EUCLID,OHIO 23
OGLAŠAJTE V NAJBOLJŠEM SLOVENSKEM
ČASOPISU V OHIJU ★
Izvršujemo vsakovrstne tiskovine
neodvisq
^OL. xxxn. — LETO xxxn.
If NOVI GROBOVI
( fllANK ZALOKAR
Po daljši bolezni je umrl v Polyclinic bolnišnici Frailk Zalo-star 66 let, stanujoč na : G412 Carl Ave. Doma je bil iz ; Cerklje pri, Kranju, odkoder je j PHšel v Cleveland pred 46 leti. i ^^dnjih 39 let je delal kot ko-^ač pri New York Central že-: ^®znici. Bil je član društva Jugoslav Camp št. 293 WOW in društva Naprej št. 5 SNPJ.
Tuk^j zapušča hčer Mrs. Theresa Buckley, dva sina Fran-in Edwarda ter osem vnukov in več sorodnikov, v starem ^'"aju pa sestro Mano Omers. ^na Theresa je umrla pred °8iriimi leti. Pogreb se vrši v ^orek zjutraj ob 9:45 uri iz Za-*fajškovega pogrebnega zavoda J' cerkev sv. Vida in nato na pokopališče Calvary v družinsko g^bnico.
*
•IOHN GNIDICA
Po dolgi in mučni bolezni je liftirl včeraj popoldne ob 2.30 uri Gnidica, po domače Sker-^c, star 69 let. Stanoval je na 1034 E. 70 St. Doma je bil iz dolenje vasi pri Ribnici, kjer za-Pušča brata Antona, sestro Ma-^jo Nosan in več sorodnikov. V , Aiiaeriki je bival 44 let in je bil društva Naprej, št 5 SNPJ društva Carniola Tent, št. 1288 TM.
Tukaj zapušča soprogo Lucy, Ij^jeno Schwoda, sestro Mrs. ®nnie Rebec in več sorodnikov, ogreb se vrši v sredo zjutraj ob •45 uri iz pogrebnega zavoda °s. žele in sinovi, 6502 St. Clair v cerkev sv. Vida ob 9.30
in nato na pokopališč^ Cal-
Uri
Vary.
*
^LIAM B. McCANN
Po dve-letni bolezni. je umrl ^^eraj zjutraj v Lakeside bolniš-j ^ci William B. McCann, star 45 Stanoval je na 24995 Lake y ore Blvd. Rojen je bil v , oungstown, Ohio ter je bil upo-kot "production manager" Chase Brass Co^
Tu zapušča soprogo Martho, ^°3eno Kosanovich, mater Kath-in dve sestri Mrs. Dorothy
fyn
Sti
a
^■^er ter Mrs. Eleanor Luck.
rat Donald je umrl pred nekaj Pogreb se vrši v sredo zju-ob 9. uri iz Grdinovega po-
greb;
Sh,
®ega zavoda, 17010 Lake
ore Blvd., v cerkev sv. Vilje-^ Oa E. 265 St. ter nato na po-opališče Calvary v Youngs-Ohio.
Wallace bo govoril na konferenci v Public avditoriju
Direktor Progresivne stranke Hugh DeLacy je v soboto naznanil, da bodo Henry A. Wallace, kongresnik Vito Marcantonio in radio komentator Arthur Gaeth govorniki na Nacionalni konferenci za dela in ekonomsko krizo, ki bo prirejena v Clevelandu 17. in 18. septembra.
Marcantonio, ki bo prvič govoril v Clevelandu, bo analiziral napake 81. kongresa. Pred tem pa bo levičarski kongresnik, ki je kandidat za župana New Yorka, govoril na predkonferen-čnem plesu v Towne klubu.
"Glavni otvoritveni govor bo imel Henry A. Wallace, ki bo govoril o ekonomskem položaju dežele," je naznanil DeLacy,
Arthur Gaeth bo podal poroči-0 o brezposelnosti, katero je proučeval v industrijskih centrih na vzhodu in srednjem za-padu.
Na popoldanskem zasedanju bodo na dnevnem redu diskusije o vprašanju delavstva, kmetov,, črncev, žena in mladine. Znani 3evec balad Pete Seeger bo vodil skupino umetnikov na festivalu, (i bo prirejen v soboto zvečer.
Namen konference je, da se razmotriva o znakih ekonomske nevihte, ki grozi Ameriki, sprejme program, da se zavrne nevarnost depresije in podžge splošno borbo v deželi za sprejetje mer, ki bodo odobrene na zaključnem zasedanju v nedeljo.
Cleveland je bil izbran za sedež konference, ker je eno od največjih industrijskih centrov v deželi in ker je velika brezposelnost vzbudila pri ohijskemu ljudstvu čute za soliden in koristen program za dela.
Konferenca bo tako prvi kot drugi dan v Publip avditoriju.
EQUALITY
nIIK za slovenske delavce v ameriki
ADVERTISE IN THE BEST SLOVENE NEWSPAPER
OF OHIO ★
Commercial Printing of All Kinds
AND, OHIO, MONDAY (PONDELJEK), SEPTEMBER 12, 1949
ŠTEVILKA (NUMBER) 178
^^nterburški dekan
"hvaul rusijo
, PRAGA, 10. sejt. — Canter-"rdeci" dekan Rev. ^ ewiett Johnson je danes izja-' da je Sovjetska zveza "pol-za mir." Obenem je ob-ihi Vatikan, da podpiran po ^Perialistih Wall Streets so ^zno nastopa proti Češkoslo-in da so tekoči spori mec ^ ^vijo in državo v vzhodni bili povzročeni zgolj za-političnih razlogov.

STARŠI!
^Uite vaše dečke in deklice k
Pev. Zboru SDD
NA WATERLOO RD. se vrše vsak lorek od 6. do 7. ure
Gerilci zmagujejo v Grčiji, pravi ameriški general
BOSTON, 10. sept. — Bri gadni general letalskih sil William A. Mathney, ki je bil član ameriške vojaške misije v Grčiji, je snogi izjavil, da grški gerilci zmagujejo v civilni vojni zaradi zgrešenih taktik, ki jih uporabljajo monarhisti v borbi proti njim,
Brigadni general je izjavo podal na ladji, po svoji vrnitvi iz Grčije. Soglasno s temi izjavami so Zedinjene države potra-tile v Grčiji zadnje tri leta blizu $1,000,000,000. Po Mathney-evem mnenju bi se z manj denarja dalo storiti daleč več, če )i se vežbalo mlade Grke kot padobrarce in letalske "koman-dose".
Kar se tiče poročil, da so grški monarhisti ubili, ranili ali )a zajeli 30,000 gerilcev, je brigadni general rekel, da so ta poročila storila lažen vtis, da se je gerilce že skoraj likvidiralo. Pristavil je, da gerilcev prav za prav ni bilo nikoli več kot 20,-000 in da so še vedno aktivni.
AMERICAN ZAPROSIL S^AUNA ZA POMOČ
BERLIN, 6. sept. — Načelnik ameriške komisije, ki išče glasbene rokopise, Carleton Smith, se je danes obrnil na sovjetskega premirja Stalina in predsednika Poljske Cyrankiewicza, naj mu pomagata, da bi pronašel neke izgubljene rokopise skladb Bethovna, Mozarta in Wagnerja.
V svojem pismu je Sftiith izjavil, da newyorska National Arts Foundation skuša proveriti obstoj podpisanih rokopisov velikih nemških skladateljev od Bacha do Brahmsa. Pristavil je, da so večinoma rokopisi bili pro-najdeni, da pa še vedno ni najdena Bethovenova Deveta simfonija in Mozartova Magična fluta, kakor tudi pet Wagnerje-vih rokopisov, ki so nekoč bili v rokah Hitlerja.
"Ker mi je znano vaše osebno zanimanje za kulturne izraze, bi želel, da mi odobrite olajšave pri potovanju in sodelovanje va ših izvedencev, da se pronajdejo ti izgubljeni zakladi evropske kulturne dedščine,' je med ostalim rekel Smith v svojem pismu Stalinu.
2IDJE SVARIJO ARABCE
TEL AVIV, Izrael, 6. sept. Židovski ministerski predsednik David Ben Gurion je danes izjavil, da bo izraelska armada vdrla v sosedne arabske države, če bodo Arabci obnovili vojno ) Palestini.
Židovska država ima seda, premirje z vsemi arabskimi državami, toda mirovne pogodbe še niso bile podpisane.
Vplilna navodila avstrijskih škofov
DUNAJ, 11. sept.—Avstrijski rimsko katoliški škofje so danes objavili skupna navodila za par-amentarne volitve v Avstriji, ki bodo 9. oktobra.
V navodilih je vernikom zabičano, "da morajo kot katoličani voliti proti anti-cerkveni levičarski diktaturi,"
Presidij Katoliške akcije, ki je skupna organizacija vseh avstrijskih škofov, je jasno povedal državljanom, da morajo vo-iti za klerikalno stranko kanc-erja Leopolda Figla. Celo volil-cem je zagroženo, da "bodo storili smrtni greh, če ne bodo šli v volilne koče."
"Nikoli v zgodovini niso bile tako važne volitve v Avstriji kot bodo volitve 9. oktobra," je rečeno v ukazu katoličanom. "Svoboda in dobrobit naše domovine, kakor tudi cerkve, je na kocki. Odločitev bo padla bodisi za demokracijo in versko svobodo ali pa za proti-cerkveno levičarsko diktaturo."
*
Poljski premier svari duhovnike
VARŠAVA, 11. Sept.—Poljski ministrski predsednik Boleslav Bierut je skupini duhovnikov izjavil, da duhovščina ne sme izkoriščati cerkev za aktivnosti, ki so sovražne vladi.
Bieruta je obiskala skupina duhovnikov, ki so ga zaprosili, naj duhovščini omogoči opravljati njihovo službo. Bierut pa je izjavil, da nekateri duhovniki "spreminjajo prižnico v nekakšno politično platformo."
OBRAMBENI TAJNIK NI NASPROTOVAL POMOČI MARŠALU TITU
CHICAGO, 11. sept. — Obramben! tajnik Johnson je danes izjavil, da ni prišel v nesoglasje z -državnim tajnikom Achesonom zaradi pomoči jugoslovanski vladi maršala .Tita.
Johnson je podal' to izjavo v zvezi s pipročili, da je baje nasprotoval pošiljanju jeklarnp v Jugoslavijo in da je šele poznjeje umaknil svoje ugovorei,"
"Čez eno leto bomo videli kako stvari stojijo med Titom in Stalinon^" je izjavil Johnson.
Po sporazumu glede je-klarne, ki velja $3,000,000, se bo laliko tik pred pošiljanjem lahko spremenilo sklep, če se boda^ odnosa ji med Jugoslavijo Ip ostalimi vzhodno-evropig^imi državami spremenili. Jeklar-na bo zgoto vi jena? šele čez leto dni.	'
Na vprašanje '&8nikar-jev glede razlik t mišljenju med njim in državnim tajnikom, kar se tiče finančne in industrijske pomoči maršalu Titu^ je Johnson odgovoril:
"Ko Dean in j^? ne soglašava, se vsedefa in se po pogovorih sporazumeva. Poročila v tisku, ma sva imela nesoglasje, M^rozijo integriteti vlade, brez vsake osnove."
Domice vesti
V bolnišnici
Včeraj je bil odpeljan v City bolnišnico Timothy Karda, se-dem-letni sinček družine Karda iz 14411 Jenne Ave.
V Lakeside bolnišnico pa je bila odpeljana včeraj Mrs. Lawrence iz 14014 Lake Shore Blvd. Za prevoz obeh v bolnišnico je preskrbela ambulanca Mrs. A. Svetek.
Vaje za igro
Nocoj se vrši vaja na odru SND za igro "Zdravnikov strežnik", katero vprizori SANSova podružnica št. 39. Sledeči igralci naj pridejo na vaje: John Ceh, Frank Česen, Anton Ep-pich, Joe Šircel, Andy Turkman, Frank Kokal, Anton Smith, John Krebel, Tony Perušek, Frank Eleršič, Joe Okorn in Vincent Salmich.
Klub drultev SDD
Nocoj se vrši seja Kluba društev SDD na Recher Ave. Pro šeni so vsi zastopniki društev in direktorij doma, da se udeleže te seje. Ker je baš pred pikni kom, ki se vrši v nedeljo, je treba več stvari ukreniti, in zato se prosi polnoštevilno udeležbo.
PREMIER AVSTRALIJE O IZOBČENJU KOMUNISTOV
CANBERNA, 8. sept, — Ministrski predsednik Avstralije Joseph B. Chifley je danes iz javil, da je proti prepovedi avstralske komunistične stranke, ker da je boljše, "če imate sovražnika, ki nosi uniformo in veste proti komu se borite."
Chifley je pristavil, da je to stališče tudi ameriškega predsednika Trumana, indijskega premijerja Nehru in gen. Mac Arthurja.
"Edini način borbe proti komunizmu je, da se zboljša polo žaj ljudstva," je izjavil avstral-iski premijer.
Jugoslovanska vlada maršala Tita obtožena, da je z Američani bila v zaroti proti vodstvu Madžarske
Sovjetski radio o Noetovi barki
LONDON, 9. sept.—Moskovski radio je danes naznanil, da je sv. pisemski očak Noe verjetno skril svojo "barko pred ameriškimi vohuni," ki jo iščejo na gori Ararat v bližini sovjetske meje.
"Kdo bi si mislil v Zedinjenih državah, da bo biblijski očak Noe nelojalen bogaboječim Američanom?" je vprašal radio.
V radio oddaji je rečeno, da se je cela zgodba s to Noetovo barko začela zadnjo spomlad, ko se je naenkrat pojavilo večje število ljudi, ki so želeli iskati barko.
Sovjetski tisk je v zvezi s temi ekspedicijami na goro Ararat obtoževal "zapadne imperi-aliste," da jim sploh ni za barko, pač pa prihajajo na goro v svrho spijonaže proti Sovjetski vezi.
Glede raziskovalcev je radio povedal, da so "Turki, čeprav vajeni na razne misije, komisije in navadne špijone, bili v zagati in se niso mogli odločiti, da bi tem ljudem dovolili, da bi tavali po Araratu."
Vse pa je soglasno z radiom bilo urejeno, ko je dospel ameriški profesor Aaron J. Smith iz Greensbora, N. C.
"Prežimo potiskujoč svoje angleške in nizozemske tekmovalce v ozadje, je Smith obvestil turške oblasti, da bi se samo njemu moralo dovoliti, da gre ne Ararat.
"Toda kar je najbolj čudno, barke ni našel. Nekateri menijo, da so jo TurTti porabili za ogenj, kljub vsem blagoslovom Mar-shallovega načrta. Drugi zatrjujejo, da so pristaši starega Noeta nagovorili, naj barko skrije, da ta relikvija ne bi bila marshalizirana v marshalizirani Turčiji."
Bivši zunanji minister Laszlo Rajk in gen. Georgy Palffy sta označena za voditelja zarote proti sedanji vladi
BUDIMPEŠTA, 10. sept.—Jugoslovanska vlada maršala Tita in agent je ameriške O. S. S. so danes bili obtoženi, da so podpirali zaroto, katere namen je bil, da se umori vodilne madžarske komuniste in strmoglavi sedanjo madžarsko vlado.
Za glavna voditelja proti-vladne zarote sta v obtožnici označena bivši zunanji minister Laszlo Rajk in liuet. gen. Georgy Palffy, bivši glavni inšpektor madžarske armade.
POLJAKI OBTOŽUJEJO JUGOSLOVANSKE URADNIKE
FRANKFURT, 10. sept. — |P(o]jska časnikarska agencija-PAP je danes naznanila, da je vlada obtožila jugoslovanske diplomats v Varšavi, češ, da se ukvarjajo z vohunstvom. Uradna nota je bila izročeno jugoslovanski ambasadi. V njej je bil omenjen predstavnik jugoslovanskega transportnega mi nistrstva Petrovič, ki da je or ganiziral vohunsko mrežo, ka tere namen je bil, da dobi podatke o poljski industriji in poljskih ekonomskih odnošajih s Sovjetsko zvezo in ostalimi vzhodno-evropskimi državami.
JLEGIJA ONEMOGOČA ROBESONU NASTOP
PITTSBURGH, 8. sept. — Ameriška Legija se je danes pismeno obrnila na pittsburški Prosvetni odbqr z zahtevo, da se znanemu zamorskemu baritonu Paulu Robesonu prepove koncert, ki je napovedan za 15. oktobra v Pittsburghu.
Podpredse d n i k progresivne stranke v Pennsylvaniji Alexander Wright pa je v zvezi s to zahtevo izjavil, da je že čas ugotoviti, če uradniki ali pa "hoodlumi" upravljajo deželo.
KUMUNISTI USTANAVLJAJO KITAJSKO REPUBLIKO
NANKING, 10. sept, pes je bilo naznanjeno,
— Da-da bo
Svetovalna konferenca ustanovila novo kitajsko republiko in novo vlado verjetno do 10. ok tobra. Konferenca se bo baje začela že jutri v Peipingu in bo imela svoja zborovanja do 10. oktobra, ki bo naznanjena usta novitev republike in sestava no ve vlade. Soglasno s poročili bo otvoritveni govor imel voditelj kitajskih komunistov Mao Tse tung.
Obravnava proti njima in še-storici sozarotnikov se bo začela prihodnji teden.
V obtožnici je med ostalim rečeno, da se je skupina zarotnikov opirala na pomoč Tita in "ostalih sedanjih voditeljev Jugoslavije."
Obtoženci se bodo zagovarjali, ker da so pripravljali umor ministrskega podpredsednika Mat-yasa Rakosy-ja, ki je voditelj madžarske komunistične stranke. Nadaljna dva člana vlade, katera sta bila zaznamovana za umor, sta obramben! minister Mihail Parkas in načelnik Ljudskega ekonomskega sveta Erno Gero.
"Ameriške in jugoslovanske vohunske organizacije so v vsakem oziru pomagale Rajku,' pravi obtožnica.
Soglasno z obtožnico je skupina zarotnikov stalno prestopala mejo v Jugoslavijo, kjer se je udeleževala pogovorov o umoru madžarskih voditeljev z jugoslovanskimi policijskimi agenti. Baje je jugoslovanski ministrski podpredsednik Aleksander Rankovič predlagal Rajka za bodočega ministrskega predsednika nove madžarske vlade.
Na pred-zasliševanjih so priče, kot pravi obtožnica, povedale, da je Rankovič pojasnil načrt o umoru kot sledi:
"Morate premišljati o možnosti te likvidacije. Lahko bi povzročili nesrečo, v kateri bi se končalo z enim. Za drugega bi se lahko pripravilo, kot da je storil samomor. Tretji pa bi lahko nenadoma umrl vsled bdlezni. Lahko bi jih pa tudi ubili na domu in podali kakšno pojasnilo, v katero bi se moglo verjeti."
Obtoženci so "orodje Tita in Alana Dullesa"
Obtoženci so bili označeni za "orodje Tita in Alana Dullesa," voditelja ameriške vohunske organizacije O. S. S. (Office of Strategic Services).
Kopije obtožnice so bile izročene zunanjim poročevalcem par ur po naznanilu madžarske Delavske (komunistične) stranke o aretaciji treh bivših voditeljev stranke, ki da so "vohunili za tuje imperialistične sile." Eden od teh je gen. Palffy, bivši načelnik političnega oddelka obram-benega ministrstva, ki je bi znan kot komunist. Ostala dvojica pa so bivši socialist, ki je postal komunist, Zoltan Hor vath in bivši komunistični poslanec Paul "Justus.
Podobna čistka Delavske stranke je bila izvedena pretek-
lega junija, ko je bil aretiran bivši zunanji minister Rajk.
Državni tožilec Gyula Alapi je v 34 strani obsegajoči obtožnici izjavil:
"Laszlo Rajk in njegovi sode-lovalci so ustanovili organizacijo, katere cilj je bil, da se strmoglavi madžarsko demokracijo in uniči neodvisnost dežele.
"Rajk in njegova skupina so nameravali priključiti našo deželo imperialistični vojni fronti in iz nje ustvariti najemnika im-perialistov. Upali so, da bodo svoje cilje dosegli z oboroženo pomočjo sedanjih voditeljev Jugoslavije — Tita, Rankovič a, Kardelja in Djilasa. Njihov cilj je bil, da bi iz Madžarske ustvarili jugoslovansko kolonijo. Ameriški imperializem je podpiral načrte Rajka in njegovih Dartnerjev."
ČEHI BODO TISKALI STALINOVA DELA
PRAGA 7,. sept, — Češkoslovaški komunisti so danes naznanili triletni program za tiskanje vseh Stalinovih del, da bi se vsakemu delavcu dalo priliko, da jih prouči.
Uradna češka časnikarska agencija je naznanila, da prvih 100,000 izvodov Stalinovih del ne bo zadostovalo niti za knjižnice, informativne centre in čitalnice tovarn,
UČITELJICA KAZNOVANA KER JE TEPLA UČENKO
RICHMOND, Ind., 8. sept. — Posebni sodnik je danes obsodil na $1 globe učiteljico Miss Ethyl M. Bell, ki je pretepla 12 let staro učenko Lou Smith. Tožbo je vložila učenkina mati.
Sodnik je izjavil, da so se navade v šolah spremenile in da pretepanje učenke ni bilo primemo.
Vile rojenice
Vile rojenice so se zglasile v petek pri Mr, in Mrs. John in Ann Lekan iz 4215 McGregor Ave. Newburgh Heights, in jima pustile v spomin krepkega sinčka, prvorojenčka. Mati in dete se nahajata v Bayview bolnišnici in se dobro počutita. Tako sta postala poznana Mr. in Mrs. Jacob in Ann Jesenko iz
3567	W. 61 St. prvič "grandpa" in "grandma." Srečni oče je sin Mr. in Mrs. Joseph Lekan iz
3568	E. 81 St. Čestitamo!
STRAN 2
ENAKOPRAVNOST
"ENAKOPRAVNOST"
Owned and Published by THE AMERICAN JUGOSLAV PRINTING & PUBLISHING CO. •231 ST. CLAIR AVENUE	CLEVELAND 3. OHIO
HENDERSON 5311-12
Issued Every Day Except Saturdays, Sundays and Holidays
SUBSCRIPTION RATES—(CENE NAROČNINI) By Carrier and Mail in Cleveland and Out of Town: (Po raznašalcu in po pošti v Clevelandu in izven mesta): For One Year—(Za eno leto)
For Six Months—(Za šest mesecev) For Three Months—(Za tri mesece)
_$8.50 , 5.00 - 3.00
For Canada, Europe and Other Foreign Countries: (Za Kanado, Evropo in druge inozemske države): For One Year—(Za eno leto)
For Six Months—(Za šest mesecev) For Three Months—(Za tri mesece)
_$lo.oo _ 6.00 _ 3.50
Entered as Second Class Matter April 26th, 1918 at the Post Office at Cleveland, Ohio, under the Act of Congress of March 3, 1879.
DUHOVMKI 0 PROPAGANDI VATIKANA
V št. 4 Biltena Inicijativnega sekretariata duhovnikov članov Osvobodilne fronte Slovenije je bil pod naslovom "Omne mendacium a diabolo est" priobčen sledeči članek:
Kakor v času prve krščanske vojne proti Sovjetski zvezi, tako tudi danes uporablja protiljudski element v Cerkvi ista sredstva v protisovjetski kampanji, čeprav je danes v svetu z ozirom na največji doprinos Sovjetske zveze v zmagi nad fašizmom položaj te sile vsem poštenim ljudem dobro poznan. Kako pritlikava je bila pred vojno propaganda proti Sovjetski zvezi, vidimo danes, ko je slehernemu delovnemu in napredno mislečemu človeku jasno, da so prednosti socialističnega gospodarstva nad kapitalističnim neizmerne in v praksi dokazane. V protikomuni-stičnem katekizmu (knjižice 90—:1937) najdemo takšne naslove: "Torej je boljševiško gospodarstva popolnoma na tleh? Popolnoma . . . Pisma, kolikor jih je moglo na skrivnem čez mejo, pripovedujejo strašne reči o lakoti na Ruskem. Šest milijonov je delavcev, ki so sužnji, kakršnih tudi stari vek ni poznal . . . ako ne izvrši naloženega dela, ne dobi hrane in mora od lakote umreti."
Po vojni še takšna propaganda na enak način nadaljuje. Vzemimo le najnovejša poročila radia Vatikan: "Na shodu beguncev iz baltiških držav so ugotovili, da je en milijon, to je-15%. vsega prebivalstva na prisilnem delu. . Sovjetske oblasti so pričele gonjo, da docela izbrišejo z zemlje ta rod. Na tisoče jih je umrlo zaradi težkega dela, lakote in mraza. Po poročilih internacionalnega duhovniškega tiska je med 700 duhovniki, ki so jih Sovjeti izgnali iz Poljske , . . Ukrajinski begunci, ki so zbežali v zapadno Nemčijo, poročajo o strašnih razmerah .v Ukrajini. Vse duhovnike so prepeljali na vzhod."
Ne bomo na tem mestu obravnavali delovanje cerkve v Sovjetski zvezi, ki je bila v carski Rusiji le orodje carskega absolutizma in je šele sedaj v Sovjetski zvezi po zakonu ločitve cerkve od države svobodno zaživela.
Radijska postaja Vatikan pa ne poroča lažno samo od Sovjetske zveze, ampak si je zadala nalogo, da širi neresnične vesti o gospodarskem, političnem in verskem položaju v državah ljudske demokracije. Tako smo slišali v slovenski oddaji vatikanske radijske postaje dne 3. marca 1949 sledečo vest: "Iz Romunije poročajo, da so prepovedali cerkvene obrede." Mi pa vemo, da je izvolitvi novega patriarha Justiniana prisostvoval celotni Prezidij velikega nacionalnega sobranja, minister kulta, ljudski poslanci, diplomatski zbor itd. Nato se je vršil javni obhod po ulicah v saborno cerkev. Ali potem ni očitna laž radia Vatikan o prepovedi cerkvenih obredov? Takšna lažna poročila oddaja radio Vatikan tudi o razmerah v državah ljudske demokracije, kjer žive katoliški verniki, kakor na primer o Madžarski, Češkoslovaški, Polj si in Jugoslaviji.
Tako je na primer poročal radio Vatikan med drugim tudi tole iz Ljudske republike Slovenije: "Iz zanesljivih virov prihajajo vesti o strašnem stanju katoliške cerkve na Slovenskem. Zdi se, da se polagoma uresničuje neobjavljeni del petletke in sicer izkoreninjenje katoliške vere v Jugoslaviji. Na papirju je sicer svoboda zajamčena . . . Zvovnenje, ki je tako ubrano odmevalo po vseh krajih Slovenije, je omejeno, ponekod pa c^lo prepovedano. Znamenja in križi so izginili . . ."
Glede prepovedi zvonenja naj navedemo samo to, kar bi moralo zavezati usta poročevalcu vatikanske postaje. Ob istem času, ko en cerkveni forum v inozemstvu govori o prepovedi zvonenja, naroča svobodno drugi cerkveni forum v Ljudski republiki Sloveniji ob priliki smrti lavan-tinskega škofa dr. Ivana Tomažiča zvonenje. V sporočilih škofovskega ordinariata v Mariboru z dne 28. februarja 1949 piše: "Gospodje dušni pastirji se naprošajo: 1. da naročijo brž po prejemu tega obvestila ob primernem času najmanj pol ure v treh presledkih zvonenje z največjim zvonom v župni cerkvi in če je mogoče tudi pri podružnicah ... 2. da odredijo na dan pogreba med 11. in 12. uro polurno zvonenje."
(Konec jutri)
Gospodarski položaj tržaških Slovencev
Ko je ženite van je trjalo 4 dni
Tržaški zgodovinar Kandler več denar za drago nošnjo in za
12. septembra 1949.
piše v svoji knjigi "Notizie sto-
riche di Trieste,' da je tržaška trosil nekdaj."
Vsekakor je naš poročevalec v
okolica v stoletjih pred njim toliko pridelovala, da je mogla svoji zgovornosti nekoliko pre-preživljati ne le samo sebe, am- tiraval, ko je opisoval "nepopis-pak poleg tega tudi mesto samo. no Od kmetijskih pridelkov našteva
predvsem obilje vina, olja in Verdeljski tako-le razlaga: V sadja, medtem ko je bil pridelek okolici se število kmetov od dne
žita vedno nezadosten in so ga
morali uvažati iz bolj odaljfenih	delovanje zemlje, vsled širjenja
dežel. Dobava žita je delala tr-	mesta v okolico, vedno bolj krči.
žaški občini v tistih časih sploh	Mesto je tedaj tako rekoč požrlo
vedno velike preglavice, ki so	že obe jako rodovitni Carboli, to
včasih povzročile celo oborožene spopade.
Poleg kmetijskih pridelkov omenja Kandler tudi ribe, sol (seveda le dokler so še delovale mestne, ščedenjske in žaveljske soline) in celo svilo, kar pa je gotovo plod le njegove bujne domišljije, ki jo je imel več, nego je dovoljeno zgodovinarju. Seveda govori Kandler o časih, ko je bil Trst še majhno mestece in sicer manjše, nego je sedanji Koper, zaradi tega ni mogla njegova preskrba povzročati bogve kakšnih težav.
Pred sto leti, ko je samo mesto štelo že nad 60,000 prebivalcev, je bil položaj seveda popolnoma drugačen. O tej dobi poroča Godina-Verdeljski, da je tržaška okolica pridelovala 50,000 cebrov vina, drugih pridelkov pa komaj toliko, da bi zadostovalo za enomesečno prehrano mesta. Glede obdelane površine zemlje, piše Verdeljski, da se je po nekaterih krajih zaradi razširje-vanja z novonasajenimi vinogradi, na primer v Ogradi nad Krajniki, v Beščakovcu za Ver-deljskim gričem, pod Grižo (Preklanim hribom) na Civrani-šču itd. Vsekakor niso okoličani takrat niti toliko pridelovali, da bi se bili mogli preživeti do spomladi.
Pred sto leti so se začeli naši kmetje baviti tudi z rejo svilo-prejk, kar naip dokazujejo tudi murve, ki so se tu pa tam do naših dni ohranile; to so pa pozneje zopet opustili. Pred 60 leti so bili kmetje, ki so se pečali s svilogojstvom prave bele vrane.
"Kakor nam pripovedujejo stari kmetje," piše naš zgodovinar, "je bilo gospodarsko stanje v okolici nekdaj gotovo bolj ugodno od sedanjega. Pridni in bolj premožni so imeli ne samo vina za-se in za prodajo, temveč tudi žita in sploh še drugih
primer koruze, fižola, krompirja, za vso svojo potrebo. Živelo je prav 'patriarhalno' pod vodstvom starešine, v
se modrim redu in
mestnega hrupa in pohujšanja."
stale od 20 do 30 goldinarjev.
vsi kmetje kaj takega privošči ti; vsekakor pa je večina lahko to storila, kar je tudi važna podrobnost za presojanje njihovega gospodarskega položaja. Tudi okpličanke so imele bogate praznične obleke iz svile in najfinejšega sukna, ki so jim -trajale vse življenje. Znale so jih tako skrbno hraniti, da bi človek mislil, da so vedno nove. Zanimalo bo čitatelje, da se je dala pred letom dni nad 80 let stara Ščedenjka v taki obleki pokopati.
Ženitovanja so se obhajala zelo slovesno in razkošno—to pa ne velja za dobo pred sto leti, ampak za 50 do 100 let nazaj— in so trajala po ves teden, najmanj pa štiri dni.
"Po temu se vidi," meni pisatelj, "da ob takšnih priložnostih niso okoličani gledali na stroške; in vendar se jim je bolje godilo nego sedanjim; saj kamor koli se človek ozre, opazi le nepopisno revščino, zaradi katere se ljudje neprestano prito-
draga ženitovanja, kakor se je
revščino, ki ga je okrožala. Propadanje kmeta si.Godina-
do dne množi, medtem ko se ob-
je ves proti jugu višeči breg od Ščedne do današnje bohinjske železniške postaje pri Sv. Andreju, velik del sv. Marije Magdalene spodnje, Rocola, Kadina, Vrdele, Ko Ion je, Škorklje, Roja-na in Grete.
Pisec obtožuje tudi sušo in pomanjkanje vodnjakov, kar pa ne more držati, ker ta dva pojava nista bila nova. Bolj tehten je tretji razlog; bolezen vinske trte, ki je trajala takrat že 20 let.
Kot četrt razlog propadanja poljedelstva navaja pisatelj drobitev kmetij po smrti lastnika.
na primer ranjki Anton G. je imel leta 1815 nad 100 čebrov vina. Po njegovi smrti so se pa vinogradi razdelili med sedmero dedičev. Pred dvema letoma se je pa po smrti enega tistih njegov sedmi del zopet razdelil med sest dedičev. Koliko je vsak dobil ? In kako bo šlo to naprej ?"
Kako je šlo naprej in kam je to prišlo, vemo prav točno: prišlo je do tega, da so danes kmetije, v pravem pomenu besede, popolnoma izginile v tržaški okolici.
. Zato so si morali okoličani že pred sto leti začeti iskati druge poklice in zaslužke v vedno naraščajočem mestu. Okoličanke so začele preskrbljevati mesto z mlekom, zelenjavo, cvetlicami, kruhom (Ščedenjke) in s pranjem perila v tistih krajih, kjer je kaj več tekoče vode (potokov).
Moški so postajali zidarji, kamnarji na mestnem tlaku in v velikih kamnolomih nad Sv. Ivanom in industrijski delavci v podjetjih, ki so že pred sto leti nastajala po tržaški okolici in ki jih bomo navedli.
Z ribištvom so se že pred tem bavili Križani, Barkovljani in Kontovelci. Zanimivo je, da v
Ščedni, ki med vsemi okoličan-	kjer se je pred vojno družina skimi naselbinami leži najbliže njegovega očeta le s težavo pre-
morja, nikoli ni bilo ribičev; go-	življala na majhnem koščku
tovo zaradi tega, ker je to edini	zemlje. Že kot deček ga je vle
peščeni morski breg v okolici in	klo v rudnik.
zato želo ubog z ribami.
Industrijska podjetja, v kate
Ko je po težkih vojnih letih prišel odrešilni dan, se je med rih so se naši kmetje začeli spre- prvimi javil, da pomaga obnoviti
m in jati v delavce, so bila pred sto leti v okolici naslednja: Tri ladjedelnice za lesene brodove pod Ščitno, in sicer tam, kjer so sedaj plavži; prav na meji med Ščedno in Zgornjo Carbolo velika vrvarna Angeli, že davno zapuščena in v razvalinah; ogromna ladjedelnica Sv. Marka v Zgornji čarboli, pozneje zapuščena, v naši dobi pa zopet obnovljena, povečana in modernizirana; prav tudi mestna plinarna, pozneje opuščena; v Dolj-nji Carboli Lloydova ladjedelnica in Strudthofova (pozneje pomožna Štrudolf) železarna, zdaj Tovarna strojev d. d. v Verdeli Dre herjeva pivovarna in Mahli-čeva svečama.
Zanimivo je to, da so se oko-ličanski kmetje zelo neradi spreminjali v meščane; v tovarne, v trgovine in v srednje šole je prihajalo mnogo več naših rojakov s Krasa, Pivke in iz Brkinov nego iz tržaške okolice in bližnje Istre.	"Gospodarstvo."
ALIJA SIROTANOVIC, NAJBOLJŠI RUDAR JUGOSLAVIJE
Ko je v ponedeljek 27. junija kolektiv premogovnika v Brezi, nosilec prehodne zastave zvezne vlade, navzlic pomanjkanju delovne sile, predčasno izpolnil polletni plan, ki je letos za eno tretjino večji od lanskega, in s tem dosegel novo delovno zmago, so se vsi rudarji Breze zavedali, da je ta uspeh v znatni meri tudi zasluga AHje Sirotano-viča, najboljšega rudarja Jugoslavije. Kjerkoli je doslej delal v obratih rudnika Breza, je dosegel naglo zboljšanje delovnega učinka vsega kolektiva, ker je svoje tovariše vselej učil, kako se doseže največja . storitev ne le s pridnostjo in vztrajnostjo, marveč tudi s pravilno organizacijo dela, s spretnim postavljanjem min in hitrim odvozom premoga.
Njegovo ime je danes znano vsem rudarjem Jugoslavije. Na vse strani ga vabijo, da bi pokazal svoj način dela, da bi tekmoval z brigadami drugih rudnikov, zlasti odkar je letos v marcu v tekmovanju med najboljšimi rudarji Breze s svojo brigado nakopal v osmih urah 105 vagončkov premoga, kolikor jih
navadnih pridelkov, kakor na doslej še ni nakopal nihče pred
ga in s tem presegla normo povprečno za 194%. Babajiceva brigada iz Banovičev je nakopala 486 vagončkov, Divkoviče-va iz Kreke pa 470.
To tekmovanje je hkrati pokazalo, kako uspešno se poslužujejo tudi druge brigade iz Breze Sirotanovičevega načina dela. Nekatere so se kar približale Sirotanovičevim rezultatom, tako brigada Mile Beširoviča, ki je drugi dan tekmovanja nakopala 120 vagončkov. Celotni rudnik pa je v teh dneh tekmovanja visoko presegel dnevne planske naloge, ker so tudi drugi rudarji tekmovali in čedalje več brigad začelo delati po Siro-tanovičevih izkušnjah.
V čem tiči Sirotanovičev uspeh ? Predvsem je dober orga-
nizator, ki zna organizirati delo tako, da je ves delovni čas izkoriščan. Razen tega je mojster v miniranju. V 30 sekundah izvrta lukno za mino. Od pravilne postavitve min pa je v največji meri odvisen učinek dela. Če so mine slabo postavljene, je učinek miniranja včasih le pet vagončkov premoga. Sirotanovič pa doseže pri vsakem miniranju 35 do 40 vagončkov. Nedosegljiv je tudi v hitrem podgrajevanju delovnega mesta, njegovi pomočniki pa se odlikujejo z veliko spretnostjo pri nakladanju vagončkov. V eni minuti naložijo vagonček za 550 kilogramov.
Sirotanovič je svoje mojstrstvo kot rudar dosegel v nekaj letih dela v rudniku. Doma je iz novic, vasi Oranovo v bližini Breze,
porušene rudniške naprave in gasiti jamske požare. S svojim prijateljem Stjepanom Bidovi-čem je ustanovil prvo udarno skupino rudnika , Breze. V kj skupini je znal organizirati delo tako, da ni bilo nikoli zastoja. Vodstvo rudnika ga je poslalo v revir Smrekovica, ki je po njegovem prihodu kmalu postal iz najslabšega najboljši.
Čedalje bolj je izpolnjeval svojo delovno metodo, vsi, ki so z njim delali, pa so postali udar-niki. V jami Založje je dobil nalogo kopati nov rov. S spretnim miniranjem mu je uspelo, da je njegova sTtupina še enkrat hitreje napredovala, kakor druge skupine. In ko je bil 200 metrov dolg rov izkopan, ga je vodstvo rudnika že sedmič razglasilo za udarnika. Nato je dobil nalogo ustanoviti prvo delovno brigado. Čedalje bolj je izpolnjeval svoj način dela, ki so ga kmalu prevzele tudi druge brigade.
Ko je letos Partija pozvala rudarje, naj posvetijo vse sile izpolnitvi plana, je Sirotanovič dal pobudo za novo povečanje proizvodnje. Njegov način dela je kmalu prerasel okvir rudnika Breze. V Kreki je pokazal rudarjem, kako je treba delati in kmalu je celotni kolektiv dosegel višjo dnevno proizvodnjo. Pred začetkom tekmovanja v Kreki pa je na zborovanju ta-mošnjih rudarjev pozval vse rudarje Jugoslavije, naj z delov -nimi uspehi pokažejo obrekoval-cem naše države, kako znamo v Jugoslaviji graditi socializem.
Tako je v plemenitem tekmovanju za izpolnitev in prekoračenje plana zrasel iz vaškega mladeniča najboljši rudar Jugoslavije, junak v borbi za uresničenje socializma—Alija Sirota-
(Po "Slovenskem poročevalcu"
Zakaj je preskrba z mlekom v Ljubljani pomanjkljiva
njim. Zadnje mesece je tekmoval z rudarji v Kreki in v Bano-viču. Svoje mojstrstvo v kopanju premoga pa je znova izpri-
miru, doma, daleč od prejšnji teden, ko je 20 naj-
boljših brigad rudnika Breze
Moški so nosili pozimi kučme šest dni tekmovalo z najboljšimi iz ruske kožuhovine, ki so jih brigadami Kreke in Banovičev.
Ko je Sirotanovičeva brigada
torej 20 do 80 tisoč lir današnje petih ljudi prvi dan velikega vrednosti. Seveda niso si mogli tekmovanja nakopala 118 va-
gončkov premoga, tega ni mogel verjeti najboljši banovški rudar Abdurahman Babajič. Naslednji dan Babajič potem, ko je na istem delovnem mestu v osemurnem delu dal vse iz sebe, ostal v rovu, četudi izmučen, da se prepriča, koliko bo izkopal Sirotanovič. In res je naštel celo 120 vagončkov. Vse rekorde pa je Sirotanovič prekosil tretji dan tekmovanja, ko je s svojo brigado v osmih urah nakopal 128 vagončkov, to je več kakor 70 ton ali sedem železniških vagonov po 10 ton. Znova je pokazal, da je res nedosegljiv mojster svojega poklica.
Da pomagajo rudniku Brezi izpolniti polletni plan, so tekmovalci na predlog tovarišev iz Banovičev in Kreke podaljšali tekmovanje še za tri dni. Čeprav so se delovni pogoji v rudniku po močnejšem deževju zaradi vdiranja vode poslabšali, so rudarji tudi v , teh treh dneh dosegli velike uspehe. Sirotanovičeva brigada je v šestih dneh skupaj
žujejo, čeprav se zdaj ne trosi nakopala 668 vagončkov premo
Obvezna oddaja mleka in masla je za zboljšanje življenja delovnih ljudi velikega pomena. Ljubljana-mesto prejema mleko iz okraja Ljubljana-okolica in tudi iz nekaterih dolenjskih krajev. Obvezno oddajo mleka ima jo vsi kmetje, ki imajo več kot dva hektara zemlje, obdelovalne zadruge in državna posestva. Kljub uredbi zvezne vlade o ob vezni oddaji mieka in nenehni skrbi najvišjih oblasti, da bi se ta uredba izpolnjevala, pa upra vičenci, kakor dojenčki, otroci, bolniki, stari ljudje in najtežji delavci pogosto mleka ne prejemajo v zadostni količini
A mleka je na podeželju zadosti in bi ga bilo lahko nekaj celo v prosti prodaji
Kje je torej krivda, da mleka primanjkuje celo najpotrebnej š;m potrošnikom in kam gre to mleko ? Aktivisti Osvobodilne fronte iz Ljubljane, ki so odšli na teren z nalogo, da pregledajo, kako poteka odkup, so napravili dolg seznam tistih kmetov, ki jim obvezna oddaja mleka ne diši. Skozi ves seznam, od začetka do konca se vleče beseda velik kmet. A ravno veliki kmetje" bi morali mleka največ oddati.
Kam dajejo kmetje mleko, je jasno. aZ drag denar ga prodajajo na prostem trgu ali pa z njim krmijo—svinje.
Za njihovo brezdušno ravnanje pa so odgovorni tudi krajevni ljudski odbori, uslužbenci odkupnih podjetij, krajevnih, zbirališč, okrajnih poverjeništev za državne nabavke in okrajnih poverjeništev za trgovino in preskrbo, ki pri vsem tem spijo. Kajti le malo je primerov, da bi bili vaški špekulanti, ki sabotirajo oddajo mleka, kaznovani. Ljubljana jfe prejela v prvem
polletju letošnjega leta le 44.8% planske količine mleka. Ta številka je dovolj zgovorna priča slabega poslovanja odkupa na terenu. Če bi na primer v okraju Ljubljana-okolica oddali od vsake krave dnevno le dva litra mleka, bi plan obvezne oddaje presegli. Saj obvezna oddaja ni tako velika, da bi jo kdo ne zmogel. Tako pa oddajo proizvajalci v tem okraju od ene krave povprečno le pičle tri decilitre mleka. Krivda za slab odkup mleka je predvsem v naslednjem:
Nekateri krajevni ljudski odbori še do danes niso dostavili 'krajevnim zbiralnicam mleka plana oddaje in tako v zbiralnicah ne vedo, koliko mleka morajo sploh dnevno oddati in temu ustrezno tudi ne zadolže posameznih gospodarstev. Zato morajo krajevni ljudski odbori plan oddaje takoj dostaviti zbiralnicam mleka.
Tudi tiste mlečne zbiralnice, ki plan imajo, ne vodijo nobene evidence o tem, kako posamezna gospodarstva izpolnjujejo svoje obveznosti. V nekaterih krajih pa nimajo sploh nobenih podatkov o oddaji mleka in ga zbirajo in oddajajo čisto na slepo srečo. Tako je na primer v St. Lovrencu, kjer je kontrola ugotovila, da ima obvezno oddajo 77 kmetov, od teh pa mleka ne oddaja 36 kmetov. Brez vsakršne evidence so sledeči kraji: Turjak, Temenica, Zagradec in Ambrus. V ostalih krajih, ki oskrbujejo Ljubljano, razen Račne, pa je evidenca pomanjkljiva.
Ljudski odbori ne nastopajo proti saboterjem, ki mleka nočejo oddati in jih ne kaznujejo. Zato je slabo stanje tudi v mnogih krajih, kjer sicer imajo evidenco o odkupu mleka. V Robu
imajo 204 krave, a mleka ne oddajo. V Ponikvah pa oddajajo dnevno samo 10 litrov mleka. Na Grosupljem oddaja od 130 gospodarstev mleko le 21 gospodarstev.
V nekaterih krajevnih odborih je plan obvezne oddaje po posameznih vaseh in gospodarstvih slabo in nepravilno razdeljen. Tako primere morajo na okrajih nemudoma popraviti, da bo vsako gospodarstvo oddajalo mleko po svoji zmogljivosti.
Ljudska oblast na terenu in odkupni aparat morata navedene napake čimprej popraviti-Pri tem jima naj nudijo pomoč množične organizacije, ki naj S prepričevanjem dosežejo, da bodo kmetje v redu oddajali mleko-
(Po "Slovenskem poročevalcu ^
AMERIŠKI VOJAK UBIL THI NEMCE
STUTTGART, Nemčija, 1^' sept. — Ameriški vojak Russel Jones iz Fall Diver, Mass., je bil danes obsojen na dosmrtni zapor, ker je lani v maju v pip' nem stanju ubil dva Nemca i" eno Nemko.
ITALIJA IŠČE IZGUBLJENE VOJAKE
RIM, 8. sept. — Italijansko
obrambeno ministrstvo je danes obtožilo Sovjetsko zvezo, Jugoslavijo, Poljsko in Albanijo, da še vedno niso poslale podatke o 856 italijanskih vojakov in ci' vilcev, ki so bili "zgubljeni" ^ teh deželah.
DUHOVNIKI NE SMEJO BITI LOJALNI VLADI
PRAGA, 10. sept.—Vatikan j® prepovedal češkim in slovaškii^ duhovnikom podpisovanje taKO zvanih "lojalnostnih izjav" via' di.
^2. septembra 1949.
ENAKOPRAVNOST
STRAN 3
^Van Cankar;
Mater je zatajil
Toplo je bilo in sneg se je ta-1^1 na strehah; kapalo je dol, kaplje so se lesketale v son-Po cestah so hodili lepo cblečeni ljudje.
. ^ati je prišla prezgodaj pred Na velikem prostoru je Wo še vse mirno; okna visoke 'še so se bleščala in včasih se ^ 2ačul glas učitelja, ki je go-1'oril v šoli z rezkim in zvene-'■'"i glasom.
Od daleč je prišla mati; iz *'^si je prišla, ki je bila dobre iji moški skornji, ki so se-do kolen — so bili vsi blatni tudi krilo z zelenimi rožami.
desnici je imela dežnik in ve-^0 culo, ki je prinesla v nji ®^jce in par novih škornjev za ®2eta, v levici pa je držala ve-^ robec in v vozlu je bila shra-"toa desetica, ki jo je bila pri-"^sla za Jožeta.
Mati je bila trudna in lačna, "pila si ni zjutraj nič kruha, da je ostala tista desetica Noge so jo bolele, in kaš-je, njen obraz je bil suh, Moke jame so bile v licih, godila je po trgu počasi gor in in gledala na okna, ki so se "'^ščala kakor da bi bila pozlačena.
^ šoli je zazvonilo; zvonilo je in nato je nastal šum in |°Pot. Iz velikih vrat se je vsu-^ Vse polno študentov; najpr-^ tisti mali iz nižjih razredov ^ kričali so in se podili po tr-za njimi večji študenti — ®^°Pali so bolj resno in visoko. , In prišel je tudi Jože v gru-
veselih tovarišev.
. Ogledal je mater — zelenoro-^sto kmetiško krilo, visoke atne škornje, rdečo jopo, na pisano ruto, prevezano za-
in veliko culo in nerodni 'žnik.
'Ali ni to tvoja mati?" ga je Pfašal tovariš.
"To ni moja mati!" je odgovoril Jože.
Sram ga je bilo zelenoroža-stega kmetiškega krila, visokih škornjev, rdeče jope in rute in dežnika in velike cule; v tej culi so bile njegove srajce, ki jih je šivala mati ponoči, in so ka-pale njene solze nanje.
Skril se je v .gručo in šel mimo.
Mati pa je stala in gledala s skrbnimi očmi. Kmalu je šum ponehal, samo po malo so prihajali študenti iz šole, potem je zazvonilo in se je bilo spet tiho.
Že se je mati napravila, da bi šla na stanovanje Jožetovo in da bi tam čakala nanj. Ko je storila par korakov, se je spomnila, da se je morda zamudil kje v šoli, in se je vrnila in čakala.
Noge so jo bolele; naslonila se je ob zid in gledala gor na okna, ki so bleščala v soncu; čakala je do poldne. Opoldne je zazvonilo v šoli in tudi zunaj je zazvonilo; od vseh strani so se oglasili opoldanski zvonovi. Za-šumelo je spet, in z šole so se vsule goste gruče. Mati je prišla bliže, čisto blizu k velikim vratom in je iskala Jožeta. Ni ga bilo. Vse je spet utihnilo; prihajali so samo še učitelji, bradati, resni, in so se ozirali nanjo.
Zaskrbelo jo v srcu; prestrašila se je in prišlo ji je na misel, da leži morda zelo bolan doma in da čaka nanjo, da kliče svojo mater. Hitela je na stanovanje in noge so se ji tresle.
Jože je bil doma; sedel je za mizo in je imel knjigo pred sabo. Ko je odprla duri, je takoj vstal in prišel nasproti.
"Kdaj pa si prišel?"
Ob enajstih."
"Kaj me nisi videl, ko sem te čakala?"
"Nisem vas videl!" je odgovoril Jože.
Popoldne sta šla po lepi cesti; vse hiše na desni strani so se praznično svetUe; svetle kaplje so padale od žleba in so tolkle veselo ob kameniti tlak. Jože je spremljal mater, ko se je vračala domov. Tiščal se je blizu k nji in jo je držal za roko. Pri srcu mu je bilo, da bi se skril in da bi zajokal na glas. Srečavali so ga tovariši in tudi tisti tovariš ga je srečal, ki ga je vprašal pred šolo: "Ali ni to tvoja mati?" Jožeta ni bilo več sram — zaklical bi na glas: — "Glejte, to je moja mati!"
Hodil je zraven matere, na njegovi duši pa je ležal greh in ga je tiščal k tlom, tako, da so bile njegove noge trudne in težke. Hodil je zraven matere kakor Judež zraven Kristusa.
Zunaj mesta se je poslovila in Jože se je bil nariienil, da bo pokleknil in da bo skril glavo v njeno krilo: "Mati, zatajil sem vas!" — Toda ni pokleknil. Ko je bila mati že daleč, je zaklical za njo:
"Mati!"
Mati se je obrnila.
"Zbogom mati!" je zaklical in tako sta se ločila. Od deleč je še videl, kako je hodila počasi po blatni cesti; njeno telo je bilo sključeno, kakor da bi nosila na ramah veliko breme.
Jože je šel domov in je sedel na veliko culo, ki jo je bila prinesla: mati in je zakril obraz z rokami in je zajokal.
Greh je ležal na njegovi duši, in. vse solze ga niso mogle izprati; zdrknile so ob njem kakor ob trdem kamenu . . .
Dolgo je od tega, in greh leži na njegovi duši, težak in ve-Uk kakor prvi dan, in tako je zdaj njegovo življenje vse polno žalosti in trpljenja.
Društveni koledar
SEPTEMBRA 18. septembra, nedelja — Piknik Ženskega odseka farme SNPJ 18. septembra, nedelja — Vrtna
N. J. Popovic, Inc.
IMA ZASTOPSTVO
Chrysler - Plymouth avtov
PRODAJA NAJNOVEJŠE 1949 IZDELKE KOT TUDI
RABLJENE AVTE
y zalogi ima razne dele in potrebščine za avte ter izvršuje razna popravila po tovarniško izurjenih mehanikih.
8116 LORAIN AVE.
ME 7200
NICK POPOVIC, predsednik
veselica Kluba društev SDD na Recher. Ave.
24. in 25. septembra — Tridesetletnica obstoja Slovenskega doma na Holmes Ave.
OKTOBRA 15. oktobra, sobota — Veselica društva Brooklyn št. 135 SNPJ v domu Zapadnih Slovencev, 6818 Denison Ave. 23. oktobra, nedelja — Koncert pevskega zbora "Zvon" ob 35-letnici obstanka, v Slov. nar. domu na E. 80 St 29. oktobra, sobota—Halloween party društva Comrades št. 566 SNPJ na SNPJ farmi
NOVEMBRA 6. novembra, nedelja — Jesenski koncert Glasbene Matice SND, St. Clair Ave., ob 4. popoldne 20. novembra, nedelja — Predstava dram. zbora "Naša zvečda" v Slov. društvenem domu na Recher Ave.
AMERIŠKA IN EVROPSKA OZNAČBA MER
Pri čevljih je razlika v označbi 32Vz do 33 točk, ki jih je treba odšteti od evropske mere, bodisi pri moških ali pri ženskih čevljih^
Na primer: če vam pišejo, da želijo čevlje št. 39, to je ameriška mera 6 in pol, št. 40 je
7. št. 41 je 8, št. 42 je 9, št. 43 je 10, št. 44 je 11.
Žeifski čevlji so navadno manjši nego gornje mere. Tako bi na primer: št. 38 bila št. 6, 37 št. 5, 36 št. 4.
Ženske obleke: št. 40 je ameriško 32; 42 je-34; 44 je 36: 46 je 38; 48 je 40 itd., vedno za 8 točk manjše od evropske mere.
*
Enako je pri dekhcah drugačna evropska mera. Št. 38 je ameriško 12; 40 je 14; 42 je 16;
44 je 18 in 46 je 20.
*
Pri moških oblekah pa se začenja v Evropi z št. 42, kar je v Ameriki 33; 44 je 34; 46 je 36; 48 je 38; 50 je 39; 52 je 41; 54 je 43 in 56 je 44. (Se vrti med 10 in 11 točk razlike.)
Moške srajce: št. 35 je ameriško 13 in pol; 36 je 14: 37 je 14 in pol; 38 je 15; 39 je 15 in pol; 40 je 15%; 41 je 16; 42 je 16 in pol in 43 je 17.
"YANKEE IMPERIALIZEM" NAPADEN V MEXICO CITY
MEXICO CITY, 8. sept. — Govorniki na tukajšnjem Mirovnem kongresu so danes napadli "vojne cilje Zedinjenih držav proti Sovjetski zvezi."
ZAVAROVALNINO
proti
ognju, ta+vini, avtomobilskinn
nesrečam, itd.
preskrbi
Janko IV. Rogelj
6208 SCHADE AVE.
Pokličite:
ENdico++07l8

OBLAK MOVER
Se priporoča, da ga pokličete vsak čas, podnevi ali ponoči. Delo garantirano in hitra postrežba. Obrnite se z vsem zaupanjem na vašega starega znanca
JOHN OBLAKA
1146 East 61st St.	HE 2730
Na konferenci se je zbralo 700 delegatov iz številnih zunanjih držav, ki so odobravali govornikom, ko so napadli na vojno hujskajoči ameriški tisk, diskriminacijo proti zamorcem, vatikanov ukaz o izobčenju katoličanov itd.
Brazilijski levičarski kongres-nik Pedro Bomar je izjavil, da
je "Yenkee imperializem" spravil svet na razpotje vojne. Obtožil je Zedin jene države, da bo Brazilijo spravile pod direktni napad svojega imperializma z uporabo "ameriških vohunov in tehnikov."
Naročajte, širite in čitajte "Enakopravnost!"
MIŠKO KRANJEC
OS ŽIVLJENJA
ROMAN
^arko magdič in Njegova družina
(Nadaljevanje)
S'
pa zdaj tudi to ni bilo t^et	Važnejše je bilo zo-
(}j, ' je bilo pri hiši mnogo stvari, in naposled stvari, potrebnih za vsak-lej življenje: sladkor, petro-1^. ' Sol, moka, milo; same stvari, tako krvavo potrebo-cJoi'	niso mogli dobiti že
si ^asa. Potlej so bile pri hi-W	kakor: porcelanasti
'^^ki in ^klede, lepa viseča
luč, ki bi bila lahko v okras vsaki meščanski hiši, kakih pet kilogramov žebljev, ki se jih je Marko na tihem razveselil, in še mnogo takih drobnarij, kije sicer življenje šlo mimo njih, a se je zdaj izkazalo, da so potrebne pri hiši.
Sicer pa ni bilo tu kaj storiti. Vse to se je zgodilo in Marko je bil človek, ki je dejstva vedno hladno priznaval. Videti je bilo, da žena sama ne razume, kako se je mogla udeležiti tega in da je povlekla s seboj celo otroke.
"A kdo vam je rekel, da poj-
dite razbijat?" je vprašal Marko in basal v pipo tobak, ki ga je žena prinesla iz razbite trgovine.
"Kdo! Kaj jaz vem. Matija in drugi, vsi so govorili in vsi so šli."
Marko je kimal. Bilo je, kakor se je njemu pripetilo v mestu: prijel je ključarja za vrat in ga stisnil. In kdo mu je bil rekel, naj stisne človeka za vrat?
Kakor bi bil rad nekoliko nejevoljen, ker mu vse to ni šlo v glavo, je na drugi strani z zadovoljstvom dognal, koliko lepih in potrebnih stvari je pri hiši, toliko takega, čemur so se morali vedno odpovedati. Sladkor na priliko—to je bila stvar, ki je pri hiši niso mnogo rabili, toda dobro so vedeli, kako prijetna stvar je sladkor in kako težko si ga revež privošči, še za božič in za velikonoč komaj šče-
pec. Petrolej bi potrebovali vsak večer, a so bili brez njega že dolga leta. Kadar je bilo treba svetiti, so svetili s krlikovčevi-mi trskami, ki so jih napravili otroci. Taka svetloba pa je bila obupna, ker je delala velik dim. Tudi milo so uporabljali samo za obleko, za umivanje pa je zadoščala topla ali mrzla voda.
A zdaj je na mah bilo pri hiši vsega dovolj.
Naj imenitne je med vsemi se je izkazal Matija. Matija je bil Markov četrti sin, peti otrok. Za eno leto je prišel prepozno na svet, da ga niso mogli pokli cati k vojakom. Od vseh pri hiši je imel najbolj samosvoje na vade in je bil bolj faksinskega značaja, kakor je oče sam trdil. Naravno je bilo, da se je pri taki revoluciji dobro izkazal. O njem so zadnje čase po vasi

fOANifOflE
mo CAlfSMElL THIS OIVORrVNiW/
J .]







/>:. w
Uncle Sam is offering $25 (as mat\y twenty-rfive dollars as you want) to anyone who can smell this opportunity.
And what a solid gold opportunity it is. It can mean money to retire on. A ""money's-no-object" vacation with the little woman. A real start toward that complete independence you want when you and your family get old.
And any person with a nose.can enjoy this opportunity. Just follow that nose down to your nearest bank, or place of business —and ask about the big Opportunity Drive.
You'll learn that it's the simplest, safest way ever invented to save money for your old age. For every time you invest $75 in the Treasury Department's Opportunity Drive, you get back a U. S. Savings Bond worth $100, in ten short years.
A complete, out-of-the-blue gift of $25 every time you buy a $ 100 Savings Bond just because you were wise enough to smell a real opportunity.
Start your own Opportunity Driye today. Start investing in your future independence. Ask any bank or your boss for details.
Put more opportunity in your iuture ! Invest in
U S. SAVINGS BONDS
ENAKOPRAVNOST
Thi» b m affieW 0. & riniiim i
omve
Tr—maX Dmpmrtamtt and Mt m IWiig
mnogo govorili, bila je taka podivjana doba in ljudje so postali bojeviti.
Marko je imel Matijo sicer rad kakor vsakega svojega otroka, morda še nekoliko rajši, vendar tega zdaj ni hotel pokazati, ker bi kakšna pohvala z njegove strani fantu lahko škodila in bi se še bolj izpridil. Morda je bil vzrok tudi ta, ker je fant Marka vedno spominjal na njegova mlada leta, ko je bil sam tako živahen, a je po mnogih bridkih izkušnjah v življenju postal drugačen.
Toliko, da ni Matija postal gospodar pri hiši, ko očeta ni bilo doma. A tudi, ko se je oče vrnil, je bil fant zelo samovoljen; govoril je na široko in se bahal. Otroci, ki so sami bili pri revoluciji, so ga poslušali, da niso niti mignili.
Matija pa je nekega dne
zmanjkalo. Zvečer se ni vrnil in tudi drugega dne ga ni bilo.
Marko je nekaj časa tuhtal o tem pobegu, naposled pa kakor v slutnji šel skrivat stvari, ki so jih prinesli od Žida.
Bila je prava sreča, da je to storil. Dan kasneje so prišli v vas vojaki, da bi delali red. Za-stražili so vas, da ne bi kdo ušel, potlej pa so začeli iskati od hiše do hiše. Vezali so ljudi kakor klavno živino, po dva in dva. Nazadnje so jih po ulicah navezali cele črede in jih v vrsti gnali pred trgovino, kjer so pred dnevi razbijali. Izkazalo se je, da ni bilo hiše, kjer ne bi bili koga povezali.
Marko se je po svojem povrat-ku zopet lotil dela. Zato so ga vojaki našli v delavnici.. Nekaj je razmišljal in si požvižgaval.
Najprej so vprašali po Matiji.
"Kje je Matija?" je ponovil
Marko vprašanje. "Poiščite si ga. Saj ga tudi jaz čakam že tri dni."
Imel je takšno navado, da si je upal včasih pred ljudmi in pred gospodo kaj povedati, kar je bilo slišati nekoliko zabavno. Gospodje so bili vsaj toliko ljudje, da niso ničesar pripomnili k takim besedam, temveč so malce zavihali nosove in molčali. On pa je vselej pomežiknil onim, ki so stali okrog njega.
Tokrat pa se mu ni obneslo. Morda je pozabil, da ti vojaki niso ljudje. To so mu takoj izkazali. Oni, ki je vprašal po Matiji, ga je udaril z vso silo v obraz, da se je Marku zameglilo pred očmi. In poslej je Marko gledal na vso reč zelo resno.
(Daije priho(injič)
oglašajte v
enakopravnosti
STRAN 4k
ENAKOPRAVNOST
12. septembra 1949.
MIHAIL ŠOLOHOV
TIHI DON
ČETRTA KNJIGA
(Nadaljevanje) '
Grigorij se je ostro zasuknil in odšel h konju. Prohor se je ognjevito pogovarjal z RjabČi-kovom in Bogatirjovom, ki sta "bila pridirjala k njemu. Ko je Rjabčikov zagledal Grigorija, je zamencal v sedlu, nestrpno spod-bodel konja s petami in za vpil:
— Pohiti no vendar, Pante-levič! — In ne da bi počakal, da bi Grigorij prišel do njega, je že od daleč kričal: — Hitro jo poberi, da ne bo prepozno. Tamle se nas je zbralo kake pol stotnije kozakov, mislimo jo ubrati proti Helendžiku, od on-dukaj pa v Gruzijo. Kaj pa ti?
Grigorij je šel proti njemu, tiščal roke globoko v žepe in molče razpehoval z ramami korake, ki so se tjavdan gnetli v luki.
—	Greš ali ne? — je vztrajno spraševal Rjavčikov in pri-jahal tikoma,
—	Ne, ne grem.
—	Nam se je pridružil nek kozaški starešina. Pozna pot tod skozi, pravi: "Meže vas pripeljem noter do Tiflisa!" Pojdimo, Griša! Od tamkaj pa k Turkom, a? Treba se je kako rešiti! Konec se bliža, ti pa si tak kakor riba, odrevenel . . .
—	Ne grem. — Grigorij je vzel vajeti Prohoru iz rok in težko, po starčevsko sedel v sedlo. — Ne grem. Čemu neki. Pa tudi malce prepozno je že... Poglej!	- '' i
' Rjabčikov se je ozrl, od obupa in togote zmečkal in odtrgal čop pri sablji: s hribov so drli rdečearmejski strelci. Pri tovarnah za cement so mrzlično zaregljale strojnice. Z oklepnih vlakov so s topovi udarili po strelcih. Pri mlinu Aslanida se je razpoku prvi izstrelek.
—	Gremo na stanovanje, fantički, urjio za menoj! — je velel razveseljeni in nekako opogumljeni Grigorij.
Toda Rjabčikov je pograbil Grigorijevega konja za brzdo in prestrašeno vzkliknil:
—	Nikar! Ostanimo rajši tu ... Na svetu, veš, je tudi smrt lepa . . .
—	E, vraga poženi; Kakšna smrt pa je tam? Kaj pa brbljaš?— Grigorij je hotel v na-taknjenosti še nekaj reči, toda njegov glas je preglušilo grmeče bobnenje, ki se je razleg-nilo z morja. Angleški dread-
A. Malnar
CEMENTNA DELA
1001 E. 74 St. — EN 4371
Molki in ženske, ki morajo nositi
OPORE (TRUSSES)
bodo dobro postrežem pri nas, kjer imamo moškega in žensko, da umerita opore.
MANDEL DRUG CO.
Lodi Mandel, Ph. G.. Ph. C.
15702 Waterloo Rd. — IV 9611
Odbor društva sv. Ane štev. 4 S. D. Z. .
Odbor za leto 1949 je sledeči: Predsednica Julija Brezovar, 1173 E. 60 St.; podpredsednica Jennie Stanonik; tajnica Jennie Suvak, 1415 E.SlSt., EN 8104; blagajničarka Josephine Ora-zem - Ambrožič; zapisnikarica Angela Virant; nadzornice: Mary Bradač*, Rose L. Erste in Frances Okorn; rediteljica Mary Pristov.
Seje se vrše vsako drugo sredo v mesecu. Društveni zdravniki so vsi slovenski zdravniki.
nought "Imperator Indije" se je odločil od obale zavezniške Rusije, zdrčal in poslal iz svojih dvanajstpalčnih topov salvo granat. Kril je parnike, plove-če iz zaliva, obstreljeval strelske verige rdeče-zelenih, ki so se valile proti robovom mesta, prenašal ogenj na greben prelaza, kjer so se pokazale rdeče baterije. S težkim skržetom in lajanjem so letele angleške granate čez glave kozakom, ki so se natrli v pristanišče.
Bogatirjev je togo nategoval vajeti, pridrževal počepajočega konja in skozi bučanj§ strelov rjul:
—	Nu, kar dobro lajajo angleški topovi! Pa brez potrebe dražijo rdeče! Koristi od njihovega streljanja ni nobene, samo bobnenja veliko . . .
—	Naj jih dražijo! Nam zdaj nič mar, — se je zasmejal Grigorij, spodbodel konja in zaja-hal po cesti.
Nasproti njemu je izza vogala pridrvelo v blaznem golopu, tiščeč se k tlom, šest konjenikov z golimi sabljami. Prvemu jezdecu je na prsih kakor rana krvavela rdeča volnena preveza. '
OSMI DEL
Od juga je dva dni pihal topel veter. Zginil je zadnji sneg s polj. Odgrmeli so spenjeni spomladanski potoki, utihnile step-ne zajede in rečice. Ob zori tretjega dne se je sapa polegla in nad stepo so se obesile goste megle, od vlage so se zasrebili grmiči prejšnjeletnega bodilja, utonile so v nepreglednem belkastem dimu gomile, grape, kraji, konice zvonikov, nakvišku bodeči vršički piramidastih jag-nedov. Nad široko donsko stepo se je naselila modra spomlad.
Aksinja se je meglenega jutra prvikrat po ozdravljenju pokazala na pragu in dolgo stala, omamljena od opojne slasti cvr.
F O R N E Z I
Nove forneze na premog, olje, plin, gorko vodo ali paro vzpostavimo. Resetting stane $15; čiščenje $5. Premenimo stare forneze na olje ali plin.
CHESTER HEATING CO.
Govorimo slovensko 1193 Addison Rd.. UT 1-0396
ŽELIMO KUPITI MAJHNO HIŠO
ENO ALI DVO NADSTROPNO, MED E, 55 ST. IN E. 79 ST. Sporočite na JOHN BOŽIH 1008 E. 63 ST.
5 AKROV ZEMLJE
posejajie s grozdjem se skupno proda. Podrobnosti dobite pri lastniku JAMES TENDORI, Middle Ridge Rd., Perry, O., 3. hiša naprej od pokopališča na južni strani. Tel. 3233.
AKO NAMERAVATE PRODATI VAŠO HIŠO
za eno ali dve družini, pokličite nas.
IVanhoe 7646
Realtor
Fino belo grozdje naprodaj
SE PRIPOROČA SLOVENSKI FARMAR. Podrobnosti dobite pri
MRS. JULIA NOVAK
1377 E. 52 ST.
Dobra kupčija
HIŠA S 12 SOBAMI, V pOBREM STANJU; NA ST. CLAIR AVE. CENA $7,500.
Podrobnosti dobite pri
John Kovačič
6603 ST. CLAIR AVE.
stega spomladanskega > zraka. -Premagala je slabost in omedle-vičnost, prišla do vodnjakg, na vrtu, nastavila vedrico in sedla na oboj vodnjaka. .
Svet se ji je zazdel drugačen, čudežno prenovljen in očarljiv Z bleščečimi očmi je vznemirjeno gledala naokrog in po otročje nabirala gube na obleki. V meglico zavita daljava, jablane v sadovnjaku, zalite s tako vo do, mokra ograja in cesta za njo z globoko izpranimi prejš njeletnimi kolesnicami — vse se ji je zdelo neznansko lepo, vse je imelo goste in rahle barve kakor obsijane s soncem.
Ped vedrega neba, ki je pokukala skozi meglo, jo je oslepila s hladno sinjino; vonj po pre-pereli slami in odstajani črnici je bil tako znan in prijeten, da je Aksinja globoko dihnila in se nasmehnila s končki ustnic; sproščena pesem škrjančka, ki je prihajala od nekod iz meglene stepe, je prebudila v njej nezavedno otožnost. Ta pesmica, ki jo je zaslišala v tujini, je pognala Aksinji srce, da je hitreje zabilo, in ji iztisnila iz oči dve drobni solzici . . .
Aksinja se je brez misli naslanjala nad življenjem, ki se ji je vrnilo, in občutila silno željo, da bi se vsega dotaknila z rokami, da bi vse ogledala. Ra da bi se dotaknila ribezljevega grma, počrnelega od mokrote, se z licem pritisnila k vejici jablane, pokriti s sivim baržuna stim brstjem, rada bi stopila čez podrti plot in odšla po blatu, kamor koli, tjakaj, kjer je za široko livado pravljično zelene lo ozimno polje in se prelivalo v zamegleno daljavo . . .
Nekaj dni je Aksinja preživela v pričakovanju, da bo zdaj zdaj prišel Grigorij, potem pa je zvedela od sosedov, ki so prihajali h gospodarju, da vojske še ni konec, da se je mnogo kozakov po morju odpeljalo iz No-vorosijska na Krim, tisti pa, ki so ostali, so odšli v rdečo armado in v rudnike.
Proti koncu tedna je Aksinja trdno sklenila, da pojde domov, tedaj pa je nenadoma dobila spremljevalca. Proti večeru je stopil v bajto drobcen, sključen možiček, ne da bi potrkal. Molče se je priklonil in začel odpenjati umazan, po šivih razparan angleški plašč, ki je mahedravo visel na njem.
V blag spomin
pete obletnice prezgodnje smrti naše nadvse ljubljene mame
Rose Yager
Svoje mile oči je zatisnila za vedno dne 12. septembra 1944. Pet let v večnost že poteklo je, odkar Tebe, preljubi]ena mama, več med nami ni.
Zaman Te iščejo naše oči, zaman poslušamo za Tvoje
korake,
kruta smrt odvedle je našo
mamo,
nič več nami ni.
Bridka je naša žalost,
čas še ni zacelil naših ran, duh Tvoj pa bo živel do konca naših drill
ŽALUJOČI OSTALI OTROCI
Cleveland, Ohio,
dne 12. septembra 1949.
Uncle Sam Says
'Most every family has a Hope Chest and the smart ones are piling it full of U. S. Savings Bonds. And in that Chest also are many dreams—plans for the future such as security, a new home, a wonderful vacation or education for the children. The beauty of their Hope Chests is that it contains not alone their dreams but the means of fulfilling them as well. Start filling YOUR Chest today by malting the safest, most profitable investment you could make, U. S. Savings Bonds. So sign up today for the Payroll Savings Plan where you work, or if self-employed, the Bond-a-IVIonth Plan where you bank.
U.S. Treasury Department
—	Kaj pa ti, dobra duša, "dober dan" ne reče, pa se na prebivališče pripravlja? — je vprašal gospodar in začudeno pogledoval nepoklicanega gosta.
Ta pa je urno slekel plašč, ga otresel za durmi in pazno obesil- na kljuko, si pogladil kratko pristriženo sivo brado, se nasmehnil in rekel:
—	Oprosti, za pet ran božjih, dobri mož, ali sedanji čas me je takole izučil: najprej se sleci, potlej šele poprosi za prenočišče, drugače te ne sprejmejo. Dandanes so ljudje posuroveli, niso veseli gostov . . .
—	Kam pa te bomo vtaknili? Vidiš, na tesnem živimo, — je že mirneje rekel gospodar.
—	Meni je treba ravno toliko prostora kakor pasjemu repu, Vidiš, tule za durmi se bom zvil in zaspal.
—	Kdo pa si prav za prav,
dedek? Begunec? — se je pozanimala gospodinja.
—	Viš, viš, begunec, kaj pa drugega. Bežal sem, bežal, do morja pribežal, zdaj jo pa že od ondukaj natihcema krešem, naveličal sem se bežati ... je odgovoril zgovorni starček in po-čenil pri vratih.
—	Kdo pa si? Od kod? — je nadalje poizvedoval gospodar.
Starec je potegnil iz žepa velike krojaške škarje, jih povr-tel v rokah in rekel, ne da bi mu z ustnic kaj zginil nasmešek:
—	Tole je listina za mojo obrt, prav od Novorosijska sem že prišel z njo, doma sem pa od daleč, celo iz vešenskega okraja. Tjakaj tudi grem, ko sem se iz morja napil slane vode.
—	Tudi jaz sem Vešenčanka, dedek, — je rekla Aksinja in zardela od veselja.
—	Česa ne poveš! — je za-khcal starec. — Vidiš, kje mi je dano srečati rojakinjo! Sicer pa dandanašnji to ni nič tako čudno; mi smo zdaj kakor Judje: razsejali smo se po obličju zemlje. Na Kubanu je že tako: vrzi krepelo za psom, pa boš naletel na donskega kozaka. Povsod so potaknjeni, ne zbereš jih več, kaj jih je pa šele v tleh zakopanih, o teh niti ne govorim. Na-gledal sem se, dobri ljudje, vsega mogočega na tem begu. V kakšni stiski živijo ljudje, tega ni moč povedati! Pred včerajšnjim sem sedel na postaji, zraven mene je pa sedela neka plemenita ženska z naočniki in skozi naočnike ogledovala uši po sebi. Te pa so lezle po njej kakor pešadija. Viš, pa ti jo je katero prijela z dvema prstkoma in se pri tem tako kremžila, kakor bi v lesniko zagriznila. Potlej začne tisto ubogo uško mečkati, pa se čedalje bolj mr-godi, kar čisto napošev ji spo-tegne obraz, tako ji je zoprno! Kak drug surovež pa človeka
Naznanilo in zahvala
z globoko žalostjo v naših srcih naznanjamo vsem prijateljem, sorodnikom in znancem, da je preminila naša nadvse ljubljena soproga, mati in sestra
1949

HELEN CIBER
rojena ROZINA
Blagopokojnica je umrla 16. avgusta 1949 v starosti 58 let. Doma je bila iz vasi Planina, odkoder je prišla v Ameriko pred 36 leti. Pogreb se je vršil dne 19. avgusta iz Zakraj-škovega pogrebnega zavoda in po opravljenih cervenih pogrebnih obredih v cerkvi sv. Vida smo jo položili k večnemu počitku v naročje maieri zemlji na pokopališču Calvary.
V dolžnost si štejemo, da se tem potom iskreno zahvalimo vsem, ki so položili krasne vence in cvetje h krsti blago-pokojnice, kar nam je bilo v tolažbo in dokaz vaše ljubezni do pokojnice.
Dalje najlepša hvala vsem, ki so darovali za sv. maše, ki se bodo brale za mir in pokoj njene duše. Bog plačaj.
Lepa hvala vsem, ki ste dali svoje avtomobile na razpolago pri pogrebu: vsem, ki ste prišli pokoj nico pokropit, ko je ležala na mrtvaškem odru, ter vsem, ki ste jo spremili na njeni zadnji poti na pokopališče.
Hvala lepa pogrebcem-članom društva Naprej št. 5 SNPJ, ki so nosili krsto; Rev. Baragi za opravljene cerkvene pogrebne obrede ter pogrebnemu zavodu Frank Zakrajšek >in sinovi za tako lepo urejen pogreb in vsestransko postrežbo.
Bodi vsem, ki ste nam stali ob strani in bili v pomoč v času bolezni pokojnice kot tudi v dneh naše britkosti, kakor tudi vsem, ki ste izkazali svoje sočutje na en ali drugi način, izrečena nasa prisrčna hvala.
Preljubljena in nikdar pozabljena soproga in mati ter sestra, počivaj v miru. Prestala si trnjevo pot tega življenja, truplo Tvoje zdaj počiva v hladni ameriški zemlji j spomin na Te bo pa zivel v naših srcih do konca naših dni, ko se skupno snidemo nad višavami!
ŽALUJOČI OSTALI:
FRANK, soprog EDWARD, sin MARY in CILKA, sestri FELIKS ROZINA, bratranec ter več sorodnikov
Cleveland, Ohio, dne 12. septembra 1949.
ubije in še mrdne ne, še z očesom ne trene. Vpričo mene je bil nek tak junak tri Kalmike potolkel, potlej pa sabljo obrisal ob konjsko grivo, potegnil cigareto, jo prižgal, zajezdil proti meni in pobaral: "Ti, dedek, zakaj si pa kuko izbuljil? Bi rad, da bi ti glavo odbil?" — "Kaj pa misliš, pravim, sinko, Bog te je dal! Če mi glavo od-biješ, kako bom pa potlej kruh jedel?" — Zasmejal se je in od-jahal.
—	Človeka ubiti je komu, ki si je že roko umazal s to reč jo, kakor uš streti. Ljudje so podivjali v revoluciji, — je tehtno primaknil gospodar.
—	Resnico govoriš! — je potrdil gost. — človek ni živina, vsemu se privadi. Vidiš, pa sem vprašal tisto ženico: "Kdo pa ste prav za prav? Če naj po obrazu sodim, se mi zdi, da niste iz preprostih." Ozrla se je po meni in potočila soLzo. "Jaz sem žena generalnega majorja Grečihina." Zdaj pa imaš, si mislim, generala, zdaj pa imaš majorja in uši kakor grintava mačka bolh! Pa ji pravim: "Vi, vaša prevzvišenost, če boste.
oprostite mi, svoj zajedalski mrčes takole zatirali, ne boste pred svetim Nikoli z delom pri kraju. In nohtke si boste vse polomili. Vse obenem jih podušite!" — "Kako le?" — vpraša. sem ji nasvetoval: "Slecite, pravim, obleko, jo pogrnite na trdo podlago pa jih dajte s steklenico." Gledam, okorajži se moja generalica pa za vodno črpalko, gledam, vali ti po srajci steklenko iz zelenega stekla pa tako beštro, kakor bi jo, reci, že svoj živ dan takaljala! Strmel sem vanjo in si mislil: Bog ima vsega zadosti, spustil je mrčes tudi na blagorodne ljudi, naj se še, reci njihove sladke krvi napijo, da jim ne bo treba ven in ven sesati delavsko ^ krvco . . . Bog ni neumen! Spo- j zna se na svoje delo. Včasih se j mu ljudje prikupijo in jim tako lepo vse uredi, da bi si bolje ne j mogel človek misliti ...
(Dalje 'prihodnjič)
3 OPREMLJENE SOBE.
pripravne za peclarje ali dva moška, se odda v najem. Vpraša se na 1449 E. 57 St.. UT 1-2670
',4"'
cmC
mec&eme

1.
Doctors will tell you that love is as important to your baby as orange juice or fresh air.
But as the child grows older, the security bom of afifec-tion isn't enough. He must also have the kind of security that money ;:; not riches, but money ::: can provide.
Too often, children grow up without the things they long for;;: the new toy, the nice suit, the hope of a college education. You can bet that their parents didn't plan for them to have to "do without." Often, they just didn't plan.
The only sure way to future security for your family is tlirough regular saving. And there's never been as surA safe, and easy a way of saving as buying U. S. Savings Bonds ;;: regularly and automatically.
If you're on a payroll, join the Payroll Savings Plan. If you work for yourself, join the Bond-A-Month Plan at your bank. An^ in ten years, every $3 you've put aside will pay you a very welcome $4;	*
/dewing Č6 /6cmn^
ENAKOPRAVNOST
This is an official U. S. Treasury advertisement prepared under auspices of Treasury Department and Advertising Council