine. Terpen-
tin draži kožo in s tem se pove-
ča prekrvavitev tkiva, ki je
pod kožo in s tem se zmanjša
bolečina. Seveda se s tem ne
sme pretiravati, ker lahko pri-
de tudi do hudega vnetja kože
in celo do mehurjastih ope-
klin. Borovo smolo lahko pre-
kuhamo z govejim lojem, ga-
bezovimi koreninami in ko
precedimo, dobimo dišeče ma-
zilo, ki ga uporabljamo pri
revmatiči^ in drugih boleči-
nah ter pri prehladnih obole-
njih.
Mlade brste in iglice kuhajo
za čaj, ki uspešno čisti kri, po-
leg tega pa lajša tegobe pri ka-
šlju, zastarelih katarjih dihal,
pa tudi pri revmi, protinu, pri
krčih v želodcu in prebavilih.
Iz borovih poganjkov priprav-
ljajo osvežilne kopeli, ki bla-
godejno vplivajo na kožne iz-
puščaje, čire, pa tudi dobro
delujejo pri prehladnih obole-
njih. Caj iz borovih vršičkov
žene na vodo in ga uspešno
uporabljamo pri pomanjklji-
vem delovanju ledvic, pri
vnetju mehurja in tudi pri kr-
čih žolčnika. Prav tako olajša
tegobe pri kašlju, gripi, pre-
hladnih boleznih, ker spodbu-
ja potenje in telesno odpor-
nost.
Eterično olje pa deluje kot
antiseptik pri prehladnih obo-
lenjih, nahodu, naduhi, hripa-
vosti in z dodatkom h kuhirii-
ski soli dobimo dišavno sol. Ce
so mali otroci samo nekoliko
prehlajeni jih kopamo v topli
vodi, ki smo ji dodali pest te
dišavne soli.
ASTROLOŠKI KOTIČEK
Astrolo^inje lUANE
Šifra:
Upokojenka
že nekaj let živim sama, po-
tem ko se je mož ločil. V zako-
nu sva imela dva otroka, ki pa
sta že dolgo samostojna. Ker
sem ostala sama si želim vsaj
na starost živeti tako kot ču-
tim, vendar se nekako bojim
kako bodo drugi reagirali na
moje odločitve. Rojena sem
v znamenju Bika, z astrologijo
se bolj pasivno zanimam, ven-
dar pa me zanima kaj mi kaže
v prihodnosti.
Ivana: Žal nimate točne ure
rojstva, tako da se ne da dolo-
čiti vašega ASC ah podznaka.
Poleg tega da ste izrazita
predstavnica znamenja Bika
imate še vehko lastnosti, pred-
vsem čustvenih potez - v zna-
menju Raka, saj se v tem zna-
menju nahaja poleg meseca
tudi Mars in Venera. Predvsem
želite imeti čustveno varnost
in občutek topline doma. Mi-
slim, da je letošnje leto zaradi
Jupitrovih trigonov primemo
da začnete živeti po svoje, ne
oziraje se ne mišljenje oseb, ki
ste jih prav vi spravili na svet
in tudi ne oziraje se na bivšega
moža, ki vam še vedno, čeprav
podzavestno predstavlja avto-
riteto. Ker ste izraziti pomlad-
no-poletni tip človeka vam
predlagam, da vse večje živ-
ljenjske spremembe začnete
uvajati okrog vašega rojstnega
dne in jih zaključite do no-
vembra, kajti pozna jesen in
zima sta letna časa, ki vam ni-
koh nista bila preveč naklo-
njena. V tem mesecih bolj pa-
zite na zdravje, prav tako pa se
izogibajte večjim naporom in
sprejemanju pomembnejših
odločitev. Če se odločate za
novo bivahšče boste zadovolj-
ni če boste v toplejših krajih
ali vsaj na kakšni sončni legi.
Letošnje leto bo za vas ugodno
glede čustvene obnove, novih
poznanstev in tudi hobijev ali
duhovnih interesov. V nasled-
njih nekaj letih bi se vam pri-
poročalo zimske mesece preži-
veti v toplejših krajih, tako
boste ohranili zdravje.
Šifra: Izgubijeno
za veilno?
Pred nekaj meseci sem izgu-
bila dragocen spominek - pr.
stan, za katerega še vedoc
upam, da ga bom nekako ven-
darle našla, čeprav me domači
in prijatelji prepričujejo, da
naj ga pozabim, ker ni verjet-
nosti da bi ga dobila nazaj.
Ker mi oseba, ki mi ga je poda-
rila zelo veliko pomeni, pa mi
ostaja vsaj upanje. Prilagain
vam svoj rojstni datum in tudi
datum ko sem prstan izgubila,
natančne ure se ne spominjam,
vendar je to moralo biti po-
poldne med 15. in 18. uro. Zelo
vam bom hvaležna, če mi lah-
ko skozi moj horoskop kakor-
koli pomagate.
Ivana: Tistega dne, ko ste
prstan izgubili, res niste imeli
ugodnih planetarnih vplivov,
še posebej ne okrog 16. ure in
30 minut, ko je bil mesec
v opoziciji z vašim natalnim
Saturnom, ki se je takrat na-
hajal v kvadratmi s tranzit-
nim Marsom. Torej, če se vam
razlaga zdi preveč zapletena,
jo poglejva iz bolj konkretne
plati. Ko ste prstan izgubili,
ste bdi v družbi ah v pogovoru
z drugimi ljudmi. Možno je da
ste ga izgubili v stiku z vodo
ali nekje ob vodi - reki, na mo-
stu ali v toaleti, kajti močan
element vode je viden skozi
astroanalizo. Sama mishm, da
je možnost da bi prstan našli,
žal minimalna. Ker pa v vas
ostaja neko upanje, je možno
Življenje je pač polno presene-
čenj, da ga boste kdaj dobili
nazaj ali pa vsaj na vpogled
Kajti včasih se nam v življenju
nekatere stvari, nekateri lju-
dje ali pa nekatere situacije
ponavljajo. Ponavljajo pa se
nam toliko časa, dokler jih
mentalno ne prežvečimo in se
čustveno poslovimo od njih.
Sicer pa, z materialnimi zade-
vami se nima smisla preveč
obremenjevati, kajti na ta svet
smo prišli brez vsega, le s tele-
som, in prav tako bomo odšli
^brez vsega, tudi brez telesa,
zato raje usmerite misli
drugam.
Št. 16 - 21. april 1994
št.16 - 21. april 1994
št.16 - 21. april 1994
št.16 - 21. april 1994
št.16 - 21. april 1994
št.16 - 21. april 1994
^'•16-21. april 1994
št.16 - 21. april 1994
4
Komu naj zaupamo svoj devizni prihranek,
če bankam obeta se nič kaj nežen pristanek?
Ko banke začenjajo s procesom sanacije,
potrebne varčevalcem so nove transakcije.
Ali res njih zaupanje ni možno že načeto,
če vsi po vrsti zavezali so mošnjo odpeto?
Z železnico peljali se bomo v lepšo prihodnost,
saj posodobitev prog postaja le še obrobnost.
Železnice imeli naj bi v Evropi najboljše,
vemo pa, da posojila odplačevali bomo po polžje.
Že res, da postavili smo v načrte nove kretnice,
a škoda, da nihče jih ne usmeri v prave tirnice.
Mrzlično iščemo varuha človekovih pravic,
saj javnosti zanj dan je bil celo javni oklic.
Kdorkoli že varuh bo naš, moški ali ženska,
nesporno je, da funkcija ta bo peklenska.
Se zdaj res preselila je k nam demokracija,
ko pa vse bolj se z njo ukvarja policija ?
Štefka Krajnc je opisala mladega gineko-
loga, šalo, za katero smo dobili največ vaših
glasov. Žreb pa je izmed kuponov določil,
da nagrado prejme tudi Štefka Ocvirk iz
Vninčeve 25 iz Celja.
Šala tedna
Mlatil ginekolog
Mladi ginekolog prvič po-
maga pri porodu. Po konča-
nem delu vpraša izkušenega,
ali je naredil vse prav.
»Saj je bilo še kar dobro, potrdi, samo po
ritki bi moral potrepljati novorojenčka, ne
pa mamice.«
Razlog za batlne
Na nogometnem stadionu začno tepsti ne-
koga v prvi vrsti.
»Očka, zakaj ga tepejo?« vpraša deček.
»Ker je vrgel v sodnika kamen.«
»Saj ga ni zadel...«
»Prav zato.«
Zaščita
Janez sreča prijatelja, ki je imel v rokah
posodo za zalivanje rož.
»Kam pa s kanglico?«
»Na pokopališče, rože zalivat«
»Pa saj dežuje!«
»Nič hudega, saj imam dežnik«
Gospoil
v veliki trgovini je neki gospod letal sem
ter tja.
Prodajalec: »Ali kaj iščete?«
»Da, ženo sem izgubil.«
Prodajalec: »Žalne obleke dobite v prvem
nadstropju.«
Uutložerska
Oče in sin, ljudožerca, hodita po pragozdu
in srečata zelo lepo žensko. Sinko vpraša
očeta: »A jo bova pojedla?«
Oče jo pogleda in pravi: »Ah ne. Jo bova
peljala domov in bova raje pojedla mamo.«
Strašila
Ema potoži svoji prijateljici Mici, da njen
mož pogosto prihaja domov zelo pozno. Mi-
ca ji svetuje: »Veš kaj, ogrni se z rjuho in ko
pride domov, zakriči nanj, da si strašilo.«
Zvečer mož spet pride pozno domov in
zagleda prikazen, ki vrešči: »Jaz sem stra-
šilo!«
On pa: »Hvala bogu, bal sem se že, da je
moja stara.«
Prezgotlai
Janez sreča Petra, ki nese pod pazduho
petelina.
»Kam pa neseš tega petelina?«
»K urarju, da ga popravi, ker poje zame
zjutraj dve uri prezgodaj.«
Obletnica poroke
žena možu: »Veš dragi moj mož, jutri bo
deset let odkar sva se poročila. Ali ne bi
zaklala tistega debelega purana?«
Mož: »Ja, hudiča, kaj pa je puran kriv, če
sem jaz tebe vzel?!«
Šale so prispevali: Gabrijela RORIČ iz Celja,
Irena KRAMPRŠEK iz Loke pri Žusmu, Slavi-
ca PLANKO iz Laškega, Hedvika MUŠIČ iz
Škofje vasi, Zdenka HOFMAN s Polzele, Pavla
SMOLEJ iz Loč in Marjan FERLIČ iz Lesič-
nega.
Ko se neha smisel
za humor
Borut Alujevič ima sicer
smisel za humor, ki pa se hi-
tro neha, ko gre za bodico na
njegov račun. V zvezi s trač-
nico iz prejšnje številke
o preimenovanju Vinka Ska-
leta je sestavil dopis, v kate-
rem pravi, da je šlo za lapsus
in da je bodica »brez veze«,
saj pomeni enako, kot bi se
norčevali iz hromca, ker je
hrom ali iz slepca, ker je
slep. Ali po analogiji to po-
meni, da se tudi iz Alujeviča
ne smemo norčevati, ker je
pač Alujevič in je treba vzeti
v zakup vse njegove bodoče
lapsuse?
Stepišniku pijejo kri
Ediju Stepišniku nenehno
pijejo kri. Enkrat kot vodji
modernizacije celjske bol-
nišnice, potem kot direktor-
ju Klasja, zadnje čase pa je
neposredna žriev krvi želj-
nih. Da ne bo pomote, Edi
Stepišnik se je prostovoljno
javil, da bo demonstriral da-
rovanje krvi v novem oddel-
ku celjske transfuzije. Ves
postopek in radovednost
množice je stoično prenesel.
Velenje forza!
Prvi mož Starega Velenja
Franc Sever se je po vzgledu
mogotca Berlusconija odpo-
vedal svojemu premoženju.
Bolj točno rečeno, gostilno in
delavnico je oddal v najem.
Torej lahko pričakujemo, da
se bo Franc Sever popolno-
ma predal politiki. Izvršni
svet s Srečkom Mehom na
čelu pa v jok!
Luna čaji za GnJIno
Med nagrajenci Srečne po-
lice Dela in Slovenskih no^
se je pri zadnjem irebaj]
znašel tudi šentjurski pre^
er Ladislav Grdina. Dobi}
bogato nagrado štirih Lin
čajev.
Ne gre za kakšno
lekcijo čajev za pomiritev
lažje spanje, kot bi mo^
kdo sklepal iz imena, pači
za čaje, ki pomagajo shujši
po luninih menah. Katere
šentjurski mandatar bolj p
treboval, pa naj presoj
Šentjurčani sami.
Samo tistim, ki imajo dolge prste, ni težko
globoko seči v žep.
Očitno z reformo nekaj ni v redu, če forma^
ostaja enaka.
Vse več je naparfumiranih. Da se ne vidi, od
kje prihaja smrad.
Zaporniki po svetu se tako pritožujejo nad
življenjskimi pogoji, da za čas zaporništvai
predlagamo uvedbo beneficirane dobe.
Število mladih, ki so potrebni zdravljenja
zaradi alkoholizma, neprestano narašča. Ni
čudno, ko pa imajo med odraslimi toliko vzor-
nikov.
Edino pri igranju na plav back je videti, da so
ansambli uigrani kot violina.
Poskrbite za svoj trden spanec. Ne skrivajte
denarja pod posteljo!
Dlje, ko se oziram v svetlo prihodnost, večjo
dioptrijo očal potrebujem.
FRANCI ČEČ
če bi harmonika oiirogla b'ia
. Ko je Somrakov Vinko v »farovžu« drva
cepil, se mu je župnik lepo zahvalil: »Pa boh
vam plati« je rekel.
»Veste kaj. Kar vi meni plačajte, z bogom
se pa sama zmenita.«
Je zgodba resnična ali ne, se verjetno tudi
sam bog ne more spomniti, Vinko pa jo živo
pripoveduje, če le nanese prilika. Zadnje
čase, ko ga spremlja bolezen, je za to bolj
malo priložnosti, vsekakor pa je o tem veli-
ko pripovedoval pred leti, ko je bil v Vitanju
sila popularen muzikant. Zadnjič, ko smo
ga obiskali, se mu je zopet razvezal jezik.
»Veste, včasih so morali cerkvi dati dese-
tino. Pri sosedovih so imeli deseto prase, pa
so mama po sinu poslali odvečno prase, ki se
ga se je župnik zelo razveselil. Naslednje
leto pa se je v isti hiši rodil deseti otrok in
mati so kot desetino poslali deseto dete.
>Tega pa ne morem vzeti. Kar nesi ga
nazaj. Povej, da nisem nič z mam'co
spančkal.<
>A zraven prašiče ste pa, saj ste lani pujsa
vzeli,< se je znašel mali porednež.
To je eden od številnih štosov, ki sem jih
običajno pripovedoval na ohcetih. Seveda
pa sem moral pri tem zelo paziti, da ni bila
družba preveč pobožna in da je bila publika
primerno razgreta.
To je bilo takoj potem, ko smo prišli iz
cerkve in ko smo se na poti domov ustavili
skoraj pri vsaki hiši. Veste včasih so bili
ljudje zelo radovedni kako izgledata ženin
in nevesta. Takoj je padel liter in ko smo že
hoteli, naprej se je ponavadi zaslišalo: >Alo
Vinko, zašpili še eno<. Ta runda je običajno
še celo uro trajala.
Žena je točno vedela, kakšna ohcet je bila
in koliko sem zaslužil. Najprej je pogledala
na uro, potem še v spodnjice in če so bile le-
te umazane se je vedelo, da sem >špilu< pri
bogatih ljudeh z veliko hrane. Sicer pa so
bili tod okoli ljudje precej revni in včasih bi
bilo komaj, da bi sam kaj svatom zraven
dal. Prevoznih sredstev ni bilo in do cerkve
smo imeli tudi po dve uri, nazaj pa še dva-
krat več.
Med igrami je prevladoval >povšter tanc<,
pa s klobuki smo se veliko igrali, ko si po
taktu izmenjujejo pokrivala, nerodni pač
izpadajo. Pa skrivali smo se veliko in ko sem
nekoč to povedal ženi, jo je zanimalo: >kako
si se pa ti skrival, če si muzikant?<
>Saj se nisem skrival. Jaz sem iskal,< setf
rekel.
Sicer sem se pozno poprijel harmonikf
saj kot rejenec nisem imel možnosti, da b'
mi jo kdo kupil. Sprva sem si jo izposojal i"
kolegom sem pač moral dati delež od za-
služka. Zato sem še toliko bolj žalosten, k''
se sin ne prime harmonike, ki je sam
morem več raztegovati. Jaz pravim: >če bi
harmonika tak okrogla kot žoga b'la, bi bil<'
drugače.«
EDI MASNEC
Ena Iz VInkovega rokava
župnik je Franclu obljubil gajbico krond'
pirja, ko se ho pravilno naučil pokrižati. P'
silnih mukah je Franci zbral pogum in si
pokazal v župnišču, češ da mu je uspelo.
»Vimenu očeta in svetega duha, amen,«}
odrezavo povedal Franci, nevedoč da J'
spustil besedo.
»Ja, kje pa je sin?« zanima župnika.
»Zunaj, z vozekom na krompir čaka!«
Št.16 - 21. april 1994