AKTUALNO VPRAŠANJE
Konec marca in v začetku aprila bodo Po vseh naših občinah volitve novih pododborov Okrajne obrtne zbornic*.
O problamih našega obrtništva Je precej govora na raznih sestankih. Razon Preskrbe delavskih središč potrošniki če-•to omenjajo tudi pomanjkanje obrtni ,kil»r predvsem uslužnostnih, dejavnosti. Marsikje, kot pripominjajo, se ta dejav-nost ne razvija skladno s potrebami prebivalstva, oziroma potrošnikov.
prav zaradi tega Je predvideno, da bi l«tos Izvolili v pododbore po občinah ra-obrtnikov tudi potrošnike, člane sta-novan]skih skupnosti Itd., ki bi jih pred-'•Bali občinski ljudski odbori.
Na Gorenjskem smi pravzaprav že ob
lanskih volitvah šli v to smer. Poleg obrtnikov so v vseh občinah prišli v te organe tudi občani iz vrst potrošnikov. Toda samo to ni povzročilo bistvenih sprememb. Zato se ob letošnjih ponovnih vo-
Obrtništvo
litvah teh organov vsiljuje vprašanje, ali Je ta organizacijska oblika res najboljša, najprimernejša, ali ne. Ponekod so mnenja, naj bi namesto teh pododborov raje vzpostavili pri ObLO svete za obrtništvo. Svet za obrt ima doslej le ObLO Kranj, ponekod o tej dejavnosti razpravljajo na svetu za industrijo, drugod niti to ne.
Ob letošnjih volitvah pododborov za
obrtno dejavnost po občinah ni najvažnejše vprašanje organizacije, marveč vsebine njihovega dela. Doslej se občinski ljudski odbori v večini primerov niso kdo ve koliko ukvarjali s problemi obrtništva. Premalo so skrbeli, da bi se obrtniška dejavnost razvijala v »kladu z ie ljami in potrebami občanov in v skladu z razvojem celotnega gospodarstva v komuni. Skrb za tak razvoj naj bi v občini v prihodnje prevzel poseben družbeni organ (svet ali pododbor), ki naj bi vključeval obrtnike In potrošnike. Delo tega organa bo seveda takšno, kakršni bodo izvoljeni odborniki. Zato bi ob letošnjih volitvah obrtniških pododborov po občinah kazalo temeljito razmisliti o kadrovskem sestavu leteti.
POMLAD
Foto: F. Perdan
Gasilo s o c i a
LEtO XII., ŠT. 22 — CENA DIN 10.—
listične   zveze   delovnih   ljudi   za gorenjsko
Ob sprejemu družbenega načita o občini Radovljica
KRANJ, 20. MARCA 1959
Predsednik OZZ Tone Hafner o trgu s kmetijskimi pridelki
Uveljavljanje odbornikD/ - Predlogi volivcev iakoj v razpravi - Industrija žd daje tri čVriine narodnega dohodka -Glavne puščice mimo cilja
Najp
jprej blagovna proizvodnja, polem neposredno oskrbovanje tržišču ¥se večja vloga socialističnih kmetijskih posestev
Na zadnjem plenumu glavnega odbora SZDL Slovenije so jajo vrtnarijo v Stražišču, ki bo
dva dni razpravljali o problemih tržišča in preskrbe. Referat zalagala Kranj  z zelenjavo. Pre-
Mlrana Košmelja in razprava dr. Marijana Breclja sta naka- skrba naših mest z vsakodnevnimi
zala tudi glavne probleme trga s kmetijskimi pridelki. Ob tej potrošnim!   artikli   se   torej le
priliki *mo prosili predsedn ka OZZ Kranj tov. Toneta Hat- ureja, nerja, naj nam odgovori na nekaj vprašanj o problemih trga s kmetijskimi pridelki na Gorenjskem.
, sP°sobitev kmetijskih zadrug ko je na Gorenjskem z oskrbo in-( Pomembnega člena v prometu dustrljskih središč a kmetijskimi l ^'•Hjskimi pridelki je v skladu pridelki in kakšno vlogo Imajo pri U*?"0 načelno politiko v trgovi- tem socialistična kmetijska goapo-' *J«r iščemo čim hitrejšo zvezo darstva?
Vsa kmetijska posestva letos goje precej živine za zakol. Nujno pa je, da razen mesa predvsem pospešujemo tudi proizvodnjo mle ;a — na socialističnih posestvih in v kmetijskih zadrugah, in sicer a
jj** Proizvajalcem in potrošnl-Tovariš Hafner, v kakšni me-ftei^v^6 rađru0e že nastopajo kot Prirt°Sreden dobavite,J kmetijskih r đeikov na tržišča v večja po-J***« središča? Ali imajo kmetij
^6 JaH—_____ ____i-i_____».
Tov. Hafner, ali menite, da ni nevarnosti, da bi aa tako pri zadrugi kot pri privatnih proizvajalcih v zvezi s pogodbeno proizvodnjo pojavile težnje za dviganja splošna ravni cen iz preteklega leta?
Dokler bomo šibki nasploh v blagovni proizvodnji in bomo skušali umetno zadrževati realne blagovne cene, pe težnje po zvišanju cen lahko pojavijo, ker bodo proizvodni stroški večji kot so tre-
no. Posebno letois, če hočemo, da bodo pogodbeni proizvajalci bolje prodali svoje pridelke kot ostali, moramo kmetijski trg čimbolj centralizirati v poslovni zvezi. To pa predvsem iz dveh razlogov. Prvič, da se poceni komerciala, in drugič, da zaščitimo pogodbene proizvajalce in socialistična posestva
Politične in množične organizacije radovljiške občine so že dlje razpravljale o nekaterih načrtih letošnjega družbenega načrta in proračuna. Konec preteklega In v začetku tega tedna pa so o tem spregovorili in rekli zadnjo besedo sami volivci in tudi odborniki obeh zborov ObLO. Razen 12 zborov volivcev na terenih so to pot
PRVI USPEH . ..
Pri sprejemanju letošnjega družbenega načrta je bil dosežen vid n napredek. Predvsem so se bolj kot doslej uveljavili odborniki ljudskega odbora. To pot so prvo zagovarjali družbeni načrt občine vsak pred svojinu volivci. Zbori so bili vsi isti dan.
Odborniki so se nanje skrbno pripravljali, da ne bi bili v za-
sklicall tudi 4 zbore volivcev pro
izvajalcev po podjetjih. Udeležba dregi. Imeli so skupno posvetova-vollvcev, zlasti na terenih, Je bila nje, proučevali so predlog načrta, dobra. Prav tako Je bila, vsaj v spraševali o tem in onem, da so primerjavi z dosedanjo prakso, tu- na zborih lahko tolmačili razne di razprava povsod živahna. Prvič, probleme in vprašanja, ki zanima-pred nevarnostjo, da ne bi vseh  kot pravijo nekateri odborniki, Je  J° volivce.
pridelkov jeseni prodala po nizki bila to pot zelo živahna In tudi Na vse zbore so 411 uslužba v.i ceni, medtem ko bi privatni kmet- razprava občinskega ljudskega odbora. Seja se je nadaljevala do poznega večera. Končno so odborniki sprejeli predloženi načrt z nekaterimi spremembami.
je z zadrževanjem pridelkov do spomladi le-te vnovčili po višji ceni, kar bi bilo politično negativno. A. T.
* »»druge na Gorenjskem za to pogodbeni osnovi. Čimprej bi bilo nutne cene bla9a- Izhodišče iz tega *terlalne pogoje in organizacij- namreč treba vsaj 50% mleka za Je le v organizirani, specializirani % »Posobnosti? oskrbo industrijskih centrov zago-  in napredni blagovni proizvodnji v
Sele
pt ^'Jske zadruge kot blagovnega 9„, *VaJalca. To je prva naloga.
bodo zadruge same razpona , 8 z vsemi tržnimi viški, ko Prof0<*° ve^ °dvisne od privatnih <j0 pvajalcev, šele takrat pa bo-Cii ko prevzele tudi drugo funk-"~ neposredno zalaganje trži-
skladu s potrebami trga. Takrat bodo taka nihanja odpadla.
Kako je s funkcijo poslovnih zvez v blagovnem prometu In z
industrijskih centrov zago-_ *jprej     moramo     usposobiti   toviti od kmetijskih posestev.
V blejski občini letos urejajo posetstvo s površino preko 100 ha, ki se bo usmerilo prevsem v živinorejsko, sadjarsko in vrtnarsko njihovimi težnjami po monopolu t proizvodnjo. Radovljiška občina trgovanju s kmetijskimi pridelki? ureja posestvo v Poljčah, kjer bo Dokler kmetijskih pridelkov še predvsem nasad s preko 30 ha po- manjka, dokler na trgu še prevla-vršine veliko pripomogel k bolj .i duje povpraševanje nad ponudbo, preskrbi s sadjem. Posestva kranj- toliko časa ne moremo dopustiti ske občine zlasti goje živino za popolne demokracije. Hočem reči, ^morajo biti prej organizator kot zakol, to je pitana goveda in mes- da še ni čas, da bi vsaka zadruga v   Posredovalec kmetijske   proiz-   nate prašiče. Razen tega pa urj-  lahko trgovala popolnoma svobod-
*ad   6" T<Xla kolik:or bolJ se bodo _,__
ru9e uposobile kot orga-t0?^tor     blagovne proizvodnje,
-   *°  boljše  pogoje  bodo   ime- .       —...........------
tudi   za   neposredno   posre- s ^nje pridelkov potrošnikom. Me-^    Pa, da bo  vmesna  trgovska *
Pied volitvami vodittv osnovnih organizacij S ID L v Bohinju
Pomladitev
pa ni bistvena in ne osnovnoga kmetijskih zadrug, ki po
To aedeljo bodo v vseh osnovnih organizacijah Socialistične zveze bohinjske občine volili nove odbore. Po vaseh so ta dni objavili kandidatne liste, ki so jih člani SZDL pretekli teden tprajeii na
le
<10y
predvolilnih konferencah. Med kandidati je tudi več mlajših ljudi.
Na konferencah ao člani obravnavali delo SZDL, ker pa ni bilo posebno uspešno, je bil predmet razpravljanja predlog družbenega plana in proračuna občine Bohinj za leto 1959. Konference so pokazale, da si ljudje želijo tako organizacijo, ki bo pravilno usmerjala družbeno politični in gospodarski razvoj občine in posamez-
občine kot zapisnikarji. Tako so že naslednji dan imeli na občini zbrane vse glavne predloge in p;i-poinbe volivcev. Takoj so jih proučili in v nekaj dnevih že pripravili za sejo ObLO oziroma jih upoštevali pri dokončnem sestavljanju družbenega načrta. Tako so se prvič uveljavila odborniki v svoji pravi vlogi, se spoznali s problemi občine in težnjami samih volivcev.
... IN NAROBE
Kljub temu uspehu pa je bil to pot značilen še drugi pojav — proizvajalci so ostali v ozadju. Zbori niso bili tako živahni kot ia terenu. Delno je to pripisati temu, da se na terenu laže zbero zvečer in se zadrže na razgovoru po nekaj ur, medtem ko je delavec utrujen in lačen po končanem delu. Toda ta razlika se je pokazala tudi na skupni seji obeh zborov. V glavnem je bilo govora le o problemih vasi in še posebej o občinskih dokladah na dohodke iz kmetijstva. O tem so volivci zelo razpravljali že na zborih po vaseh. Toda na seji ObLO je bilo pričakovati, da  se  bo razprava
2a tudi v perspektivi še vedno otrebna. Ce bi imeli namreč pri aJih kmetijskih zadrugah in ,o-stičnih posestvih tako pestro £roi*vodnjo, da bi z njo zalagali
Pot C° lastnih P°treb' bi ostale <j r°šrie artikle  še  vedno morali
w   lli od drugod. V naših pogojih
^° torej še vedno morali imeti
^ovalno mrežo, ki bo dopol-Jfivala naše pridelke s tistimi, ki \fl nas ni
Hilv 6tno bomo tudi pr°daJalne z ?*a in mesa morali oddvojiti od st.,ru*ne trgovske mreže in v me-11 Ustanoviti posebne oskrboval-... tr9ovine, kjer bo gospodiaja f»v?*J dobila vse, kar bo tisti dan [J *a- Te trgovine pa bi zadruge . kmetijska posestva oskrbovala ' potrebnim blagom.
»Ud V8a ve&la mesta oziroma H u*trijskl kraji imajo neposred-•    *metljska zaledja   ki   bi jih
J^o oskrbovala  vsaj  z  vsako- Za barakami »Verige« v tak  olmenovanem Dachau, rastejo no ve Lesce. Sprva so tu gradili pri-
^imi kmetijskimi pridelki. Ka- vatnlki. Nov zazidalni okoliš pa     določa tu večje stanovanjske hiše   družbene gradnje.
nih krajev, organizacijo preko ka- usmerila v druge, važnejše probl*!-
tere bodo dajali svoje predloge In me. O vrsti vprašanj okrog inve-
mnenja ter se tako vključili v raz- sticij, preskrbe delovnih središč,
voj in dogajanja. Kritizirali so tu o produktivnosti in drugih važnih
dl delo dosedanjih odborov, ki je stvareh   skoraj   ni   bilo besede,
bilo omejeno zgolj na   pobiranje Skratka,   o   problemih delovcov
članarine. Zato so izbrali za kandi- oziroma industrije, ki daje v oo-
date nove mlajše člane SZDL. Dogovorjeno je bilo, naj si novoizvoljeni odbori sestavijo delovni program in dosledno skrbijo za njegovo uresničitev. Družbeno-po-
čini že 77,4 % narodnega doh Kika in s tem, seveda, tudi nosi glavno breme občinskih potreb, o tem skoraj ni bilo govora. Področje kmetijstva, dasi je zastopa-
litične organizacije v Bohinju bodo no le z 8,9 %, pa je na seji prišlo morale letos opraviti važne nalo- na dan kot osnovno vprašanje ob-ge, zlasti na področju kmetijstva čine. in turizma. Za izpolnjevanje teh ŠTEVILKE nalog    Je   potrebno   sodelovanje IN SMERNICE
vseh Bohinjcev, zlasti pa odborov V prvih treh letih perspektiv-SZDL in drugih organizacij. Temu nega načrta se je bruto produkt so bile namenjene tudi predvolilne v tej občini povečal kar za 35,8 %. konference. Samo lani se je ta   povečal za
V nedeljo, 22. marca bodo Bo- 12,2 %. Letos pa, kot predvideva hinjci, člani SZDL, z udeležbo na sprejeti družbeni načrt, se bo bru-volltvah dokazali svojo politično to produkt povečal za novih 5,7 pripadnost in pripravljenost. odstotkov in narodni dohodek za
K.        (Nadaljevanje na 4. strani)
62
541
KRANJ, 20. MARCA 1950
3
V ponedeljek dopoldne je prispel v Split odred indonezijskih vojnih ladij na prijateljski obisk. Ladje, ki tvorijo odred, plovejo pod poveljstvom majorja Soe-bonoa, in so bile zgrajene v naši ladjedelnici v Kraljevici. Odred je na poti v Indonezijo.
V Minsuki, na severu Njase, je policija v ponedeljek streljala na skupino domačinov. Enega je ubila, dva pa ranila. Streljati je začela zaradi tega, ker po domorodci, ki so imeli svoje zborovanje, odklonili zahtevo, naj se razidejo. — Na področju okTog Zombe na jugu Njase so vojaške patrulje aretirale 23 ljudi. V srednji Njasi se je vojaštvu vdalo kakih 50 domačinov, ki so baje sodelovali v nemirih, ki so bili 4. marca v Makendi.
Dunajski turistični uradi napovedujejo, da se bo obisk avstrijskih turistov v italijanskih letoviščih letos zmanjšal za 10 do 15%, in sicer v protest proti temu, da rimska vlada noče ustreči zahtevam avstrijske manjšine na južnem Tirolskem po popolni avtonomiji. Ko so nekatere organizacije pozvale ljudi k bojkotu, je bilo odpovedanih že 30 do 50% rezervacij za letovanje v Italiji.
Izraelski delegat v OZN Aba Eban je v sredo v pismu Varnostnemu svetu protestiral proti zaplembam izraelskega tovora na ladjah, ki plujejo skozi Sueški prekop. V pismu je navedel, da so oblasti ZAR zaplenile tovor na zahodnonemški ladji »Leglot«, ki je prevažala izraelski cement za Malajo, Hongkong in Filipine.
Generalni sekretar OZN Dag Hammarskjold je v sredo prispel iz Nepala v New Delhi. Opoldne se je sestal s predsednikom indijske vlade in zunanjim ministrom Nehrujem, ki mu je priredil kosilo. V četrtek pa ise je ponovno sestal z Nehrujem ter obrambnim ministrom Krišno Menonom.
Včeraj je prispela v našo državo afganistanska trgovinska delegacija, ki jo vodi minister za trgovino afganistanske vlade Mohamed Rasul Junosi. To je prva trgovinska delegacija Afganistana, ki je obiskala Jugoslavijo. Med bivanjem v naši deželi se bo delegacija seznanila s sestavo našega gospodarstva, v razgovorih 7. jugoslovanskimi predstavniki pa bo proučila možnosti za sklenitev prvega trgovinskega sporazuma med obema deželama.
V Zveznem zavodu za socialno zavarovanje je bil sklenjen sporazum o uveljavljanju konvencije o socialnem zavarovanju med Jugoslavijo in Madžarsko, ki je bila sklenjena v oktobru 1957 v Budimpešti.
Ciprski odbor za prehodno obdobje je imel v sredo v vladni palači v Nikoisiji svoj drugi sestanek, na katerem so razpravljali o številu resorov bodoče ciprske vlade. Na sestanku so bili ciprski guverner Hugh Foot, etnarh Makarios in vodja turške manjšine na Cipru Fadil Kučuk. — Britanske oblasti na Cipru so v sredo proglasile splošno amnestijo za vse člane EOKA, za katerimi so svoj čas izdale tiralice.
V južni Braziliji je prišlo v sredo do prometne nesreče, v kateri je bilo ubitih 16 ljudi, 36 pa je bilo ranjenih. Zaleteli so se dva tovornjaka in osebni avtomobil. Na enem izmed tovornjakov jso se vozili svatje.
LJUDJE IN DOGODKI
»RAZREDČENA CONA«
V sedanjem dvogovoru preko »železne zavese« se pojavlja čedalje večje število predlogov, načrtov, sugestij in namigov. Malo je med njimi takih, ki bi bili dokončno izdelani, še manj pa je takih, ki bi bili sprejemljivi tudi za nasprotno stran. Zato svetovna pozornost velja predvsem tistim pobudam, ki imajo največ verjetnosti, da prodrejo skozi diplomatske oklepe ene ali druge strani, Vzhoda ali Zahoda. In nedvomno je ena takih idej — razredčena cona v Srednji Evropi.
Gre v bistvu že za star predlog. Bivši ministrski predsednik Velike Britanije Eden je na konferenci velikih v Ženevi leta 1955 zbudil pozornost z načrtom o odmiku tujih sil iz Nemčije in sosednih držav. Na tem področju naj bi zmanjšali oborožitev in to omejitev nadzirali. Zamisel pa je naletela na odpor tako na Vzhodu kot med nekaterimi zahodnimi zavezniki, zlasti pri Adenauerju. Stari nemški kancler se nikakor ni mogel pomiriti z mislijo, da bi razorožili njegovo deželo in jo postavili pod mednarodno nadzorstvo, saj bi v tistem hipu bilo konec njegovega sna o ponovnem dvigu nemške moči, ki po njegovih pojmovanjih temelji na poziciji sile, vojaški in gospodarski moči.
Lani, skoraj natanko pred letom dni. je poljski zunanji minister sprožil nov predlog takšne razredčene, demilitarizirane cone v osrčju Evrope. Načrt, ki je po avtorju dobil ime »plan Rapackega«, bi zajel obe Nemčiji, Poljsko in Ce-hoslovaško. V tem področju ne bi smeli imeti jedrskega orožja, niti dovoliti vstop enotam, opremljenim z atomskim orožjem. Kljub temu, da je Rapacki postavil svoj plan zelo širokogrudno, saj bi področje zajelo tri vzhodne dežele (Vzhodno Nemčijo, Poljsko in ČRS) in zgolj eno zahodno (Zahodno Nemčijo), so zahodne sile zavrnile njegovo pobudo. Meseca novembra pa se je Rapacki znova oglasil, tokrat s spremenjeno, omiljeno inačico prejšnjega predloga. Čeprav se je novi predlog pojavil z dosti manj hrupa in manj zapažen kot vsi prejšnji, Ima vendar še največ upanja, da prodre, če ne v isti pa vsaj v spremenjeni, kompromisni obliki. Podobne zamisli so sprožili tudi drugi vidni politiki: vodja laburistične opozicije v Angliji Gaitskell, prvak za-hodnonemške liberalne stranke Erich Mende, bivši francoski predsednik vlade Mendes-France itd.
Zdaj se je baje za podobno idejo ogrel tudi britanski ministrski predsednik Macmillan, saj je pro-
učevanje prav te zamisli našlo vidno mesto v zaključnem sporočilu razgovorov s Hruščevim. Po Macmillanovih razgovorih v Parizu in v Bonnu pravijo, da celo v tamkajšnjih krogih ne zavračajo več v celoti te zamisli.
Skratka, ideja o razredčeni coni si nedvomno utira pot in si pridobiva vsak dan več pristašev. To seveda še ne pomeni, da bo tudi prodrla »kozi zamotani labirint razgovorov med Vzhodom in Zahodom. Nedvomno pa bi njeno uresničenje prineslo precejšne prednosti. Tako bi se omilila napetost na neposrednem stičišču obeh blokov, to bi bil prvi znatnejši sporazum, ki bi lahko utrdil In povečal medsebojno zaupanje obeh blokov, ustvarilo bi se ugodnejše vzdušje za reševanje drugih važnih problemov, kot je na primer: nemško vprašanje, razorožitev, evropska varnost itd.
Brez dvoma — to bi bil prvi korak na poti mednarodnega sporazumevanja. Kajti če je kaj jasnega v današnjem zapletenem mednarodnem položaju, potem je očitno to, da je treba nekje začeti. In čemu to ne bi bila prav »razredčena cona«?
MARTIN TOMAŽlC
Kratko, vendar zanimivo
IZDAJA OP »GORINJSKI TISK« - UREJUJE UREDNIŠKI ODBOR - DIREKTOR IN ODGOVORNI UREDNIK SLAVKO BEZNIK - TELEFON UREDNIŠTVA ŠT. 475 - UPRAVA ŠT. 397 TEKOČI RAČUN PRI KOMUNALNI BANKI V KRANJU 607-70-1-135 - IZHAJA OB PONEDELJKIH IN PETKIH - LETNA NAROČNINA 600 DINARJEV, MESEČNA NAROČNINA 50 DINARJEV
KAKO JE Z REKONSTRUKCIJO KRANJSKE MLEKARNE?
Sedanja dnevna proizvodna kapaciteta kranjske mlekarne je 16 tisoč litrov mleka. To pa za potrebe Gorenjske ne zadošča več, zato se že nekaj mesecev piše in govori o rekonstrukciji, s katero bi mlekarna dnevno kapaciteto povečala na 25.000 litrov mleka. Ker v letošnjem predlogu družbenega plana kranjske občine ta sredstva niso zagotovljena, so volivci v Cirčičah na zadnjem zboru volivcev zahtevali pojasnilo, kako je z rekonstrukcijo.
Sredstva za rekonstrukcijo mlekarne v letošnjem družbenem planu niso zagotovljena zato, ker obseg investicij presega možnosti za kritje iz občinskih virov in ker se smatra, da bo podjetje najelo investicijsko posojilo iz zveznega
investicijskega sklada, ker gre za investicije v živilski stroki, za katere iso na razpolago zvezni viri. Podjetje tudi še nima dokončnega investicijskega programa, zato v investicijskem planu za tekeče lete ni zajete.
LETOS 2e OSMI MLADINSKI FESTIVAL NA JESENICAH
Občinski komite LMS na Jesenicah priredi vsako leto na Dan mladosti mladinski festival, ki je lani trajal 1 mesec. Letošnji festival bo že osmi po vrsti in bo trajal en teden, od 16. do 25. maja. Občinski mladinski komite bo imel tokrat svečano sejo na Ravnah na Mežaklji. V dneh festivala bodo prirejali mladinske filmske predstave, kulturne prireditve, športna tekmovanja  itd. Tako kot vsako
„Galebu
Zelje, predvsem mladih ljudi, so različne. Med njimi pa je prav gotovo največ takih, ki bi radi dan za dnem potovali, da bi videli nekaj novega, nevsakdanjega; da bi videli nove kraje in mesta, ki si jih sicer ne morejo predstavljati takšna kakršni so; da bi videli življenje ljudi, ki žive v povsem drugačnih pogojih kot sami . ..
Razumljivo je, da takšne želje največkrat ostanejo samo želje. Zato pa lahko opazimo, da vsi najraje sežemo po knjigah, v katerih pot o pisci opisujejo svoja doživetja in zapažanja. Seveda pa s še večjim zanimanjem poslušamo pripovedovanje tistih, ki so vsaj kratek čas živeli med ljudmi Afrike, Azije, Skandinavije in v drugih deželah. In skoraj bi lahko trdili, da najbolj spoznajo svet mornarji.
V ponedeljek se je v naši redakciji oglasil Peter Jocif, močan fant zagorelega obraza. Čeprav ima šele 25 let, že osmo leto nosi modro mornariško uniformo in je napredoval že v vodnika prvega razreda. Pred dnevi se je po treh mesecih spet vrnil v domovino. S posadko rušilca »SPLIT* je spremljal predsednika Tita na dolgi poti po morju v Indonezijo, Burmo, Indijo, Ceylon, Etiopijo, Sudan, Egipt in Grčijo. Kot drugi mornarji, je tudi Peter dobil nagradni dopust in prišel obiskat svoj dom v Kranj.
Ko nas je ob iskal, smo ga najprej vprašali, v katere kraje je doslej že »pri-veslaU?
»Jadransko morje poznam skoraj tako kot Kranj, kjer sem se rodil. Odkar sem mornar, pa imam tudi precej sreče. Tovariša Tita sem doslej že 5-krat
spremljal na njegovi poti, in sicer: prvič aprila 1954. leta v Turčijo, nato drugič, v Grčijo, tretjič v Indijo ter Burmo, četrtič v Etiopijo ter Egipt in sedaj petič. Razen tega me je pot po morju
■j
PETER JOCIF
pripeljala tudi že v Sevastopol v Sovjetski zvezi.«,
»Kaj je bilo doslej za vas, ob tolikšnem številu potovanj, največje doživetje?*
»Čeprav sem videl v vseh teh letih toliko novega, da se vsega niti spomniti več ne bi mogel, je moj najsrečnejši trenutek tisti, ko sem prvič plul čez ekvator. Za vsakega mornarja je to najlepši spomin. Na ladji prirede za vse »novin-
|em morju
ce« poseben obred — obišče jih car morja. Mene je obiskal lani, 19. decembra. Nikoli ne bom pozabil tega dne.«
Čeprav nUvadno le starejši mornarji lahko govore o nevarnih trenutkih, ko se je morje poigravalo z njihovo barko, nam je tudi Peter vedel povedati, kako sta se »SPLIT« in njegova posadka borila z morjem okoli 20 ur, na zadnji poti, ko sta spremljala predsednika Tita. Takole je pripovedoval:
»Dobili smo povelje, da moramo iz-pluti iz Port Saida v Latakio, vkrcati predsednika Tita in se vrniti v Port Said. Morje je bilo nemirno kot že dolgo ne. Obalne radio postaje so opozarjale, naj vse ladje čakajo v lukah, dokler se razburkano monje ne umiri.
Toda mi smo šli na pot. Kmalu so nas objeli do 10 metrov visoki valovi. Borba z njimi in vetrom je bila huda. Toda uspeli smo. Za pot iz Port Saida v Latakio smo sicer potrebovali okoli 20 ur (če je morje mirno je potrebnih le 8 ur), toda »Split« in mi smo zmagali. Neki egipčanski mornariški admiral nam je kasneje za ta podvig dal laskavo priznanje. Dejal je, da bi bila lahko vsaka mornarica ponosna, če bi imela takšne rušilce kot je »Split«.
Ko smo se vračali, je bilo morje že mirno.«
Ob koncu našega razgovora, smo ga še vprašali: »Zakaj ste se odločili za mornariški poklic?«
Peter je zmajal z glavo in . .. »To je vprašanje, na katerega ne morem odgovoriti. Preprosto ne vem zakaj, čeprav bi danes z nikakršnim poklicem ne menjal. Spominjam pa se, da sem si še kot majhen otrok največkrat želel, da bi nosil modro mornariško uniformo.«
B. F.
leto se bo tudi letos 24. maja zbrala mladina na Javorniškem rovtu. Ta dan je namenjen najmlajšim. Ob tabornem ognju jim bodo stari borci in aktivisti pripovedovali o zanimivih in težkih doživljajih iz NOB.
Cilj mladinskega festivala na Jesenicah je pritegniti čimveč mladine k delu in seznaniti ljudi z mladinsko dejavnostjo v občini.
T.
SEMINAR ZA TRGOVSKE POSLOVODJE NA JESENICAH
Republiška Trgovinska zbornica je priredila na Jesenicah v dneh od 16. do 19. marca seminar za trgovske poslovodje železninarske stroke. Blizu 50 udeležencem iz raznih krajev Slovenije so predavali strokovnjaki jeseniške železarne. Ing. Novak je govoril o železu in jeklu, ing. Pirner o proizvodnji železa in jekla, ing. Ter-seglav o vrstah jekla in ing. Veder o standardnih izdelkih jekla. Razen tega so bili udeleženci seminarja (Seznanjeni o tržiščih jekla in proizvodni politiki železarne Je senice. Predavanja so bila povezana tudi z ogledom posameznih obratov jeseniške železarne.
U.
RADOVLJIŠKA MLADINA GRADI TELOVADIŠCE
Mladina osemletke II v Radovljici je pred dnevi začela graditi novo telovadišče. Odstranjujejo zemljo na prostoru zraven kopališča, ki je določen za športne objekte.
Mladina te šole nima primer io telovadnice, zato so se odločili, <id napravijo sami igrišče. Za sedaj nameravajo urediti igrišče za rokomet in druge telesne vaje. Zakopali so prostor 25 krat 35 m.
-1. c.
»SLON« V 2IREH Pred tednom so v Zireh odprli lepo urejeno prodajanico manufakture »Sion«. Občani so ta nov trgovski lokal z veseljem obiskali.
Po priporočilu Zbora proizvajalcev ObLO Ziri se predvideva tudi združitev trgovskih podjetij »Žiri« in »Zirovka«. Združitev, kot upajo, bo prispevala k boljšemu koriščenju trgovskih lokalov. Pridobili bi poseben lokal za prodajo zelenjave, kar je tu zelo potrebno. Hkrati upajo s tem smotrnejše razporediti trgovsko osebje in izboljšati poslovanje, kar bi bilo v korist potrošnikom.
S. V.
j
NOVI PROSTORI ZA KAMNIŠKE GASILCE
Gasilsko društvo v Kamniku je pred kratkim dobilo novo av-tocisterno. Za shrambo orodja pa je zdaj v gasilskem domu premalo prostora. Zato društvo upa, da mu bodo dodelili poslopje sedanje cestne baze na Zapričah, če se bo izpraznilo. Tam je dovolj garaž za gasilske avtomobile in drugo orodje.
PROGRAM ZB NA BOHINJSKI BELI
Krajevna organizacija Zveze borcev na Bohinjski Beli je letos v počastitev 40-letnice sestavila obsežen program dela. O njem je razpravljal novoizvoljeni upravni odbor na zadnji seji. Za najvažnejšo nalogo si šteje: pripraviti primerno praznovanje 20. aprila, ko bo otvoritev spominske plošče v Slamnikih nad Bohinjsko Belo. V spomin na bitko na Oblakovi planini, koder je padlo šest partizanov, bo organizacija letos poleti odkrila spominsko ploščo. Važno delo organizacije v letošnjem letu je tudi zbiranje zgodovinskega gradiva in dokumentov iz predvojnega delavskega gibanja in iz NOB. Doslej je bilo zbrano že nekaj dragocenega materiala.
Priprava za gradnjo spomenika je tudi v teku. Tudi nabiralna akcija med vaščani je bila uspešna. Le pristojna občinska komisija še ni odobrila prošnje za posek lesa, ki so ga za spomenik darovali številni kmetovalci: Za mladino in za vojake belske garnizije bodo letos pripravili skupinske izlete v nekatere partizanske kraje.
-jb
TAKA PREDAVANJA SO CENJENA
Vodstvo Zdravstvenega doma Bled je v dnevih pred cepljenjem proti davici po vseh krajih občine izvedlo poučna predavanja o tej nevarni nalezljivi bolezni. Predavanja so bila na Bledu, v Gorjah, na Bohinjski Beli in v Ribnem. Množica poslušalcev je potrdila, kako resno se ljudstvo zaveda nevarnosti te bolezni. Predavatelja dr. Janko Benedik in dr. Borut Rus sta svoja izvajanja komentirala 8 številnimi diapozitivi.
Pred kratkim je bilo na Ble du tudi zanimivo predavanje o enem najstrašnejših nemških taborišč med drugo svetovno vojn.o o Auschvvitzu. Predaval je Viktor Pogačar z Bleda.
TURISTIČNO DRUŠTVO V TRŽIČU OPRAVIČILO SVOJ OBSTOJ
Občnega zbora Turističnega društva Tržič se je udeležilo 350 članov in predstavniki Turistične zveze Slovenije, Gorenjske turistične zveze, SAP Turist biroja, občine, političnih in družbenih organizacij. Občni zbor je bil skrbno pripravljen; poročila in razprava sta ugotavljala pomanjkljivosti in uspehe iz preteklega leta, iz česar so izluščili smernice za prihodnjo sezono. Društvo ima okoli 600 članov, ukvarja se z mnogimi dejavnostmi in je doseglo lep napredek pri razvoju turizm* v tem delu Gorenjske. Tako bo društvo še naprej opravljalo tu ristično informacijsko službo, priredilo bo številne izlete v tamkajšnje turistične predele in druge kraje, pridobili bodo še več turističnih sob, pomagali bodo pri izvedbi velike zvezne avto-moto dirke na Ljubelj, ki bo 2. avgusta. Izboljšali bodo camping ob Tuminčevern slapu v Podljubelju. Izboljšali bodo tudi pionirsko vzpenjačo, dalie bodo poskrbeli za lepšo ureditev parkov in mesta.
•an
GLASBENI VEČERI NA JESENICAH
Jeseniško društvo inženirjev in tehnikov, ki ima nekaj sto članov, je pokazalo v letošnji sezoni Izredno skrb za strokovno izpopolnjevanje članov. Organizirana ima tedenska strokovna predavanja, ki so vsa lepo obiskana. Organizira tudi strokovne ekskurzije.
Zadnje čase pa se je društvo odločilo tudi za glasbeno vzgojo svojega članstva, za redne glasbene večere, na katerih bodo z izvajanjem in tolmačenjem del in seznanjanjem s posameznimi avtorji vzbudili zanimanje za glasbo med Jeseničani.
Prvi tak večer je že bil v četrtek zvečer. Salonski orkester jeseniške glasgbene šole je izvajal dela Verdija, Beethovna, Dvofaka, Smetane, Strausa in drugih, ki jih je sproti tolmačil ing. Karba. Jeseničani so pokazali izredno hvaležnost nad tovrstno prireditvijo-Gornja dvorana Kazine je bila polno zasedena.
U.
GlaB Gorenjske 3
Z občnega zbora Turističnega društva Bohinj
n n d n 9 u n o m r 8 d u V KOMUNAH
PROMET
Na zborih volivcev, ki so bili pred tednom v občini Radovljica, so volivci pre cej govorili o prometu. Poudarjali so, da le treba izboljšati promet in predvsem bolje urediti nekatere ceste, mostove, po-staJe in drugo.
Na Brezjah so razen drugega obsojali tudi to, da tam ni urejeno avtobusno po stajališče. Hkrati so volivci poudarjali, da je potrebno urediti nekatere ceste v njihovem okraju.
G problemih prometa in zlasti o ce-s*ah so govorili tudi na Lancovem, v Kropi, Podnartu, na Dobravi in drugod. Cez slabe ceste so se pritoževali zlasti delavci, ki se s kolesi vozijo na delo.
Občina predvideva letos nad 5 milijonov dinarjev izdatkov samo za najnujnejša popravila in vzdrževanje občinskih cest, ki jih je 214 km. Precej denarja je,
seveda, predvidenega za razne mostove in druge objekte. Največ, in sicer 800.000 dinarjev predvidevajo za vzdrževanje cest na območju Radovljice, 600.000 din za ceste na območju Podnarta, po 500.000 dinarjev za Lancovo, Begunje, Lesce in Srednjo Dobravo, 450.000 din za Brezje itd.
Največji objekt, ki so ga tudi vsi volivci priznali kot nujnega in važnega na področju prometa, je avtobusna postaja v Radovljici in ureditev priključka na glavno, zvezno cesto. Samo za ta dela in nekatere nasipe bodo porabili letos več kot 5 milijonov dinarjev. To je največji letošnji izdatek za urejevanje prometa.
Volivci so že več let opozarjali tudi na potrebo, da bi po dolgih letih vendar uredili most čez Savo v Otočah. Zlasti tovorni promet čez ta most je ogrožal var-
nost. Na tem mestu je predviden nov most z večjo zmogljivostjo. Ker pa za gradnjo takega objekta še niso pripravljeni načrti niti ni sredstev, bodo letos samo okrepili obstoječi stari most, kar pa bo vendar terjalo poldrugi milijon stroškov. Po dolgih kritikah občanov iz Kam ne gorice bodo letos obnovili tudi most čez Savo pri Radovljici. Tudi za to delo so predvideli 1,200.000 din iz letošnjega proračuna.
Volivci so na zborih kazali na škodo, ki nastaja na vozilih zaradi slabih cest in druge škodljive pojave, vštevši nevarnost in mnoge prometne nesreče zaradi neurejenih, slabo vzdrževanih cest.
K. M.
V nedeljo, 15. marca je imelo Turistično društvo Bohinj štirinajsti občni zbor.
Iz gradiva občnega zbora povzemamo, da se bo letos preskrba Izboljšala; v prihodnjih dneh bo v Boh. Bistrici odprt novo preurejen moderen trgovski lokal. Resno razmišljajo tudi o graditvi trgovskega lokala v Stari Fužini in o ureditvi prostorov za prodajo mesnih, mlečnih in drugih prehrambenih izdelkov v Ukancu in ob Jezeru. Letos bo v dograjeni depen-danjsi Pod Voglom pridobljenih precej novih ležišč, v hotelu Jezero pa bodo dograjeni prostori za sodobno kuhinjo in sanitarije ter restavracijski prostor. Hotel Zlatorog nabavlja novo pohištvo v prvem nadstropju ter naprave za centralno kurjavo. Letos bo končno zgrajena tudi sodobna bencinska črpalka v Boh. Bistrici. Če tem investicijam dodamo še proti-prašno  prevleko   ceste   Bled—Bo-
hinj in dograditev mostu preko Save pri Bitnjah, smo našteli sko raj vse važnejše investicije letošnjega leta.
Govorili so tudi o gradnji žičnic, ki naj bi odprle možnosti za ■zimsko sezono. Med temi ima največ izgledov žičnica na Vogel, za katero so načrti že v delu.
Letos je turistično društvo pridobilo znatna sredstva z organiziranjem raznih služb, številne prireditve pa so privabile v Bohinj precej gostov. Tudi propagandni material je bil boljši in kvalitetnejši.
Resno so razpravljali tudi o razširitvi ^društva in njegove dejavnosti v vsej bohinjski dolini; konec koncev je ves Bohinj enotno turistično področje. Razen tega so razpravljali tudi o oddajanju privatnih sob, ki jih bo v prihodnje razporejala centralna recepcijska pisarna.
J
z enakimi pravicami in dolžnostmi ▼ organizacijah ZB
Na razširjenem plenumu Okrajnega odbora Zveze borcev Kranj, ki je bil pred dnevi, so govorili o pomoči borcem NOV in otrokom padlih borcev, o zbiranju spominov iz časa NOV in o drugih organizacijskih vprašanjih.
Zalog gramoza še za 12 let - Odslej načrtno izkoriščanje - Upravljanje in izkoriščanje
podjetje „Projekt" Kranj
odk^a zbora Občinskega ljudskega
iebdZadnjih lo£eftih selah dne 26-p UarJa, ko sta razpravljala o raf družbenega plana in pro-g. Una. zahtevala pojasnilo komi-jj ' ki Jo je ObLO imenoval dne '  decembra   1958 za proučitev
Kranj   sta   že   na svojih
*tanja v gramoznici na Polici pri Ker komisija  takrat še
**lem.
hnela sestavljenega poročila, ga za ^komikom skupno s predlogi r  reor3anizacijo predložila v ob-v»»avo na zadnjih ločenih sejah, "ta bili prejšnji četrtek.
Umetna valilnica ▼ Naklem
jj^ Primeri z drugimi panogami Opijskega   gospodarstva na
Naloga 5-članske komisije je bila proučiti dejansko stanje v gramoznici in izdelati predlog za racionalno izkoriščanje. Komisija je ugotovila, da se to vprašanje rešuje že od leta 1952, vendar ga doslej zaradi zapletenosti zemljiških zadev, reorganizacij uprave, združitve občin itd ni bilo moč rešiti. Zemljišče gramoznice, ki meri 100.654 kvadratnih metrov, je razdeljeno med tri katastrske občine (Okroglo, Pivka in Struževu) in so ga doslej izkoriščali trije lastniki: Projekt, Kranjsko gradbeno podjetje in »Komunalni servis« Kranj. Vsi dosedanji korist-niki pa streme zgolj za tem, da dobe v njej kvaliteten material, da enostavno in ceneno, brez večjih investicij izkoriščajo zaloge gramoza. Te je komisija ocenila na približno 350.000 kubičnih metrov, kar bi zadoščalo za potrebe naše občine za dobo 12 let pri se-
danji porabi 25.000 do 30.000 kubičnih metrov na leto. Vsak ko-ristnik je doslej tudi po svoji presoji/brez sodelovanja z občinskim ljudskim odborom reševal zemljiška vprašanja s težnjo, da si zagotovi čim večje površine za izkoriščanje. Po svoje so urejali tudi komunikacije, zaradi česar je onesposobljena cesta Polica—Okroglo in ogrožena razdeiilna transformatorska postaja na Polici. Eksploa-tatorji torej niso delali načrtno, niso pravilno odkrivali zemljišč, izkoriščenih predelov pa niso pravilno zasipali.
Na podlagi teh ugotovitev je komisija predložila obema zboroma občinskega ljudskega odbora nekaj sklepov, ki so jih odborniki tudi sprejeli. Na prvem mestu komisija predlaga, naj se upravljanje in izkoriščanje gramoznice odda le enemu koristniku, in sicer pogodbeno, ObLO pa bi izvajal kontrolo nad izvajanjem pogodbe,  tako v
in ekonomsko bo prevzelo
pogledu ureditve, prodaje in količine oddanega gramoza. Za ureditev in nakup potrebne mehanizacije bodo porabili približno 50 milijonov dinarjev. Ker SGP Projekt del te mehanizacije že ima, predlaga komisija, naj bi oddali gramoznico njemu, ker bi tudi za ureditev rabil znatno nižja sredstva — okoli 20 milijonov dinarjev. Novi koristnik pa bo moral izdelati temeljit načrt ekonomskega izkoriščanja, točno ugotoviti zaloge, napraviti separacijo, silose, urediti komunikacije itd. Izvažanje gramoza izven občine odslej ne oo dovoljeno, razen v izjemnih primerih, za katere bo dajal dovoljenja občinski ljudski odbor.
Upati je, da se bo s to reorganizacijo enkrat za vselej uredilo doslej nemogoče stanje v gramoznici na Polici in da se bo začel gramoz načrtno in ekonomsko izkoriščati.
A. T.
a osnovi izdanih predpisov je bilo v zadnjem času upokojeno 30 borcev. Več kot 600 borcev je dobilo potrdilo za ureditev službenih let iz časa NOB, a kar je še posebej važno — kakih 120 borcev NOV se usposablja na raznih izrednih, večernih in dopisnih šolah. Tako si bodo pridobili boljše kvalifikacije in s tem tudi izboljšali gmotno stanje sebi, oziroma svojim družinam.
Kljub temu, kot je bilo rečeno na plenumu, ne bi smeli povsod in v vsakem primeru iti v širino z upokojitvami. Ponekod, zlasti pri starejših borcih, tudi šolanje ne bi dalo zaželenih uspehov. Zato je treba take primere, človeško, individualno pretresati. V nekaterih kričečih primerih ob težjih socialnih razmerah pri družinah borcev NOV bi bilo bolje z dopolnilnimi prispevki zvišati prejemke borcev, kot pa zaradi njihove nizke kvalifikacije in plače iskati izhod z upokojitvami in neuspešnimi šolami. Prav tako je bilo rečeno, naj bi organizacije ZB skupno z občinskimi organi pomagale pri konkretnem reševanju stanovanjskih razmer svojih članov. Postavljanje spomenikov in druga dela pri ure-
jevanju grobišč, izdajanju zbornikov in podobno, so danes, zlasti ob 40-letnici KPJ, izrednega pomena. Toda pri vsem tem bi ne smeli pustiti v ozadju potrebe živih ljudi — borcev, nosilcev revolucije.
Veliko govora je bilo o organizaciji internirancev. Interniranci doslej niso bili vključeni v organizacije ZB. Zato so se marsikje počutili prizadete. Zdaj pa bodo organizirani v svoje sekcije z istimi pravicami in dolžnostmi kot ostali člani Zveze borcev.
Na plenumu so se domenili, naj bi že do konca marca sklicali prve, ustanovne skupščine vseh internirancev po občinah. Takrat naj bi izvolili tudi vodstva sekcij internirancev, ki bodo kot sestavni del organizacij Zveze borcev. Kjer je mnogo internirancev, kot na primer v kranjski in jeseniški občini, naj bi še v okviru teh sekcij osnovali posebno organizacijo za določene internirance (na primer za one, ki so bili izgnani v Srbijo, internirani v Dachau, Auschwitz itd.). Tako bodo interniranci laže tudi zbrali in opisovali spomine na internacijo, kar bo ena njihovih prvih nalog. K. M.
jetf^niskem je bila v preteklih tiem k'°košiereja vse preveč za-^ "larjena. To se vidi iz meša-1^5. naJrazličnejših pasem ko-krn];.ki Jih Soji jo gorenjski ^ ~lJe. Nekatere valilnice, ki
^j.^slej zalagale Gorenjsko z Vol' 3aJci' niso namreč do-HJ Pazile na zdravje kokoši m
stal      Pasmo- Zato Je tudi na" pla tako nemogoča situacija.
se ■ v na Podlagi teh razlogov 0. }e OZZ Kranj odločila, da v v ,°ici Kranja  osnuje umetno
ten- iCo' ki ^ zala9ala vse 9°~ in J.ske kokošjerejce z zdravo
. °isto pasmo kokoši. To nalogo
NalfPrevzela Kmetijska zadruga
sta k-' ki ima v lani d°9raJeni tlii l ' k-!er so skladišča za kme-raVe pridelke in razstavna dvo-sto Za živmo> primeren pro-Sq7 .tudi za valilnico. Ta bo ^p^tnala samo jajca veteri-Pas Pre9ledanin kokoši čiste sr h^' sicer iz treh rejniških J2e<Ušc: iz Nakla, z Visokega in Cerkelj. Kapaciteta valilnice, ,j Je pred nedavnim pričela z
Uvr ' ^e 3600 jajC; na teden 00 k^Jenih 1000 piščancev, ki jih
oddajali   rejcem sredi
e :^a- Valilnica bo vodila točno
kol76^Co ° tem' katero P^mo te^°Ši  bodo dobili posamezni
l z novo valilnico v Naklem se JJ; občutno povečala predvsem
esnost kokoši, ki zdaj na Go-hes Skem še ni najboljša. Za kok ^St ^e namreč važno, da je , *oš stara eno leto do eno leto ha r^" Izrazita jajčarica, ki je ha T^enjskem precej razširje-tern -iereDicasta štajerka, med-Pr a   k° ostale pasme gojijo
•dvsem zaradi mesa.
T.
Dne 11. marca je sprejel ZIS pod predsedstvom Edvarda Kardelja več pomembnih predpisov s področja stanovanjske zakonodaje.
Tako je bil sprejet osnutek temeljnega zakona o stanovanjskih odnosih, ki je nadaljnji korak v razvoju družbenega upravljanja stanovanjskega sklada, ker so z njim odstranjeni nekateri administrativni elementi v sedanjem sistemu. Med drugim bo urejen problem podnajemniških odnosov, ki jih ne bo moč več sklepati in ki bodo postopoma odpravljeni. Osnutek daje tudi večje pravice investitorjem glede razpolaganja s stanovanji, s čimer se spodbuja stanovanjska izgradnja.
Sprejet je bil osnutek zakona o lastnini nad deli poslopij ter o opravljanju poslovnih poslopij in prostorov.
Osnutki teh zakonov bodo poslani Zvezni ljudski skupščini v obravnavanje.
TOLMAČENJE ZAKONA O POKOJNINSKEM ZAVAROVANJU
Po obveznem tolmačenju prvega odstavka 249. člena zaieona o pokojninskem zavarovanju se bo pripoznala pravica do družinske pokojnine članom družin tistih državljanov, ki so jih kot žrtve fašističnega terorja ubili okupator ali njegovi hlapci, ki so padli oziroma umrli v zaporih, koncentracijskih taboriščih, taboriščih vojnih ujetnikov, v internaciji, na prisilnem delu, med bezanjem ali ki so pozneje podlegli posledicam nasilja, če so umrli vobdobju od 6. aprila 1941 do 15. maja 1945. Pogoj je, da so bili pred smrtjo v delovnem razmerju. Če pa so bili v tem času zunaj delovnega
Plodno delo Zveznega izvršnega sveta
Novosti s področja
stanovanjske zakonodaje
razmerja, se članom njihovih družin prizna družinska pokojnina po 33. členu Zakona o pokojninskem zavarovanju, če so bili odpuščeni z dela zaradi svojega protifašističnega in patriotičnega zadržanja ali zaradi narodnostne, plemenske ali verske pripadnosti ali če so iz teh razlogov sami zapustili delo, dalje če so zapustili delo v vojaškem uradu ali podjetju, če jim je prenehalo delovno razmerje zaradi odprave ali prenehanja civilnega ali vojaškega urada, zavoda ali vojaškega podjetja, v katerem so bili v službi, če je prenehalo delovno razmerje zavarovanki po odločbi okupacijskih organov kot posledica diskriminacije proti ženskam, če so morali prekiniti delovno razmerje zato, ker so bili zaradi splošnega preganjanja ljudi za protifašistično zadržanje ali če so bili zaradi narodnostne, plemenske ali verske pripadnosti prisiljeni zapustiti svoje stalno bivališče in če so bili z odločbo okupacijskega organa odministrativno upokojeni.
NOVI PREDPISI ZA VPIS NA FAKULTETO
Sprejet je bil tudi odlok o natečajih in pogojih za vpis na fa-
kultete, visoke šole in umetnostne akademije.
Ker se nekateri naši bralci zanimajo za pogoj nadaljnjega izobraževanja, objavljamo izvleček odloka o natečajih in pogojih za vpis na fakultete, visoke šole in umetnostne akademije.
Na fakultete se lahko vpišejo: a) državljani, ki so končali gimnazijo oziroma strokovno ali umetniško šolo, v kateri je trajalo šolanje najmanj tri šolska leta, če se za vpis v te šole kot osnovna izobrazba zahteva najmanj končana osemletna ali njej enaka šola. (Pod strokovnimi šolami je razumeti tudi vojaške šole za šolanje aktivnih oficirjev.) b) državljani, ki so končali šolo za izobrazbo učiteljev ali so opravili izpit, ki ustreza zaključnemu izpitu na tej šoli. c) državljani, ki so po končanih dveh razredih gimnazije končali strokovno šolo, ki je trajala najmanj dve šolski leti. d) državljani, ki so končali višjo strokovno šolo, ki je trajala najmanj dve šolski leti.
Katere fakultete veljajo za ustrezne za posamezne šole, bo določil na predlog fakultetnega sveta univerzitetni svet v sporazumu z republiškim izvršnim sve-
tom. Fakultetni sveti bodo lahko določili konkretne predloge (izpite itd.), po katerih bo dovoljen vpis državljanov s končano visoko šolo tudi na tiste fakultete, ki bodo ustrezali tem šolam.
Odlok določa, da se lahko vpišejo na fakultete tudi državljani, ki niso končali ustrezne šole s pogojem, da so najmanj štiri leta praktično delali v gospodarstvu ali v drugih družbenih dejavnostih. V takšnih primerih je treba opraviti sprejemni izpit. Z izpitom se pravzaprav preveri kandidatova izobrazba in sposobnost za uspešno studiranje na določeni fakulteti.
Programi in način opravljanja sprejemnih izpitov predpiše univerzitetni svet na predlog fakultetne uprave in v sporazumu z republiškim izvršnim svetom ali organom, ki ga ta določi. Programi za izpite morajo biti objavljeni leto dni prej. Fakultete organizirajo tečaje, v katerih se kandidati pripravijo na izpite. Dijaki se vpišejo na fakultete na podlagi natečaja. Namen natečaja je zbrati za vpis na posamezne fz-kultete kandidate z ustrezno izobrazbo in sposobne za uspešno studiranje na določeni fakulteti,
in sicer v okviru števila študentov, ki jih lahko fakulteta sprejme. Natečaj razpiše univerzitetni svet in se mora objaviti v tisku. Objava o natečaju mora vsebovati za vsako fakulteto število kandidatov, ki se bodo lahko vpisali v prvi semester, pogoje in načine preverjanja sposobnosti kandidatov itd. Z natečajem je moč predvideti, v katerih primerih imajo kandidati, ki izpolnijo enake pogoje, prednost za vpis. Kot prednost je moč predvideti predhodno končano določeno šolo z ustrezno uspešno prakso v proizvodnji, nadalje dokazano posebno vnemo v šolskem in izven-šolskem delu v zvezi s strokovnim študijem, dalje da je pokazal na podlagi mnenja šole oziroma podjetja ali ustanove, v kateri je zaposlen kandidat dosežene uspehe, ki so posebno pomembni za določeno fakulteto. V primeru, da izpolnjujejo na posamezni fakulteti pogoje natečaja več Kandidatov, kakor jih predvideva natečaj, je moč preveriti sposobnost bodočih študentov. Od takega preverjanja so izvzeti kandidati, ki so v predhodnem šolanju dosegli odličen uspeh. Če njihovo število ne presega števila Prostih mest s predvidenim natečajem, je moč oprostiti izpite tudi kandidate, ki so dosegli zelo dober splošni uspeh, odličen uspeh pa iz tistih predmetov, ki so posebno važni za studiranje na določeni fakulteti.
Če se na fakulteti pojavi malo kandidatov, se lahko vpišejo vsi, ki izpolnjujejo z natečajem predpisane pogoje.
V šolskem letu 1959-60 so fakultete izjemoma dolžne objaviti programe sprejemnih izpitov najpozneje do 1. maja letos.
60
KRANJ, 20. MARCA 1050
"I
ZDRAVNIŠKA DEŽURNA SLUŽBA Zdravstveni dom Kranj, Poljska pot št. 8, telefon 218, naročila za provoz bolnikov tel. 04.
Mll\ tJCLA*!
Privatnikom ne objavljamo oglasov pred vplačilom. Cena malih oglasov je: preklic 20, izgubljeno 10, ostalo 12 din od besede, naročniki imajo 50-odstolni popust.
Dober posnemalnik prodam. Naslov v oglasnem oddelku. 2704
Kovaškega vajenca sprejmem. — Prehrana v hiši. Peric K., Naklo.
2747
Jablane - sadike pritlične in srednje debele ima še na razpolago po ugodni ceni. Ekonomija PodbreOzje, tel. 946-14. 2754
Prodam vzidljiv štedilnik z ploščicami na 2 in pol plošči. Jezerska 17, Kranj. 2755
Prodam posestvo z novim gospodarskim poslopjem v bližini Kra-aja — oddaljeno 15 minut od po staje. Naslov v oglasnem oddelku. 2756
Prodam 11 gramov 22-karatnega elata za zobe. Naslov v oglasnem oddelku pod »M«. 2757
Prodam zlato za zobe. Naslov v oglasnem oddelku. 2758
Dober sadni mošt, večje količine prodam. Ješe, Stražišče. 2759
Prodam novo diatonično harmoniko. Celar Franc, Voglje 42, Šenčur. 2760
Prodam seme rumene pese in korena. Prebačevo 41. 2761
Prodam hišo novejšo dvodružin-sko z vrtom. Ponudbe oddati v oglasai oddelek pod »Gotovina«.
2762
Prodani 4 prašiče po 40 kg težke. Javan, Breg ob Savi 4, Kranj.
27G3
Prodam domače čf "pljeve sadike, Ljubljanska 29, Kranj. 2764 Dva  mirna   fanta  iščeta sobo.
Primskovo, Huje, Klanec, Rups, Kranj. Ponudbe oddati v oglasni oddelek pod »Lastno perilo«. 2765
Kupim kopalno peč. Naslov v oglasnem oddelku. 2766
Kupim železna ali lesena vrata rabljena za garažo. Bertoncelj, Posavc 13, Podnart. 2767
Kupim motorno kolo — BMW, DKVV, NSU Od 175 <lo 250 ccm v odličnem stanju — novejši tip. -Na,slov v ogl. odd. 2768
Kupim posnemalnik. Pintar Ji-nez, Gor. Zetina 8, Poljane. 2769
Po službi grem pomagat v gospodinjstvo. Ostalo po dogovoru Trunkul Amalija, Savska cesta 2, Kranj. 2770
Sprejmem žensko za pomoč v gospodinjstvu. Ostalo po dogovoru. C. Kokrškega odreda 5 — blok pri Vodovodnem stolpu. 2771
Krojaškega pomočnlka-co dobro izurjenega sprejme Repovž Anton, Kranj. 2772
Skladiščnik z 8 letno prakso išče službo v Kranju. Ponudbe oddali v oglasni oddelek pod »Vestem:.
2773
Računovodja želi zamenjati službo. Ponudbe oddati v oglasni oddelek pod »-Knjigovodja - matematik«. 27/4
Preklicujem kot neresnične besede, ki sem jih izrekla v avtobu .u Bela—Kranj o Vončini Ferdinandu. 2775
Uro sem izgubil v Kinu »Triglav« na Primskovem. Prosim najditelja, naj jo proti nagradi vrne v oglasni oddelek. 2776
RAZPII
Na podlagi 33. in 37. člena Zakona o javnih uslužbencih FLRJ razpisuje razpisna komisija OA Iskra naslednja delovna mesta:
1. ZDRAVNIK SPLOŠNE PRAKSE z opravljenim strokovnim izpitom in po možnosti z nekaj prakse v obratni ambulanti.
2. STOMATOLOG ALI ZOBAR z nekaj  leti prakse.
3. NIŽJI ZDRAVSTVENI TEHNIK — zobna asistenca. Temeljna plača po uredbi, položajna plača po Pravilniku OA Iskra.
Pravilno kolkovane prošnje naslovite na obratno ambulante Iskra, Kranj do vključno 15. aprila 19599.
RAZPIS
Komisija za sklepanje in odpovedovanje delovnik razmerij pri »ISKRI« — tovarni elektrotehničnih in flnomekaničnih izdelkov Kranj, razpisuje delovna mesta za:
1. KONSTRUKTER — STROJNI TEHNIK ZA INSTALACIJSKI MATERIAL in nizkonapetostna industrijska stikala. Zaže-ljena je praksa na tem področju, ni pa pogoj za sprejem.
2. ELEKTROTEHNIK ZA RAZVOJNA DELA na področju nizkonapetostnih slikal. Zaželjena je praksa, ni pa pogoj za sprejem.
3. MEDICINSKA SESTRA ALI BOLNIČARKA z večletno prakso za delo v industrijski ambulanti podjetja. Nastop službe takoj. Plača po tarifnem pravilniku. Ponudbe pošljite personalnemu oddelku podjetja vključno do 31. marca 1959.
Pred I. gimnazijo v Kranju sem našla očala. Dobijo se v oglasnem oddelku. 2753
Trgovsko podjetje »Zeleznina* poslovalnica »Optika« na '-*-«?nl-nicah, obvešča vse stranke, odlete so oddale v popravilo ali izdelavo sončna očala do konca leta 1958, da jih dvignejo do 15. aprila 1959. Po tem datumu jih bomo razprodali. 2777
Čevljarski šivalni stroj »Cilinder« dobro ohranjen ugodno prodam. Naslov v ogl. odd. 2778
Prodam češpljeve sadike. Naslov v ogl. odd. 2779
Prodam nov radijski sprejemnik: UKV. Prečna ul. 2, Kranj.
2780
Oddam 2 psička stara 7 tednov majhne sorte. Poizve se Naklo 92.
2781
Prodam tesan les. Naslov v ogl. oddelku. 2782
V Selški dolini prodam malo kmetijo. Pojasnila dobite pri Ivani Kovač, Suha 56, Šk. Loka.
2783
Decimalno tehtnico rabljeno ali novo 200 do 300 kilogramsko kupi gostilna pri »Zlati ribi« v Kranju.
2784
Gostilna pri »Zlati ribi« v Kranju obvešča vse prijatelje dobre vinske kapljice, da ima na zalogi svežo dobavo pristnih štajerskih in dalmatinskih vin. Vino prodajamo tudi na dom po znižanih cenah. Prepričajte se in zadovoljni boste. Se priporoča gostilna pri »Zlati ribi«. 2785
Deklico brez staršev staro 2 do 5 let vzamem v rejo eventualno v posvojitev. Naslov v oglasnem oddelku. 2786
Večjo količino semenske graho-re prodam. Narobe Marija, Zgornji Brniki 102. 2787
Podpisana Langus Cilka v tov. »Almira« preklicujem besede, ki sem jih govorila o Zupan Boii uslužbenki iz Radovljice. Izjavljam, da za take govorice nisem imela nikake osnove, da sem jih raznašala. 2788
Ljudska tehnika Zabnica organizira tečaj za šoferje - amaterje V osnovni šoli Mavčiče. Začetek tečaja v nedeljo 22. marca ob 8. uri dopoldan. 2789
Krojaško pomočnlco-ka za splošna dela sprejmem. Naslov v ogl. oddelku. 2790
Prodam motor 5 KM z krožno žago (sekularjem) in vsem pripadajočim. Mandeljc Marjeta, Bled -Ml ino 2. 2791
Motorno kolo »Puch« 200 ccm v zelo dobrem stanju ugodno prodam. Jelar Zdravko, Zadruga 4.
2792
KINO
»Upravni odbor trgovskega podjetja na veliko »Sadje«, Kranj razpisuje mesto RAČUNOVODJE In TRGOVSKEGA POMOČNIKA za te rensko prodajo. Plača po tarifnem pravilniku. Nastop službe takoj, najkasneje pa do t. V. 1959. Ponudbe pošljite na upravo podjetja do 31. 3. 1959.«
OBJAVA ZA VPIS NOVINCEV V ŠOLO Svet za šolstvo ObLO Kranj obvešča prebivalstvo, da bo vpisovanje novincev na vseh osnovnih šolah v mestu v nedeljo dne 22. marca t. 1. od 8. do 12. are. Vpisati je treba vse otroke, rojene leta 1952 in januarja ter februarja 1953. leta.
Vpisovanje bo na vseh osnovnih šolah v mestu, v Stražlšču in na Primskovem po določeni rajoniza-dji. — K vpisu prinesite matični list otroka.
ZAHVALA
Najijskreneje se zahvaljujem tov. doktor Zalokarjevi ter vsemu zdravniškemu in strežnemu osebju splošne bolnice na Jesenicah — porodniški oddelek, za tako brezprimeren trud, skrb in nego in ogromno požrtvovalnost, izkazano ob priliki poroda. Njihova visoka poklicna sposobnost in pravočasna intervencija sta rešila življenje meni in mojemu otroku za kar sem dolžna vsem imenovanim še posebno zahvalo.
Frančiškinova Kranj
ZAHVALA
Ob smrti našega sina
KARLA AZMANA se    Ažmanova   družina najlepše zahvaljuje poleg ostalih navedenih v  št.  21/59  GG  tudi Gasilskemu društvu  Naklo  in  Gasilski zvezi Kranj.
Razpisna komisija
pri Porodnišnici v Kranja
razpisuje mesto
ekonomista,
ki bi po uvedbi v delo zasedel delovno mesto pomočnika upravnika.
Pogoj: končana srednja ekonomska šola in vsaj eno leto prakse v finančno samostojnem zavodu.
»STORZlč«, KRANJ: 20 in 21 marca ob 16., 18. in 20. uri ital. barv. cinem. film »možje in volkovi«; 21, marca ob 22. uri premiera amer. barv. cinem. filma »ljubi me, ali pusti me«. 22. marca ob 10. uri ital. film »žena dneva«; ob 13. uri amer. bare. cinem. film »ljubi me, ali pusti me«, ob 15., 17. in 19. uri ital. barvni cinem. film »možje in volkovi«, ob 21. uri amer. barv. film »trije novčiči v VODNJAKU«.
»TRIGLAV«, PRIMSKOVO: 21. marca ob 19. uri amer. barvni cinem. film »zvezda je rojena«, 22. marca ob 16. in 18. uri amer. barv. cinem. f ilm »LJUBf, ali pusti me«.
»SVOBODA«, STRAZlŠČE: 21. marca ob 19. uri amer. barvni film   »ŠKRLATNA ravnina«;
22. marca ob 16., 18. in 20. uri premiera ital. filma »zena dneva«.
NAKLO: 21. marca ob 19.30 uri ital. film »zena dneva«; 22. marca ob 16. in 19. uri amer. barv. cinem. film »zvezda .je rojena«.
»KRVAVEC«, CERKLJE: 21. marca ob 19.30 uri ter 22. marca ob 16. m 18. uri amer. barv. cinem. film »trije novciči v vodnjaku«.
»RADIO«, JESENICE: 21. do 23. marca  amer.  barv.  cinem. film
»sla po Življenju«.
»PLAVŽ«,  JESENICE:  21.  do 24.
marca jugoslovanski film »ČRNI BISERI«.
ŽIROVNICA:  21.  in   22. marca amer. film »poročno KOSILO«. DOVJE - MOJSTRANA: 21. in 22.
marca franc. film »folies ber-gere«.
KOROŠKA BELA: 21. in 22. marca amer. film »NAJHITREJŠI strelec«, 23. marca jugoslovanski film »črni biseri«.
JLED: 20. in 21. marca sovjetski barvni cinem. film »don ki-hot«. 22. do 24. marca amer. barv. film »ZLOMLJENO kopje«. Predstave ob delavnikih ob 17. in 20. uri, ob nedeljah pa ob 10., 15., 18. in 20. uri.
RADOVLJICA: 20. marca ob 20. uri ter 21. in 22. marca ob 18. uri amer. film »NAJHITREJŠI STRELEC ZMAGUJE«. 21. marca ob 20. uri ter 22. marca ob 15.30 in 20. uri pa nemško-francoski film »SALEMSKE ČAROVNICE«. Okoličani, izkoristite v soboto, 21. in v nedeljo, 22. marca dvojni spored.
»SORA«, ŠK. LOKA: 20. do 22. marca francoski film »primer DR. LAURENTA«.
ZlRI: 21. marca ob 20. uri ter 22. marca ob 19.30 uri amer. barvni film »ODISEJ«.
»OBZORJE«,   ŽELEZNIKI:   20. in
21. marca ob 20. uri ter 22. marca ob 15. in 19.30 uri ameriški barv. film »borba V VSEMIR JU«.
»DOM«, SOVODENJ: 21. marca ob 19. uri ter 22. marca ob 15. uri ruski barvni film »DVANAJSTA NOČ«.
DUPLICA PRI KAMNIKU: 21. ia
22. marca jugosl. film »SVOJEGA TELESA GOSPODAR«. Predstava v soboto ob 19. uri, v nedeljo pa ob 16. in 18. uri.
Prui izpit pred volivci
(Nadaljevanje s 1. strani) 11,4%, v primerjavi z lanskim' Narodni dohodek na zaposlen^ delavca bo letos že dosegel 84' tisoč dinarjev. Taki in podobo' podatki kažejo na velik naprej te občine.
Volivci pa so k investicijski P0' liliki dali razne pripombe. V Be' gunjah so poudarjali, da bi rali tam urediti zobno ambulan'3 v Radovljici so zahtevali vočJ0 pomoč zadružnim gradnjam, v gunjah in Lescah so postavi'1 zahtevo po osemletkah, kar 5,0 ObLO skušal uresničiti že to je' sen. Na mnogih zborih, zlasti & desnem bregu Save, je prevlad0' vala razprava o vodovodu. Vse ,e in številne druge predloge Jc ObLO zbral in jih po .možnosti*1 upošteval.
Predlog o 10 •/• dopolnilnem Pr°' računskem prispevku na plače \ gospodarskih organizacijah pa' s° odložili. Sklenili so, da bodo 0 tem sklepali na prihodnji seji i" so zato »sprejeli družbeni načrt proračun brez določil o dopoln'1' Dem prispevku.
K. M-
(A I OAMSCE
PREŠERNOVO GLEDALIŠČE KRANJ
Nedelja, 22. marca ob 15.30 ^
— izven in za podeželje — NJ ler: »SMRT TRGOVSKEGA PO*' NIKA« — Uprizori SNG DraB>» Ljubljana.
Nedelja, 22. marca ob 20. ufj
— izven — John Osborn: »OZ«\ SE V GNEVU . . .« — Upri«°rl SNG Drama Ljubljana.
KUD   Visoko   gostuje   z i?r° »MOLČEČA USTA« v nedeljo, marca ob 15. uri v Mavčičah, °^ 19. uri pa pri Sv. Duhu.
NA JESENICAH Poročili so se: Jenko Ferk, zarski  pomočnjk in  Justina An*' brožič,  uslužbenka;   Radislav R*" dinovič, ključavničar in Marij* Ljudmila Smolej,  delavka; Feli*s Be.šter,    elektroinženir   in Ade'* Smolnikar,     uslužbenka; Anto* Klančar, steklar in Marija R«?6' uslužbenka; Rafael Zorko, elektrotehnik in Gabrijela Virjent, ushi*' benka.
Umrli so: Marija Petač roj. 5J' hinc, druž. upokojenka; Marje*1 Valant roj. Dežman, gospodinj*' Neža Kompoš roj. Petrič, gospod1' nja; Egidij Draksler, dijak; Albi' na Ferme, invalid, upokojenk*' Franc Lipej, osebni upokojen«"-' Ale Nadarevič, delavec; A&10' Gričar, otrok; Jože Oblak, tov«1" niški delavec; Marija Markiz6'1' roj. Dagarin, druž. upokojenk*1 Janez Vilman, [invalid, upokoj« nec.
V TRŽIČU
Poročili so se: Jožef Pavšek, t0' varniški delavec ln Ivana Mivl*k' tov. delavka; Friderik Kern, kol*r in Marija Teržan, bolničarka.
Umrli 10: Jože Perko, oseb0' upokojenec in Ivana SvegelJ x0'' Tišler, gospodinja.
VIHAR POD TRIGLAVOM
Riše Milan Batista
Most gori
117
Tam je tolikšna strmina in globina, da se človeku zvrti v glavi, če pogleda preko škarpe. In preko tiste škarpe se je pognal partizan Šiška. Nemci se sprva niso niti zganili od presenečenja. Potem pa so planili k robu ceste in za Šiško se je vsula toča krogel iz brzostrelk. Šiška je začuda pristal med skalovjem varno, kot da bi skočil le s stola.
118
Šiška je stekel med skalovjem, ne da bi iskal kritje pred kroglami, ki so udarjale okoli njega v skale in brenče odletavale. Saj skorajda ni ničesar videl ne slišal — samo tekel je, čim dlje proč od sivih čelad in neštetih cevi gori na robu ceste, Iti so bruhale za njim smrt. Krogle so žvižgale tik ob njem, klestile grmovje — ampak zadela ga ni nobena.
119
Ko je videl, da je Šiška srečno ušel, se je pognal preko škarpe še Rakar iz Stra-žišča, dober telovadec. Prekopicnil se je v zraku — ampak ni imel tolike sreče kot Šiška: Nemci so ga koj spet ujeli. Zverinsko so ga pretepli in ubili pred očmi drugih osemindvajset obsojencev. Potem so streli iz pušk pokončali še njih in kri je v curkih lila po cesti.
120
Na kraju, kjer so padli, stojijo danes nji' hova imena na spominskih kamnih *.• spomin na partizanske zmage in nemŠk* grozodejstva. Partizan Šiška, ki je tak*'3 ušel usodi, pa je kmalu spet nosil PU^J! po Pokljuki in Jelovici in bil Nemce, za vse, ki so tedaj padli v soteski ZaVtS' niče. In še so goreli mostovi, ječale 1°' komotive in padali Nemci...
Kranj, 2«. marca i§ss
Glas Gorenjske S
Zjetne konference Sveta Svobod in prosvetnih društev ObLO Kranj
Idejnost - kvaliteta - množičnost
so cilj naših prosvetnih društev
V torek, 17. marca je občinski Svet Svobod in prosvetnih društev opravil letno konferenco. Udeležba je bila dobra, saj Je bilo navzočih okoli 60 predstavnikov prosvetnih društev z območja občine Kranj.
pw»čilo
o delu Sveta je pre-
kri    nje9ova Predsednica Danila ^aJPrej je omenila družbeno
aih ri? Vl°9° Svobod in Prosvet-društev pri oblikovanju člove-
°Ve osebnosti. Človek socialistič-
b^ skupnosti naj ne bo samo do-
Proizvajalec   in upravljavec,
dramskih družin v Prešernovem gledališču. Skupno je bilo v kranjski občini v tej sezoni 109 gledaliških predstav, kar predstavlja precejšnjo dramsko ustvarjalnost.
Marsikdo pojmuje amaterizem kot diletantizem  in primitivizem.
stvo na ožje grupe, ki predstavljajo ljubitelje ene ali druge zvrsti umetnosti. Manjka pa takih oblik dela, ki bi pritegovale širše kroge prebivalstva, zlasti mladino. Svobode in prosvetna društva naj bi organizirala manjše glasbene in plesne ansamble, ki bi na družabnih sestankih, na izletih, ali v turističnih naseljih, nudili zabaven in kulturen program; na ta način bi žlahtnili oddih delovnih ljudi, ki se dostikrat, prav zato, ker r>i
^°9led v dvorano med konferenco občinskega SSPD
temveč mora biti istočasno kultu-Cen in human človek. Prav obliko-Vanje te strani človekove osebno-sti- je področje dela Svobod in Posvetnih društev.
y nadaljevanju poročila je ome-£ila prizadevanja  društev  za iz-
0liš<»rije repertoame politike. V *m Pogledu se  je lani delo
pregledal vso domove in na podlagi tehničnih opisov predlagal občinskemu ljudskemu odboru večletni program popravil teh domov, ki naj bi bil sestavni del perspektivnega razvoja kulturnih ustanov v občini.
Občinski SSPD je tudi grajal organizacijske slabosti društev: administrativno poslovanje je primitivno, vzdrževanje težko pridobljenih rekvizitov neodgovorno, organizacija dela šibka. Vse to delo se v resnici opravlja brezplačno. Vendar tudi ta dejavnost sodi v okvii kvalitetnejšega in smotrnejšega dela Svobod in prosvetnih društev.
Kaj predvideva plan dela za na-islednje obdobje?^ V glavnem bo Svet prirejal seminarje in tečaje za društveni, vodstveni, upravni in strokovni kader, prirejal bo revije in podobne nastope, gostova-vanja in prireditve ob pomembnih zgodovinskih dneh. Govorili so tudi o načinu vključevanja delavskih in prosvetnih društev v praznovanje 40. obletnice 7.KJ in SKOJ.
V razpravi so številni delegati opisovali dobre in slabe strani svojega dela, težave, s katerimi se bore društva ter načine, kako so jih premagovali.
Konferenca je podčrtala tista važna vprašanja, ki jih je zastavil že mariborski kongres Svobod in prosvetnih društev. Ta vprašanja so: idejnost, kvaliteta, množičnost, gospodarstvenost in organizacijsko utrjevanje društev.
b
Nič več po starem
Na zadnji plenarni seji je Glavni odbor SZDL Slovenije razpravljal tudi o problemih, ki spremljajo izvajanje Šolske reforme. Razprava je ugotavljala uspehe, ki so že bili doseženi pri oblikovanju reformirane šole, hkrati pa je prispevala tudi nektere napotke, ki naj bi jih upoštevale predvsem politične organizacije, družbene organizacije upravljanja in prosvetni delavci pri neposrednem izvajanju reformiranega šolstva.
Ne moremo zanikati, da se reforma počasi izvaja, da smo uvedli v nižjih razredih nove učne načrte, da smo uvedli tehnični pouk in še nekatere druge novosti. Vsi ti uspehi pa nam še niso pomagali do nove šole. Pri vsem tem smo storili napako: vso pobudo smo namreč prepuščali prosvetnim delavcem, medtem ko ji politične organizacije niso posvečale dovolj pozornosti. Izkušnje so pokazale, da šolska reforma ni zgolj stvar prosvetnih delavcev; je stvar občih interesov našega družbenega razvoja, ki ne trpi brezplodnega razpravljanja, temveč hoče dejanj, predvsem pa koristi.
Reorganizacija gimnazijskega sistema v sistem strokovnih šol je ponekod privedla do precejšnjih težav, ki se še vedno niso povsem polegle. Še vedno prevladuje miselnost, da lahko samo gimnazija posreduje človeku primerno izobrazbo. Industrijske, vajenske in srednje tehnične šole pa imajo za manj pomembno obliko našega šolskega sistema. Zgolj ta ugotovitev nas sicer še ne spravlja v zadrego, brž ko pa pomislimo, da je zmogljivost našega strokovnega šolstva v primerjavi s številom učencev, ki bi se radi izšolali
na teh šolah, precej šibka in da so lani naše strokovne šale zaradi premajhne zmogljivosti odslovile množico dijakov, tedaj moramo postaviti vprašanje našega strokovnega šolstva v ospredje. Reorganizacija obstoječih in ustanavljanje novih strokovnih šol je naloga, ki naj bo, kljub temu, da ji nekateri odločujoči činitelji niso posebno naklonjeni, naša prva skrb.
Da je temu tako, je kriv predvsem kritično materialno vprašanje. Navzlic temu, da te ugotovitve ni moč ovreči, bodo morale komune in okraji poiskati v okviru svojih možnosti ustrezna sredstva za vzdrževanje šolstva. Vprašanje namreč ni nerešljivo.
Pri reformiranju našega šolstva bodo lahko odigrali pomembno vlogo tudi delovni kolektivi. Komune bodo po svojih svetih za šolstvo neposredno vplivale tudi na učni načrt svojih osemletk. Nedvomno se bodo te šole vsuj deloma prilagodile krajevnim potrebam, predvsem tistim vrstam gospodarstva, ki je razvito na njihovem območju. Prav gotovo bodo gospodarske organizacije in drugi gospodarski činitelji pokazali za šolo več razumevanja, če bodo neposredno iz nje dobivali v njihovih strokah vsaj deloma izobražene ljudi.
Napak pa bi storili, če bi ob teh problemih pozabljali na vse ostale možnosti izobraževanja. Ne gre samo za pridobivanje osnovnega znanja, misliti moramo tudi na poglabljanje že pridobljenega. Tečaji, večerne šole, seminarji, šole za odrasle, predavanja — tudi te oblike izobraževanja bodo pomagale graditi duhovno podobo našega človeka.
S.
bile teh
po-
"°- To dokazujejo zlasti šte-dramske  uprizoritve,  ki so vsebinsko   bolje   izbrane in
jeIiriično bolj dovršene kot pretek-a le*a. K temu je pripomogla tu-^ Pomoč poklicnih'režiserjev, ka-0r tudi servisna služba Prešernova gledališča v Kranju.
.^a bi pomagal društvom v orga-^acijskem in strokovnem pogle-U| Je občinski SSPD priredil ".a vodstvene člane društev enoteden-Ski seminar, na katerem so raz-P[avlJali o kulturno-politični vlo-91 Prosvetnih društev in o raznih realnih  problemih   s področja ulture in umetnosti.  Takšne se-*ln*rje bo  občinski  SSPD prire-lal tudi v prihodnje. prav tako je poročilo navajala, a bo občinski SSPD tudi v pri-v°^nie prirejal občinske glasbene, t°kalne in instrumentalne revije er gledališke predstave najboljših
Te označbe pa amaterska dela ne sinejo imeti. Približati se morajo ravni profesionalnih skupin, kajti amaterizem bo le s tem upravičil svoj obstoj. Napol prazne dvorane ob številnih amaterskih prireditvah so dostikrat upravičeno ali neupravičeno odraz takega pojmovanja.
Naslednji problem, ,s katerim se ukvarjajo Svobode in prosvetna društva, je družabno in zabavno življenje v društvih. Zal se ta stran kulturnega dela prosvetnih društev skoraj ne premakne z mesta. Društvo 'še vedno vidijo skoraj izključno možnost delovanja v sekcijah. Sekcije pa zožujejo član-
nobenega primernega programa, sprevrže v golo popivanje. Organizirajo naj plesno šolo, družabne večere, televizijska gledanja, razne klube in druge oblike združevanja in vzgajanja ljudi.
Konferenca je omenila tudi tehnično nedovršenost društvenih prostorov. Ti so neudobni, slabo ali sploh neopremljeni, brez radia, televizije in drugih »sodobnih tehničnih pridobitev, zaradi česar ljudje tamkaj nimajo kaj iskati.
Glede   na   kritično   stanje prosvetnih domov, ki jih društva stežka  vzdržujejo,  glede   na potrebna   popravila,   adaptacije in novogradnje,   bo   občinski SSPD
Dve slikarski razstavi v Kranju
TOKRAT SLIKAR - AMATER
Čeprav likovnikov - amaterjev ne manjka, se z njihovimi deli na slikarskih razstavah le poredko srečujemo. Kadar pa že pride do takšnega dogodka, vzbudi pri občinstvu precej zanimanja — upravičenega ali neupravičenega.
Tudi razstavni prostor Mestnega
Še o programski politiki amaterskih igralskih skupin
- prvi poii n m
Prav zanimivo je spremljati programsko politiko amaterskih igralskih  skupin  in gledališč. V
t~tfmi, Id pik gledamo
LJUJ3I, ali pusti ME je j^riški barvni cinemaseop-ki si prizadeva zdru-1 '   mikavnosti biografskih ^>ođb in šarm revijskega žan-' Ob tej misli se poraja še
en»: namreč ta, da so ustvarjalci posvetili interpretom fU, ma več pozornosti kot spomi-nu na slavno igralko in pevko ftu*h Etting. Torej film zaradi D°ris Day in James Cagneya in ne zaradi Ruth Etting.
, P pevki Ettingovi le toliko, da si je s svojimi popevkami ulr>a pot celo v Hollywood.
< cenenost, ki je navadno posojena z revijskimi filmi, skoraj ne da, da bi pomislili na kakršnekoli vrednote te filmske realizacijerin vendar Di storili krivico, če bi uvrstili film med običajno filmsko Plažo. Brž ko trčimo ob sijaj-n°> Psihološko poglobljeno Isr° Jamesa Cagneya in ob Slobokoumne pikre dialoge, ki DrcPrezajo pripoved, smo dru-8eRa mnenja. Konec koncev ne moremo mirno mimo člo-
veka, kakršen je Snyder — mimo človeka, ki je prenatrpan s protislovji, kompleksi, brezobzirno poslovnostjo, ljubeznijo, sebičnostjo ...
In dalje: je sploh mogoče doseči sožitje med tako različnima in v sebi zaključenima elementoma, kot sta psihološko razglabljanje o človeku na eni in revijske značilnosti na drugi strani. Tu ima zaslugo predvsem James Cag-ney, ki je pri iskanju igralskega izraza našel pravo obliko in mero stapljanja revije z resnim.
Konec koncev bi lahko razmišljali še o vernosti zgodbo, kar bi pomenilo nesmiselno zapravljanje časa. Naj zadostuje ugotovitev, da je film spretno izdelan zvarek resnobnosti in zabavnosti, ki izpričuje nesporne kvalitete režiserja Kinga Vidorja. Svoj delež mikavnosti pa je primaknila k filmu tudi prikupna pevka Doris Day.
Film bo ustregel raznim okusom filmskega občinstva.
mnogih krajih so že odločno prekinili s staro prakso nenačrtnega dela in takoimenovanega slučajnega igranja: kar pač pride v roko; marsikje se pa še zmeraj niso otresli tega načina dela, zlasti v amaterizmu, igralstvu. V tistih krajih je vsa kulturna in prosvetna dejavnost prepuščena slučajnim in trenutnim spodbudam in pobudam posameznikov, ki so se iz določenih nagiboov: igralske vneme ali notranje potrebe po kulturnem izživljanju, odločili za to ali ono uprizoritev. Če torej do takšnih osebnih pobud pride, je prav — torej igro naštudirajo, če pa ne, se ob to nihče ne spotika. Torej, to je tista škodljiva slučajnost, ki najbolj hromi kulturno in prosvetno življenje v določenem kraju — to pa predvsem v takšnih krajih, kjer vodstva prosvetnih društev niso dovolj trdni gospodarji svojega položaja, in kjer izgubljajo vodilno vlogo v kulturno prosvetnem življenju.
Takšna slučajnost in nenačrt-nost sta škodljivi tudi sicer: ne samo da hromita smotrno delo — tudi tisto, kar slučajno vzklije, pogosto ni kaj prida dobrodošlo, nasprotno: navadno imamo opraviti z zastarelim komadom z zaprašene police, ki bolj sodi med staro šaro kot na oder. Ni pa treba niti preveč brskati med »šaro«, tudi med novejšimi dtli je najti takšne nepomembne in nevredne stvari. Z zadovoljstvom lahko ugotavljamo, da taka dela le poredko uprizarjajo.
Takšna in podobna razmišljanja so so mi vsiljevala, ko sem
se pred kratkim vračal s predstave »Otrok štirih očetov«. Na Bohinjski Beli so jo igrali igralci iz Nomenja. Ne drznem si trditi, da zgornje misli morda veljajo za kulturnoprosvetno društvo iz Nomenja kajti skoraj povsem neznano mi je, kakšno je tamkaj kulturnoprosvetno življenje in dejavnost društva. Nasprotno, prizadevnost in igralska vnema gostov iz Nomenja pod vodstvom učiteljice Vere Rotman, ki je kljub precejšnji poklicni zaposlenosti in letom, spodbudila mladino k delu in zrežirala omenjeno igro, sta vredni priznanja. Ne samo to, da je kot starejša tovari-šica znala najti pot med mladino in jo pridobiti za kulturno delo tudi uprizoritev sama je bila lepa nagrada za njen trud in prizadevanje.
Lahko pa trdimo da bi bil uspeh uprizoritve prav gotovo večji če bi bila izbira dela boljša., Menimo da je igra »Otrok štirih očetov<c delo brez kvalitet. Tudi kot navadna burka nima nobenega drugega namena kot s svojo situacijsko komiko, zgrajeno na presenetljivih preobratih, zabavati občinstvo. To je delo tiste vrste ki vzbuja le trenutni učinek in s svojo plehkostjo zabava le kratek čas, vendar niti človeka, ki ni posebno zahteven notranje ne zadovolji.
Prizadevnim igralcem iz Nomenja želimo v prihodnje tudi pri izbiri dramskih del več sreče.
-jb
muzeja v Kranju je odprl v torek, 17. marca viata likovniku - amaterju Milanu Merharju iz Domžal. Razstavljeni so akvareli in risbe.
Milan Merhar je bil rojen 1910. leta v Ljubljani. Sprva >se je bil posvetil telesni vzgoji, po letu 1954 pa poučuje risanje. Slikarsko izobrazbo je pridobil na iičiteljišču, kjer je poučeval likovno vzgojo prof. Dolfe Lapajne. Razstavljalec je doslej dvakrat razstavljal v Domžalah.
Ze pri bežnem vrednotenju njegovih del, zlasti akvarelov, ugotovimo, da so vsa strogo krajinsko dokumentarna, izdelana v sladkih barvnih tonih, skratka — so vzorni slikarski izdelki učitelja, brez velike umetniške problematike. Zanimiv utegne biti akvarel »Gornje Jezersko«. Razstavljalec je dokaj močnejši in živahnejši v ris-
bah z vozniki. Zanimiva utegae biti -tudi tehnika slikanja z olje« na steklo.
Pedantno pedagoško slikanja utegne ugajati predvsem povprečnim obiskovalcem razstave.
in Se razstava barvnih reprodukcij
Drugi razstavni prostor muzeja pa zasedajo reprodukcije madžarskega slikarja iz druge polovice 19. stoletja. Mihalvja Munkacsyja. Umetnik je znan po svojih velikih zgodovinskih, žanrskih in krajinskih kompozicijah. Prav tako pomembna so tudi njegova tihožitja. V njegovem umetniškem snovanju sta dobili socialna in napredna tematika častno mesto. Vsekakor predstavlja njegovo delo zelo dober Realizem iz 19. stoletja.
Obe razstavi bosta odprti do 27. marca. Š.
Takole — kot kaže naša slika — vadijo člani folklorne skupine DPD »Svoboda« Primskovo pri Kranju. Skupino vodi Eva Rudolfova, etnografinja Mestnega muzeja v Kranju in članica akademske plesne skupine »France Marolt« iz Ljubljane. — Ansambel je bil osnovan že leta 1957, vendar je po dveh mesecih obstoja prenehal z delom. Lani je z delom nadaljeval. Skupino tvori 8 plesnih parov. Po prvem nastopu lani 29. novembra, so imeli še štiri uspele nastope. Naslednji nastop z novim programom belokranjskih in koroških plesov bo aprila, in sicer v okviru proslav v počastitev 40-letnlce ZKJ in SKOJ. Proslavo bo priredilo Turistično društvo Kranj. — Kaj pa težave, ki tarejo mlade plesalce? Teh ne manjka; predvsem primanjkuje plesalcev. S.
85
6    Glan-Gormnjmke
KRANJ, 20. MARCA 1959
1
Vlomna tatvina v poslovalnico Slovenijašport v Kranju pojasnjena v dveh dneh - Vlomilca za zapahi
V Stockholmu v neki običajni ulici živi v neki čisto običajni hiši zelo običajna družina. Som spadajo: običajni oče, čisto običajna mati in trije zelo običajni otroci.
Neobičajen v tej hiši je samo eden in to jo Karlsson s strehe. Živi na vrhu strehe, ta Karl,sson in že samo to je res nekaj izredno neobičajnega. Ze mogoče, da je v nekaterih deželah po svetu drugare, toda v Stockholmu se skoraj nikoli ne zgodi, da bo kdo živel v zelo majhni hiši, ki bi stala zgo-raj na v rim gitrehe. Le Karlsson živi tam. .le majhen in zelo okrogel   in   samozavesten   gospod, ).\
KRIŽANKA: ZVONČEK
Vodoravno: 2. neobut, 4. član pevskega zbora, 6. žensko ime, 7. kratica za mladinsko brigado, 9. osebni zaimek, 10. zal, 12. drevored.
		r—* 4		
			3 ]	
V				
		6		
r	e	m	9	
				
Al				
			i i	
				
Navpično. I. nočna ptica, 2. glasbena nota, 3. suha trava, 4. letni čas, 5. priimek največjega slovenskega pisatelja, 8. določene barve, 11. del noge.
V M 'JE, 'a 'efeie 'nj 'do[ 'uo 'gj/\i 'puy 'O 'JOAsd 'soq   's   —  oiiAPiopoA :A3ii§aa
«<Ei$tlS
zna leteti. Z letalom aM helikopterjem lahko leti vsak, toda razen Karlssona ni nikogar, ki bi mogel letati kar sam. Pritisniti mu je treba le na gumb, ki ga ima pritrjenega na sredi popka in vips, skoči iz njega majčken motor, k: ga nosi potom na hrbtu. Doklci ■> moitor ne ugreje, stoji Karlsson nekaj časa čisto mirno. Potem pa ko se je motor že dovolj ugrel, se Karlsson dvigne v zrak in odplava tako imenitno in dostojanstveno po zraku, kot da hi bil bančni direktor — seveda če si lahko predstavljate bančnega direktorja z motorčkom na hrbtu.
Karlsson se počuti v svoji majhni hiši na vrhu strehe strašansko imenitno. Večina ljudi pa takih majhnih hiš kot je Karlsso-nova, sploh ne opazi, tudi če se spotaknejo in padejo čeznje. Prav zato Karlsson tako nemoteno živi v svoji hišici, o kateri nihče ničesar ne ve, pa čeprav stoji na običajni .slielii na vrhu čisto običajne hiše v neki zelo običajni ulici sredi Stockholnm. Lahko se potepo po mestu in po mili volji uganja vsakovrstne norčije. Kaj'i Karlsson je največji šaljivec pod soncem.
1'rev. M. S.
Ali že veste .
... da grade na Jadranu prvi mehanizirani premični most, Čigar srednji del bodo odpirali, da bi tako omogočil prehod ladij med Trogirom in otokom Čiovom. Razpon mosta bo približno sto metrov, medtem ko bo premični del dolg petindvajset metrov. Ta premični most bo stal približno 130 milijonov dinarjev. Železno konstrukcijo mostu izdeluje domača tovarna »Djuro Djakovič« iz Slavonskega Broda, električni del opreme pa tovarna »Rade Končar« iz Zagreba. Ta naš prvi premični most na električni pogon bo /grajen še letos in bo omogočil, da se bo lahko na tem delu Jadrana neovirano razvijal potniški promet, ki je šel sedaj mimo Trogira in so  se  morale  potniške  hulje tako
izogibati tega privlačnega turističnega kraja,
... da je Ljubljana pred kratkim dobila novo znamenitost. V Subi-čevi ulici, blizu trga Revolucije, je zrasla nova marmorna palača Ljudske skupščine Ljudske republike Slovenije. Otvoritev te krasna umetelne stavbe je bila pred nedavnim. Posebno pozornost vzbuja veličasten vhod v stavbo, ki sta ga okrasila z množico bronastih figur slovenska kiparja Zdenko Kalin in Karel Put rib, Preko tega imenitnega vhoda pa se pne greda, na kateri je razvrščena druga skupina bronastih figur, od katerih vsaka na svoj način kaže delovne napore naših ljudi. Vidimo srečno družino, skupino rudarjev, delavcev, kmetovalcev in ribiškega dečka, ki je v znak zmagoslavja dvignil ulovljeno ribo. Naš akademski slikar Slavko Pengov pa je v notranjosti palače naslikal ogromno fresko: Zgodovino Slovencev. Tako se ta palača po svojem pomenu in po lepoti uvršča med najlepše stavbe naše bele Ljubljane. Otroci, ki vas bo pot zanesla v Ljubljano oglejte si io znamenito stavbo,
...da so strokovnjaki, ki so ukvarjajo z zaščito narave in proučujejo jugoslovanske naravne redkosti, predlagali naj bi tudi netopirja zapisali na seznam zaščitenih živali. Ti znanstveniki pravijo, da ljudje povsem brez osnove uničujejo te krilate sesalce, ker ne znajo ceniti njihove vrednosti. Netopirji se hranijo s škodljivimi žuželkami, predvsem z nočnimi metulji, muhami, komarji in drugimi škodljivci,
... da so v Kvarnerskem zalivu ujeli pred nedavnim sabljarko. Sabljarka je riba toplih morij in prav redko" zaide v južni del Jadranskega morja, kaj šele v severnega. Nekatere sabljarke dosežejo tudi do pet metrov dolžine. Z zgornjo čeljustjo, ki je podaljšana v ostro isabljo, lahko razseka ta riba na dan celo jato tunov in jih potem golta do onemoglosti. Sabljarka je namreč iz družine ostro-plut in ima zelo okusno meso, je pa velika roparica in dela ogromno škodo,
. . . da . . .
Kranj. Noč od 8. na 9. marec. Križišče vrh Jelenovega klanca, ujeto med svetlo zidovje poslopij, se zdi v nočnem miru še bolj prostrano in kljub jarki svetlobi ikonskih luči, samotno. Mesto le pogreznjeno v globok spanec. Koraki zapoznelega meščana ujedlji-vo odmevajo med hišami. Nato grobna tišina.
Deset minut manjka do treh. Tišino preseka top udarec, nato še eden . . .  dva . . .   Zvenket stekla.
Tam nekje si; pokaže skozi okno zaspana glava. Vsepovsod grobna tišina. Križišče prazno. Nikjer žive duše. Glava izgine in okno se zapre.
Kranj se je prebudil v sveže ponedeljkovo jutro. Križišče vrh Jelenovega klanca je oživelo. Ljudje hite na delo. Ura je sedem. Službujoči miličnik stopa po pločniku mimo izložbenih oken poslovalnice Slovenijašport. Nenadoma se zdrzne in pohiti proti vratom v trgovino. Na pragu v notranjost umaknjenega vhoda leže kosi razbitega stekla in v desnem krilu steklenih vrat zija velika luknja.
Vlom? Tatvina?
Nekaj trenutkov za lem so bili obveščeni organi kriminalistične službe TNZ.
Prvi pogled, ki se je nudil kriminalističnim organom in uslužbencem trgovine, ko so skozi zadnja vrata vstopili v poslovalnk o, je povedal vse: bilo je vlomljeno. Potem, ko je neznanec razbil (> mm debelo steklo v vratih, ni hilo ničesar več, kar bi ga zadrževalo.
Vsepovsod nered: razmetana konfekcija, predali odprti, zmeda v blagajni. Uslužbenci trgovine so na prvi pogled ugotovili, da zijajo na policah s pleteninami občutne vrzeli. Enako v oddelku za športne rekvizite. Začeli so ugotavljati manjkajoče predmete. Spisek je naglo naraščal: dve moški kolesi znamke Rog, preko 15 ur - što-paric, ura za šah, športni in lovski noži, startne pištole, srajce, puloverji najboljše kakovosti, nogavice, majice, motorske kape, dye zračni puški, dve »bundi« itd,
Ocenili so škodo. Neznani vlomilec jo oškodoval 'trgovino za okroglo 300.000 dinarjev. In koli o
so vredne stvari, ki jih niso ugotovili?
In kaj je ugotovila kriminalistična služba? Neznanec je izgubil pri delu usnjeno rokavico in rdeč volnen šal. Najdena predmeta sta povedala, da je storilec mlad, da ima majhno roko in svetle kodraste lase. Dobro vidne so bile rodi stopinjo, ki jih puščajo gumijevi podplati.
Kdo je storilec in v katero smer je izginil? Vsekakor težavno vprašanje. Nihče ne ve ničesor povedati. Pač, še isti dan se je oglasil na TNZ M. e. iz Kranja. Povedal je, da je okrog 4. ure, ko je šel proti domu, videl nekega moškega, ki se je pripeljal s kolesom iz prehoda med Mlečno restavracijo in Domom JLA. In še to je povedal, da se je neznanec odpeljal navzdol po Jelenovem klancu. Bii je otovorjen z dvema mornariškima vrečama iz ene je molela puška. Videti je tudi bilo, da vožnje s kolesom ni posebno vajen.
Navidezno nepomemben namig, ki pa je vendarle povedal, kje je treba iskati vlomilca. S tem dragocenim podatkom so se kriminalistični organi lotili dela. Storjeni so bili vsi ukrepi, da se vlomilca izsledi.
Klopčič se je naglo odvijal. Ze v sredo, 11. marca zjutraj je TNZ iz Zagreba obvestilo kriminalistično službo v Kranju, da ,so prijeli dva mladeniča, ki sta po smešno nizkih cenah prodajala nože. Pri njima so našli tudi predmete, ka so ustrezali tistim iz trgovine Slovenijašport. Vsaka pomota je bila izključena. Fanta sta se nekaj časa zvijala, nato pa sta vlomno tatvino priznla.
Kdo sta vlomilca in od kod prihajata?
To sta zidarja Ivica Nikolič ,n Marko Vilušič, stara okrog 19 let, doma iz Kreke pri Tuzli. V Kranj sta prispela 6. marca. Hotela sta poiskati delo. Baje sta povprašala pri SGP Projekt v Kranju, kjer pa so ju odslovili, češ da trenutno delovne sile ne potrebujejo, vendar naj se zglasita kasneje. Da bi fanta prišla do denarja, sta se odločila za vlom v Slovenijašport. Seveda sta se lotila temeljitega načrta.
Vlomila  sla   v  noči  od nedelje
na ponedeljek. Medlem ko je p1" vi stražil, je drugi razbijal
-.teklo-
Ker bi žvenket otekla utegnil pf vabiti ljudi, sta se najprej uma'1' nila na dvorišče hiše, ki leži na* sproti trgovini in od tamkaj opf°' zovala. Po 20 minutah, ko sta *e dodobra prepričala, da zvonki ubitega stekla ni privabil UuC'1, sta smuknila v trgovino in se ti I a dela. Blago sta metala v mo'" nariške vreče, ki sta jih prav tak'' vzela v trgovini. Nikamor se ji'88 ni mudilo, saj sta izbirala bla<J* približno eno uro. Potem sta zaJa' hala vsak eno kolo in se po Je' lenovem klancu odpeljala Pr°" Ljubljani.
Poti pa nista nadaljevala. P" železniškem, podvozu pri vasi hek pri Kranju sta zapustila C*\ sto in se zatekla v gozdiček. I' skrita sta čakala ves ponedetfjjB Seveda se je Nikolič medtem m vrnil v Kranj, kjer je nakupil nC" kaj hrane in zračno tlačilko kolo.
Zvečer istega dne sta nada'.'6' vala pot proti Ljubljani in nat^ proti Zagrebu. Vozila sta vso in prispela v Zagreb okrog P0'" dneva. Med potjo sta seveda kuP' čevala. To sta počela tudi v m grebu.   Ko   sta prodajala
svoj«*
»imetje«, so ju zalotili organi z8'
grebškega tnz.
Ivica Nikolič je prizna! HM tatvine, ki jih je zagrešil v Krek'-Tudi zanje bo prejel zaslužek plačilo. Primer je toliko bolj 3°' leč, ker gre za mlada človeka, H sta krenila na kriva pota. Sod>-tf jima bo Okrožno sodišče v Ljulj' ljani.
Ukradeni predmeti so bili mala v celoti vrnjeni trgovini S'0' venijašport. Njihova natanko U9"0' tovljena vrednost znaša le nek<1J manj kot pol milijona dinarje^-Vsekakor dober »grižljaj«, ki ?3 ga mlada zlikovca nista utegni", prežvečiti.
Da je bil vlom zelo drzen, $e kaže zanikati. Storjen je bil "3, najbolj prometnem delu mesta, K' ga razsvetljuje močna neonsk* razsvetljava.
In zgodba »o drznih gangster jih z avtomobilom«, ki jo je okrod tega vloma spletla ljudska dom>»" Ijija, je končana. S. §•
VE &
REŠITEV:
V I  I U .) A (I | Si
POKAL PARTIZANA ZA JANEZA NOVAKA Z občnega zbora TVD Partizan Javornik - Koroška Bela
Pred kratkim je imelo TVD Partizan Javornik - Koroška Bela svoj redni letni občni zbor, ki mu je prisostvoval tudi predstavnik okr, Zveze Partizana za Gorenjsko tov. Oman in več predstavnikov družbenih in političnih organizacij tega kraja. Zbor je bil dobro pripravljen, ("oprav društvo v pretek-
li Podhomu, kjer je še   pred  tudi avtomobil pri padcu ni utr-kratkim lesen   most   spajal   oba  pel posebne škode. Tudi škoda, ki bregova   Radovne,  leži  v   strugi  je nastala s pornše>ijem mosta, ne razbito  tramovje.  Mosta  m več. Porušil se je pod težo tovornjaka, ki je bil učividno preveliko breme za  trhle mostne nosilce. Nosil je tovor 1600 kg piva. Ta* kole je bilo:
V torek, 10. marca ob lh.30 uri je tovornjak S-4039 pripeljal v Podhom pivo /.a restavracijo Vintgar. Šofer je sprva upoštevat prometni znak »prepovedana vožnja Za vsa motorna vozila«. 1'ivo je nameraval prepeljati če/, most z ročnim vozičkom. Misel pa je opustil, brž ko so ga delavci v, bližnje žage začeli nagovarjati, na' vendarle zapelje z avtomobilom preko msotu. Svoje prigovarjanje — tako je pripovedoval sam voznik — so delavci podkrepili s trditvami, češ da se tudi ostali avtomobili poslužujejo mosta. To je bilo dovolj, da je voznik sedel za krmilo in pognal tovornjak na most. Ko. pa je vozilo prispelo na sredino, se je nosilna ploskev vdala in most z avtomobilom vred more biti velika. Most je bil nam-je zgrmel v strugo. Nesreča se je reč trhlcn. Vsekakor pa je nerod-končala brez hujših posledic, pa nost v tem, ker je dohod do re-
stavracije Vintgar otežkočen.
Tokratna nesreča dovolj /govorno opozarja voznike motornih
in vprežnih vozil, kako hudo se lahko maščuje malomaren odnos do prometnih znakov.
lom letu ni doseglo lakega uspeha, kot bi ga bilo želeti. Sklepi lanskoletnega občnega zbora niso bili v redu izvedeni. Kljub lemu pa je društvo s svojimi 204 člani doseglo precejšnje uspehe tako v krajevnem, občinskem in okrajnem merilu. Polog rednega doln deluje pri društvu še sekcija za namizni tenis, za smučanje, za atletiko, za odbojko in za košarko. Pred dvemi meseci pa so ustanovili tudi judo sekcijo, ki je že pričela z delom. Očitno društvu primanjkuje vaditeljskega kadra in starejših članov. V glavnem se ut« tivno udejstvuje le mladina, kar je po oni šivani razveseljivo, vendar bi bilo treba k dolu pritegn.ti tudi starejše člane, ki so bili včasih dobri telovadci, pa so delo pri društvu opustili. Po sprejetih sklepih in nakazanih smernicah je moč sklepati, da se bo društvo, če bo dobilo tudi več finančnih sredstev kakor doslej, spet uvrstilo na tisto mesto, ki jo je imelo že pred loti. Sklenili so, da bodo razširili telesnovzgo jno dejavnost v širši krog članstva, usposobili bodo več vaditeljskega kadra, '•?.-vršili bodo nekaj del na svojem domu, dokončno bodo uredili igrišče za košarko in odbojko, organizirali bodo taborjenja, sodelovali bodo na zveznem zle tu Partizana itd. Ob zaključku so na joaslii'žne j-šem delavcem v društvu podelili nekaj diplom in nagrad. Prehodni pokal društva za leto 1958 pa [e s svojim aktivnim delom osvoju Janez Novak. -an
R 0 H 0 M [ T
ROKOMETASl SO ZAČELI
Rokometaši Mladosti iz Kranja so v nedeljo v okviru priprav za bližnje prvenstvo odigrali več tekem. Prvo moštvo je gostovalo v Šentvidu nad Ljubljano, kjer se je srečalo s prvakom ljubljanske pod-zveze Partizanom. Po obojestranski
slabi igri so zmagali domačini z rezultatom 14:12 (6:11). Po prikazani igri so bili Kranjčani precej boljši in bi morali zmagati, če jih ne bi oškodoval sodnik za več golov. Za Mladost so bili uspešni: Poljka Miha 4, Janez Arh 3, Andrej Čolnar 2, Marko Sladoje 2 in Drago iPetrič en gol.
Druga ekipa je gostovala na Golniku, kjer je igrala s Storži-čem. Po lepi in mirni igri so domačini z veliko težavo v zadnjih minutah zmagali z rezultatom 1(>:13 (5:4). Pionirji Mladosti so premagali  Storžič  z  21 :2   (10:1).     J. J.
NAMIZNI UNIS
REPUBLIŠKI TURNIH V MARIBORU
V .soboto in nedeljo je bil v Mariboru republiški turnir za mladince, mladinke, pionirje in pionirke posamezno in moštvano. Na turnirju .so sodelovali tudi igralci z Gorenjske. Zlasti pomemben je USpeh Froliha II in Bevka (oiba Mladost), ki .sta se zelo dobro plasirala.
Rezultati: mladinci posamezno — 1. Tome (Triglav). 2. Frelih II (Mladost), 3. Bevk (Mladost), 4. JarnSek; mladinke posamezno — 1. Petrae (Fu/inar). 2. Knap (Triglav). 3. Krajger (Fužinar). 4. Lairiprel (Triglav); pionirji posamezno: l. Frelih n (Mladost), 2. Vecko (Hrastnik). 3. Kaše (Hrastnik) itd.; mladinci ekipno: 1. Fu-zinar (Ravne), 2. Mladost (Kranj), 3. Odred (Ljubljana); mladinke ekipno: 1. Fu/.inar (Ravne), 2. Triglav (Kranj); pionirji ekipno: 1. Hrastnik. 2. Jesenice. rr
V organizaciji taborniškega
od'
metrov in 30 vrat< i.
I. V.
prireja šahovska sekcija »Svoboda« iz Šenčurja. Turnir jr trajal šest tednov, na njem pa .ic sodelovalo 30 šahistov. Po doka) napeti borbi za naslov prvak' sekcije, je končno osvojil prv" mesto Aco Kranjc pred Miho*11 Markičem. Prav dobre rezultat SO dosegli na turnirju tudi p'0' nirji in mladinci. -a"
S M 0 t A h I (
PRVENSTVO GORENJSKIH TABORNIKOV V VELESLALOMU
reda   severno   moje   jo  bilo v deijo  dopoldne na Zelenici
OS&0
jjrvenstvo tabornikov Gorenjske v veleslalomu. Izidi: ekipno - mlaj*! mladinci: 1. Tržič I. 2561; starei*' mladinci: 1. Tržič II. 3151 i posJ' mezniki — mlajši mladinci: 1 Ti" ran (Tržič) 49,3; člani: 1. Rol'11 (Kranj) 49,4. Proga je bila dol(JJ 1200 metrov z višinsko razliko 25"
Na  tem  tekmovanju  je zadnl
PRVENSTVO ŠENČURJA
V nedeljo dopoldan je bil v Šenčurju končan tradicionalni Šahovski turnir, ki ga v.sako leto
ic'
nastopil najboljši kranjski jn<ioist Stane Kavčič, ki bo odšel na služenje vojaškega roka. Premami'1 je oba nasprotnika in v letos11!1 sezoni ni doživel niti enega porc1' za, čeprav se je boril tudi > tak" kvalitetnimi borci, kot sta Mačč^ in Macarol.
Pred    srečanjem    so nekatefl kranjski tekmovalci položili izp',p za pasove. Kavčič je dobil modrl pas, Črnivec in Molan zelenega -e Hostnik in Trefalt oranžnega.
KRANJČANI PORAŽENI V MARIBORU
V nedeljo so kranjski judoi'* gostovali v Mariboru, kjer so n*" stopili proti ekipi Branika. TeK' movalci obeh ekip so bili utr11' jeni in zato gledalci niso videl1; kvalitetnih borb. Mariborčani s° zmagali zasluženo, vendar nekolik1* previsoko. Rezultat srečanja je Dl i 17:7.
0498
KP Jugoslavije Nemir pod vešali
r
»Munistićna    partija    je    bila liti. Zlasti v Slovenskem Primorju so komunisti dobili večino,
»povedana. Protiljudski režim je je bilo nezadovoljstvo spričo Hali- 0 Trst, februar 1922. Drugi dežel-
ves  svoj  policijski  ustroj f a tiske  okupacije še  posebno  ob- ni kongres KP Italije za Julijsko
ni,.' „<,elavsk'm, naprednim   orga- čutno. O vsem tem lahko nazorno krajino. rtu«cijara.  Vrstile   so   se vsako npvne preiskave in aretacije. Ko
govore že tile dogodki: % Trst, decembra 1921. Prvi de
% Zagreb, 8. marca 1922. Obešen skojevec Alija Alijagič, ki je ubil
»«Uko delavsko zborovanje na Jesenicah 15. in 16. avgusta 1936. leta ob 30-letnici SMRJ (Savez italskih  radnika Jugoslavije) — Slika iz Muzeja NOB Kranj.
^unisti so se pripravljali na te-?atVa° ilegalno delo. O tem nam 'e y zadnjih spominih na takratne "ogodke leta 1921 pripovedoval Jdn*z Mlakar.
ljudstva z organiziranim delav-s'vtm lla CR|H nj Di]0 moc u]tro.
želni kongres komunistične mladine Julijske krajine. V tržaškem predmestju Barkovlje so fašisti požgali Narodni dom, zbirališče Slovencev.
9 Trst, januar 1922. Občinske volitve. V občinah Solkan, Miren, Štandrež, Krmin, Kopriva in drugod
Milorada Draškovita, ministra za notranje zadeve, pobudnika »Obznane«.
O Maribor, maja 1922. Okrog 2000 delavcev železniških delavnic izvaja pasivno rezistenco.
0 Trst, maja. Drugi deželni kon-
Izlet Bleda
Neodvisna delavska partija Jugoslavije ter Zveza delavcev in delavk kovinske industrije in obr-Jugoslavije, pa tudi liste »Svobode«, v katerih rje prevladoval komunisti.ni duh, so prav na po-*>Udo komunistov začele poglab-jfth in utrjevati stike med posameznimi delavskimi središči. Zakon 6 zaščiti države 1921. leta in pro-ki so sledili, so razrahljali ''^ pa popolnoma paralizirali že ^'•Postavljeno dejavnost. Kol ob-7*0 tega povezovanja in utrjeva-"Ja medsebojnih stikov so se po-s|||žovali skupnih kulturnih prire-Wev in izletov. Tako so na pri-mer 15. julija 1923 komunisti z Pšenic v prej omenjenih organizacijah in društvih organizirali iz-'e* kovinarjev in rudarjev in čla-Zveze vobod na Bled. 2e na večer pred 14. julijem, so Se začele zbirati na Jesenicah de-'tlvske množice iz raznih krajev, 'lasti iz Trbovelj. Prišlo je tudi "•'kaj študentov iz Ljubljane. Med nMmi tudi Ciril Štukell Bil ic- ze-0 znan pri organiziranju delavske ""rtdine.
Jeseniški kovinarji so priredili n°stom lep sprejem s kratkim ku'turnim programom. Tam je go-Vo,"il tudi študent. Stukelj. Pozdra-v" je navzoče v imenu »Proletar-ske mladine«. Potem pa je pozval naj ise z enominutnim polkom poklonijo spominu nemških   revolucionarjev:  Karla Lieb-
**>echta in Roze Luxemburgove, ki so li.
ju v Nemčiji zverinsko umori-ko so zadušili nemško prole-revolucijo. Na slednjega dne, 15. julija je bi! l2'et na Bled. Razpoloženje je bilo n* višku. Delavska solidarnost jo fi°bila duška v pesmih, vzklikih, Sovorih. Toda na izletu z delavci s° bili tudi sovražniki. Oblast, je P°slala na Bled žandarmerijsko "krepitev. Med sproščene udele-2pr>ce izleta pa so .se spretno po-"^ali številni policijski agenti. 'Zvohali in zapomnili so si vse ti-st(,i ki so na izletu revolucionarno 'Zstopali.  Kot  posledica   tega so
bi|(,
aretacije.
SKOJEVCI PRED SODIŠČEM
Nekaj dni po delavskem izletu 119 Bledu je komisar obmejne po-liciJe na Jesenicah, oficial Stepiš-^'k dal aretirati skupino jeseniških Mladincev. »Organizirali ste tajno komuni(stično mladinsko organiza-ciJo na Jesenicah.« Tako so jih °bdolžili. Med aretiranimi so bili Tonček in Berti Vergelj, Josip Tre-
bušak,, Tinček Vister, Lovro Až-man, Ivan Mulej in Franc Regit-nik.
Dober mesec kasneje pa je ljubljanska policija pod istim sumni-čenjem aretirala ljubljanskega vi-sokošolca Cirila Štuklja. Predali so ga sodišču. V obtožnici je bilo rečeno, da je pobudnik in glavni organizator komunistične mladine na Jesenicah'
»To so izvlekli iz jeseniških mladincev.« Tako je vsakdo sklepal. Ze mesec so jih imeli v preiskovalnem zaporu. Temu pa ni bilo tako. Iz originalnih sodnih dokumentov Deželnega sodišča v Ljubljani, ki jih danes hrani Centralni komite Zveze komunistov Slovenije, je razvidno, da je sama policija dalj časa opazovala Štuklja in ga zasledovala na vsakem koraku. Policija je med drugim ugotovila, da se visokošolec Ciril Stukelj že dalj časa ukvarja z revolucionarno publicistiko in da o stalni sodelavec lista »Proleterska mladina«. Tudi, ko je hodil na Gorenjsko, so mu bili tajni policisti stalno za petami. Kakor je razvidno iz ohranjenih originalnih policijskih zapiskov, se je Ciril Stukelj leta 1923 nekajkrat zadržal v Delavskem domu na Jesenicah. Policijski agentje so celo ugotovili, da je noč od 14. do 15. julija 1923, noč pred delavskim izletom na Bledu, prespal pri članih prepovedane KPJ, in sicer pri Aleksandru in Urški Šitikov. Da bi svoje domneve čimbolj podkrepili, so agenti v svojem poročilu navedli tudi, da sta »imenovana Šitikov še zmeraj člana Neodvisne delavske partije Jugoslavije, ki močno za-udarja po komunizmu.«
Preiskovalni sodnik je z veliko Vztrajnostjo in spretnostjo hotel iz štuklja Iztrgati priznanje, da je organizator Zveze komunistične mladine in da je ustanovil na Jesenicah podružnico te organizacije. Da bi to dosegel, je sodnik zatrjeval Štuklju, da so ga kot takega že priznali ostali jeseniški mladinci v preiskovalnem zaporu. Toda Stukelj se ni vdal. Zahteval je podpisane izjave. Teh mu sodnik, seveda, ni mogel dati. Stukelj pa je zahteval naprej: soočenje z zaprtimi jeseniškimi mladinci. Dosegel je to. Ko' so bili na skupnem zasliševanju pa so jeseniški mladinci vsi po vrsti trdili, da Štuklja ne poznajo in da ga tokrat prvič vidijo. Prav tako so trdili, da sploh nimajo pojma o kaki komunistični  mladinski  organizaciji na
Jesenicah, ki naj bi bila po sodnikovih besedah v tovarni ali pa izven nje.
Vsa policija s preiskovalnim sodnikom vred je bila nemočna, razočarana. Mladinci na noben način niso hoteli razkriti svoje ji-ganizacije, Bili so složni, trdni. Grozili so jim — brez uspeha. Mladinci - skojevci so vedeli, kaj jih čaka, toda niso se vdali. Obsojeni so bili na več mesecev težke ječe.
Tako je Krajevna organizacija Zveze komunistične mladine Jugoslavije Jesenice ostala nerazkiila in nedotaknjena. Zal celotni proces proti jeseniškim mladim komunistom ni ohranjen. Njihovo zadržanje je ohranjeno le v gradivu procesa proti Cirilu Štuklju.
Tudi Ciril Stukelj se je pred sodiščem zadržal, kakor se revolucionarju spodobi. Zal pa je nekaj let kasneje zaplaval v desničarske vode. Kot kasnejši predsednik Delavske kulturne zveze Svobod je leta 1933 likvidiral revolucionarno jeseniško Svobodo in jo velel razpustiti,
M. Klinar
greš komunistične mladine Julijske krajine.
£ Izola, junija 1922. Fašisti do tal porušili Delavski dom.
0 Trst, julija 1922. Fašisti zažgali zadnji Delavski dom pri Sv. Magdaleni.
% Ljubljana, julija. Stavka tiskarskih delavcev.
Trst, julija. Generalna stavka delavstva Julijske krajine in vse Italije v protest proti fašizmu.
$ Ljubljana, avgust 1922. Drugi kongres SKOJ Slovenije.
© Trbovlje, avgust. — Splošna stavka rudarjev v vseh podjetjih trboveljske premogokopne družbe, stavkalo je okrog 12.000 rudarjev.
<fc Ljubljana, september 1922. Izšel je list »Proletarska mladina«. Oktobra. Izšel je tednik »Strokovna borba«, glasilo neodvisnih sindikatov Slovenije.
@ Ljubljana, novembra 1922. Ustanovni občni zbor Zveze neodvisnih strokovnih organizacij za Slovenijo.
% Ljubljana, decembra. Občinske volitve. Večina za Zvezo delovnega ljudstva.
% Ljubljana, decembra 1922. — Kongres Zveze neodvisnih strokovnih organizacij Slovenijze. Ustanovljena Zveza neodvisnih sindikatov za Slovenijo.
0 Beograd, januar 1923. Ustanovljena »Neodvisna delavska stranka Jugoslavije »kot legalna oblika prepovedane KPJ.
O Trbovlje, februarja 1923. Na pobudo neodvisnih sindikatov veliki protestni shodi rudarjev v Trbovljah, Kočevju, Velenju, Brestanici, Hudi jami, Zabukovici, Hol-mu in Kremelju.
£ Ljubljana, marca 1923. Ustanovljene proletarske akcijske čete — prva vojaška organizacija slo venskega ljudstva za boj proti fašizmu.
£ Ljubljana, marca. Demonstracije uslužbencev in železničarjev v Ljubljani, Mariboru, Ptuju, Murski Soboti, Celju, Novem mestu, Kranju in v Krškem.
6 Ljubljana, aprila 1923. Izšel je tednik »Glas svobode« — legalno glasilo KPJ  za Slovenijo.
{$ Jesenice, aprila 1923. Protestni shodi delavcev. Sprejete resolucije. Enako v Trbovljah in drugih delavskih središčih.
0 Ljubljana, 1. maj. Skupen shod delavstva. Zabava pod Rožnikom. Spopad z Orjuno. Podobno v Trbovljah in rudarskih središčih.
Taka in podobna so bila delavska gibanja po drugih krajih takratne Jugoslavije in tudi izven meja. Protiljudski režim je slutil moč množic, ki so zahtevale svobodo in se upirale nasilju. Tudi vešala, ki so jih postavili v Zagrebu za mladinca Alijagiča, niso prestrašila delavstva. Niti same mladine. Nemiri so se nadaljevali. Komunisti so iskali različne oblike in možnosti stikov z množico, organizirali so razne športne, kulturne in druge prireditve in izlete, kjer so gibanje delavstva usmerjali v enotni boj za njegove pravice. Kako je bilo takrat v najmočnejšem delavskem središču Gorenjske — na Jesenicah, opusu je Miha Klinar v naslednjem sestavku.
L
m
ca
delo v stanovanju vam
L. F. Železniki
VPRAŠANJE: Za izgotovolj poslal obrtnik računi, kjer je- pravilno obračunan material, pri postavki za delo pa vam ni označil števila UT in urne postavke. Delo je Opravljal kvalificiran vodovodni pomočnik in dva vajenca. Smatrate, da je račun visok glede na opravljeno delo.
ODGOVOR: Račun ni pravilno izstavljen, zato imate pravico istega zavrniti in zahtevati, da vam obrtnik izstavi novega s točno soecifikacijo ooravljenih ur. Ure kvalifleiranega delavca in vajenca morajo biti označene posebej.
Po prejemu novega računa na, v kolikor boste smatrali, da je isti previsoko obračunan glede urne postavke oziroma da je oreveč delovnih ur, se obrnite na pristojno tržno inšpekcijo pri občinskem ljudskem odboru.
A. N. Vižmarje
VPRAŠANJE: Koliko dni plačanega letnega dopusta vam pripada, če imate od  10 do  15 let službene dobe.
ODGOVOR: Za delovno dobo nad 5 do 15 let vam pripada 18 delovnih dni v skladu s 26. členom Zakona o delovnih razmerjih. Uradni list FLRJ št. 53/57.
H. F. Bled
VPRAŠANJE: Aprila 1958 sle kupili od V. C, lolieo staro dve leti s pojasnilom, da je bila ista 1. novembra 1957 oplojena in da bo avgustu imela teleta. Plačali ste prodajalki kupnino v znesku 42.500 dinarjev. V septembru je bila ocenjena krava od mesarja na 29.000 dinarjev. Tako ste Utrpeli 13.500 din škode, katero vam je povzročila prodajalka, ker vem je prodala kravo kot oteleteno in sle imeli izgubo zaradi teleta in mleka. Ali je predmet zastaral oziroma kdo nosi I) r < i v d 11 e s 11 o s k e  v   primeru spora?
ODGOVOR: Rok jamčenja je zastaral, vendar lahko uveljavite odškodninski zahtevek, ki praviloma zastara v treh letih. V dokaznem postopku pa boste morali dokazati, da vam je prodajalka odorodala kravo kot oplojeno in sle vi kot tako kupili in ste plačali tudi oo takratni tržni ceni. Svetujemo vam, da se v času uradovanja znjasite pri Okrajnem sodišču v Radovljici, kjer objasnite vaš soorni predmet in ukrenete vse potrebno, ko bodo zbrani dovolj  tehni dokazi.
Glede pravdnih in ostalih stroškov vam za sedaj ne moremo pojasniti, kdo jih bo utrpel, ker jih praviloma nosi oseba, ki i/miil>i pravdo, v primeru pa, da je tožbenemu zahtevku le delno ugodeno, se stroški delijo.
NA RAČUN SKUPNOSTI
O zidanju hiše ob križišču cest na Bled in v Lesce je bilo lam Že precej govora. Končno je bilo izdano gradbeno dovoljenje in delo je steklo. Danes so tam že temelji.
qoren j* h
A Tole, kar bom zdaj povedal, se je že precej dolgo kuhalo po meni. Ne gre za osamljen primer, temveč za splošno prakso, ki je pri naših dijakih, ki se vozijo v kranjske šole z avtobusi, hudo priljubljena. Ko prispe avtobus na postajališče, se skozi gnečo potnikov, ki vstopajo, ročno prerine dijak in zasede svoje mesto. To pa še ni vse. Njegova »sveta dolžnost« je, da rezervira sedeže tudi za svoje sošolce. — To se mi je zadnjič pripetilo na Visokem. Kljub temu, da sem se hitro prikopal do prvega praznega sedeža, sem ostal brez njega. »Rezervirano!« me je opozoiril rdečeličen pobič. Hotel-sem sesti na sosednji sedež. »Rezervirano!« se je oglasil isti glasek. Pri tretjem sedežu isto, pa pri četrtem. Matiček, trikrat sem pogledal okrog   sebe,   petkrat hotel
sesti, nazadnje sem pa ostal brez sedeža. Medtem ko sem se vljudno oziral po prostoru, ki ni »rezerviran«, so jački zasedli vse prostore. Kaj sem hotel! Čedno sem e obesil pod strop in lovil ravnotežje do Kranja. Edina tolažba zame so bili tudi drugi potniki, celo starejši od mene, ki so delili z menoj enako usodo. — Menda bi lahko sprevodniki s pridom posegli v to grdo navado naše mladine in jih poučili, da morajo odstopati sedeže starejšim sopotnikom!
A Če že govorim o avtobusih, pa še tole. — Ko me je ondan zaneslo v Zalog pri Cerkljah, sem si mimogrede ogledal tudi tamošnjo avtobusno postajo. Cestišče, kjer obračajo avtobusi, je preozko, zato so bili prisiljeni raz-
širiti premikališče še na sosednji travnik. Popolnoma razumljivo je, da je teren ob deževnih dneh tak, kot bi po njem vozili 40-tonski tanki in ne avtobusi. Tistikrat mi je prišlo na misel, kako bi bilo, če bi prostor, kjer avtobusi obračajo, primerno uredili. Vsekakor bi bilo obračati mnogo laže, razen tega pa bi dobilo središče Zaloga lepšo podobo.
A Nekaj let bo tega, kar je Kmetijska zadruga Komenda dobila dovoljenje za mesarski obrat. Seveda je bilo pred tem treba ugoditi prenekate-ri zahtevi sanitarne inspekcije. Pravim vam — hudo prijetno je pogledati v obrat. Povsod vzorna snaga, ki je lahko vzor marsikateri mestni mesariji. Je mar tudi poslovanje tako čisto in higi-
Toda, kot pravijo, bodo znova preklicali gradnjo .in zravnali temelje. Okoli pol milijona dinarjev pa je zavrženih.
enično? — Ko sem ondan bolj natanko pregledoval črevo za salame, sem bil opazil, da je vse prej kot čisto. Med črevami je bilo tudi nekaj koncev, dolgih približno pol metra. Kaže, da so bili pripravljeni za polnjenje z mesom, kajti na enem koncu so bili že zavezani z vrvico. Nisem si mogel kaj, da ne bi pogledal, kako je s to stvarjo. Nehote sem tisto stvar poduha! in skoraj bi me vrglo vznak. Smrdelo je, da nikoli tega. Ko sem konec črevesa obrnil, je bil še ves poln črevesne sluznice. Kar milo se mi je strilo, ko sem se spomnil na tiste, ki uživajo te mesarske blagoda-J. Menim, da ni dovolj, če so lokal in orodje čisti, če so stene obložene s ploščami. Čisto naj bo tudi delo mesarja.
A Tistemu, ki skrbi za prižiganje in ugašanje luči v Komendi, bi svetoval, naj luci podnevi ugaša, prižiga pa naj jih ponoči. Naj ga ne moti to, da je luč ženskega spola in da ženske po uredbi ne smejo delati v nočnih izmenah. Vas pozdravlja Vaš BODIČAR!
	Hi			
				
7i
7i
Videla je Napoleona
PRAZNOVERJE NA VZHODU
Posebna anketa je dala zanimive podatke o obsegu praznoverja na Daljnem vzhodu. Tam, na primer, kmetje verja-jo, da človek sploh ne bo čutil največjega mraza, če bo tik pred pričetkom zime pojedel čim več kuhanega čeisna in dušenega fižola. Ali pa tole: kdor želi vedeti, ali bo imel pozimi poslovno srečo, naj si skuha skodelico čaja. Če plavajo čajni lističi v skodelici pokončno, potem je praznovernež prepričan, da ga bo spremljala sreča. — Anketa je ugotovila, da so taki in podobni »nasveti« in prerokovanja na Daljnem vzhodu tako razširjeni, da sploh ni mogoče vseh opisati.
Naj omenimo samo še nekaj stvari, ki jim ljudje na Daljnem vzhodu slepo ver-
jamejo. Če ženska ali dekle šiva vrečico za riž v meseični noči. da bo izredno »nadarjena šivilja«. Če kdo opazi na nebu meteor in si v tem trenutku česa želi, se mu želja »mora« izpolniti. Če kdo v družini preveč zapravlja, morajo zaskrbljeni sorodniki spraviti v njegovo hišo črnega mačka, ki bo pripomogel, da se bo za-pravljivec spreobrnil v varčnega človeka.
Praznoverje na Vzhodu pa ima včasih žalostne posledice. Ponekod so ljudje prepričani, da morajo dekleta, ki so se rodila v določenem letnem času in ob določeni nočni uri, na vsak način iavr-niti prvega snubca, da so pozneje z drugim možem srečne vse življenje. — Če
Sveta Helena je 16 kilometrov dolg in 12 kilometrov širok osamljen vulkanski otok v južnem delu Atlantskega oceana, ki so ga odkrili leta 1502 portugalski mornarji. Leta 1815 je bil tja kazensko poslan Napoleon In tukaj leta 1821 tudi umrl. Na sliki vidite želvo z Imenom Jonathan na vrtu guvernerjeve palače. Stara je že 250 let in je na otoku Sv. Helene živela že takrat, ko je bil tam Se Napoleon. Znano je namreč, da želve izmed vseh živali dosežejo najvišjo starost.
»Nevarni pas«
okoli Zemljine krogle
se dekle za mizo večkrat presede, pomeBi-da se bo večkrat poročila. — če nosečnica nekje na poti plamen, ■»•<* samo pritisniti roko k sebi in otrok, fcf se bo rodil, bo imel znamenje na določ«' nem me>stu. — če bodoča mati pre*k«^ kokošje jajce, bo trpela hude porod*e bolečine, če pa sešije oba rokava syoj«#8 kimona in ju ne prišije istega dne k ••' leki, bo dala življenje pohabljenem« otr*' ku. — Razen kmetov verjamejo v t**6 podobne vraže celo nekateri izokrai«0' ljudje.
ZA RAZVEDRILO
KRIŽANKA ST. 6 Vodoravno: 1. reka, ki namaka avaj«*' hodnejši del Jugoslavije, 6. brencelj, * daljše časovno razdobje, 8. veznik, t. »*" slov za delo, 11. načina raziskovanja a" proučevanja, 13. zemeljski plin, 14. srbohrvaški predlog, 15. hoditi, 17. kratica vodilno jedro naprednega mladinskega
Pri proučevanju podatkov, ki jih je posredovala sovjetska kozmična raketa, so prišli sovjetski znanstveniki do zaključka, da pri 50.000 km od Zemlje in naprej intenzivnost kozmičnega izžarevanja postaja nepomembna in se praktično več ne menja.
Po izjavah profesorjev Sergeja, Ver-nova in Aleksandra Cudakova je dokazano, da  pri 50.000 km  od Zemlje postaja
Magnetofon za slike
Magnetofon je danes že nekaj čisto vsakdanjega in se niti več ne čudimo, da nam droben trakec verno repruducira vse, kar smo ravnokar posneli. Če hočemo drugič posneti nanj kaj drugega, prejšnjp stvar pač enostavno »izbrišemo«, to je razmagnetimo.
Za začetkom televizije se je rodila tudi želja, da bi lahko tudi slike spravili v »konzervo«, kot smo do sedaj glas. Toda tehniki so naleteli na skoraj nepremostljive težave. Potrebne so silno visoke frekvence. Magnetofonska »g ava« bi se torej morala vrteti z brzino 50 metrov na
r
Samomori na Japonskem
Statistični podatki kažejo, da je samomor glavni vzrok smrti pri Japoncih od 15. do 24. leta starosti. Znano je, da je število smrtnih primerov zaradi samomora bilo na Japonskem vedno precejšnje. Vzrok za to je tradicionalna filozofija in stari ljudski običaji. Današnjo »epidemijo* samomorov pa japonski psihiater dr. Takejama pojasnjuje z duševnimi krizami, ki jih pri japonski mladini povzroča boj med starimi nazori in modernim, zapadnim načinom življenja, ki se na Japonskem vse bolj uveljavlja.
Dr. Takejama je ugotovil, da so samomori najpogostejši pri študentih, medtem ko Japonski mladinci, ki so manj izobraženi, pogosteje iščejo sprostitev v kršenju zakonskih predpisov kot v samomoru.
V*
sekundo. Pred šestimi leti so sicer Američani že sestavili tak magnetofon za slike, toda treba je bilo imeti dva kilograma traku za pičle štiri minute slikovnega predvajanja in je bil praktično torej neuporaben. Stvar se je premaknila z mrtve točk ešele takrat, ko sta dva francoska inženirja izumila vrteči boben z večjim številom magnetofonskih glav in tako je danes ameriška industrija že izdelala večje število čisto uporabnih slikovnih magnetfonov. Pri televizijskem snemanju lahko tako sedaj mirno »izbrišejo« delček prizora, ki se ni posrečil.
Na trg so prišli celo že prvi taki aparati za amaterje. Seveda so zaenkrat še zelo dragi. Kdor ga ima, lahko sam doma posname na trak televizijsko oddajo, ki ki mu je bila posebno všeč in si jo potem sam reproducira kolikokrat hoče. Govorijo celo že o elektranskem fotografskem aparatu, ki bo komaj tako velik kot navadna Leica. Oče bo tako lahko filmal svoje otroke pri igri in minuto kasneje na platnu že pogledal, kaj je ujel. Menda tudi že sestavljajo takole filmsko magnetofonsko kamero za snemanje v barvah.
energija kozmičnih žarkov zelo majhna — od 30.000 do 100.000 elektronvoltov. Te elektrone lahko absorbirajo tanke plasti materije, kar omogoča lahko obrambo pred njihovimi škodljivimi posledicami.
Ta dva znanstvenika tudi pravita, da obstoja okoli Zemlje poseben krog drobnih materialnih delcev — pas najmočnejšega izžarevanja. Pri 400 km nad Zemljo je količina teh delcev izredno majhna, medtem ko se z višino močno povečuje. Na višini 15.000 km postane že 700-krat večja od količine pri 400 km. Pri višini 15.000 km imajo drobni materialni delci energijo, ki jo cenijo na nekaj sto milijonov elektronvoltov. Izven tega »nevarnega pasu« pa količina drobnih materialnih delcev spet ^hitro upada.
^DiintiDarufDSTja
PLAVAJOČI NEBOTIČNIK
Ameriška mornarica je pred kratkim dobila 60.000-tonsko letalonosilko, ki je visoka kot hiše s 'petindvajsetimi nadstropji. Stroški gradnje so znašali 190 milijonov dolarjev. Ladja bo šla na prvo vožnjo čez tri mesece.
NOVO SOVJETSKO LETALO
V Sovjetski zvezi je pred kratkim prišlo do prvega poskusnega leta novega potniškega letala. Novo letalo, ki ima prostora za »uo potnikov, je preletelo razdaljo med Moskvo in Kijevim v treh urah in petnajstih minutah. Letelo je s hitrostjo 600 km na uro.
' 1	2	5	4		3 '
				/m	—■ j
:*			WA	s	
:	d	9	10		
t	12				
<					
		m		16	
i		77			
					
banja Jugoslavije, ki je bilo ustanovljeno pred 40 leti, 18. obkoljena.
Navpično: 1. politično in gospodarsko središče Dolenjskega, 2. priimek druge98 basista vokalnega kvinteta Kranjčani, 3 država v ZDA, 4. začetnici imena in pri' intka hrvaškega književnika (1909), 5. Etiopija, 8. začudenje, 10. ponira, usana. 12. grška črka, 16. pravilno nihanje delcev zvočnega izvora, 17. SD.
Rešitev križanke št. 5: vodoravno "*j 1. kolona, 7. akuten, 8. kača, 9. OC, 10' vem, 12. Avar, 14. omi, 15. It(alija), l*i zeva, 19. emisar, 21. Tirana; navpično --1. kako, 2. okacam, 3. luč, 4. otava. 5 ne, 6. Anam, 11. Erivan, 13. vizir, UG omet, 16. Tara, 18. ESA, 20. mi.
99
l|0MAN
Ali pa je nejevoljno še zmeraj tlela iskra ljubezni iz mladih let, ki je vse poznejše ni moglo zadušiti? Kdo bi to vedel? No, zdaj oba počivata tam za cerkvijo. Konec je njunih prezirov in sovražnosti. In Naci je tudi umrl. Pokopan je nekje na Madžarskem. Pri vojakih, na manevrih ga je zadela sončarica. Pravzaprav — škoda fanta! Bil je bolj podjeten kot Štefan. In Tilda je na Lancovem. Njen mož pije in mešetari po semnjih. Dobrega nima pri njem ...
Tako smo se razleteli na vse strani, je pomislil Dominik. Kakor ptiči iz istega gnezda, ki se nazadnje niti ne poznajo več. Rekel bi, da je meni še najbolje. A nazadnje, hudič si ga vedi, sta pa morda celo srečnejša kot jaz! Vsaj nekoč sta bila gotovo srečna, jaz pa nikoli!
Nenadoma se mu je zazdelo, da ga je življenje za vse ogoljufalo. Bilo mu je, kot da edino v samoti host sme biti čisto odkrit do samega sebe. Doma je smel biti podjetnik, gospodar. Tu je bil lahko Dominik, nič drugega kot Dominik. Z leti je vse bolj mučno občutil to dvojnost v sebi.
Čez čas je vstal in se nameril v Kamno gorico. Mora pogledati k Herderju. Čas bi že bil, da bi se s Herderjem domenila zaradi Hele. Računi so jasni — Herder ne bo dobil boljšega ženina za hčer.
Trezne misli so mu pregnale čustva in odločno se je spustil v dolino. Hodil je kar povprek čez travnike. Iz gošče se je dvignila jata jerebic. Dominik je samogibno snel puško in pomeril. Strel je razpršil jerebice na vse strani. Iz leščevja ob vodi je prhnil trop vrabcev, kosi so zbegano cvrkutali okrog gnezda z goliči. Zadel ni nič in jezno si je vrgel puško nazaj na ramo.
»Saj sem vedel, da ne bo nič,« je zagodrnjal. Prebrodil
je močvirje in se prebi slkozi bičje na pot. Obšel je Bičkovo gostilno. Močno se je spremenila. Na vrtu so stale pogrnjene mize in dve natakarici sta stregli gostom. Dominik se je nehote spomnil, kako je svoje čase hodil sem k Bičko-vi Poloni. Ozrl se je k nizki koči pod vasjo, kjer je zdaj živela. Z njo je prišlo natanko tako, kot si je bil že takrat mislil: vzela je nekega kovača in zelo revno živela z njim. Pravili so, da jo je mož prvo jutro po poroki pretepel in ji rekel, naj gre k tistemu, ki ji je prvi osmukal cvetje.
Pravzaprav je neumno premišljati o teh rečeh. Vse je minilo. Polona jih mora že tudi imeti petdeset. To se pravi, da je že vse dobro in hudo za njo. Kaj bi se zdaj trapil s tem? Res pa je, da razen Polone nikoli ni ljubil nobene. Vse, kar je bilo drugega, je bilo nepomembno. Tudi tisto s Sončevo Marjeto. Ana je bila tista leta razdražljiva, da je ni mogel prenašati. Tudi se je naglo postarala — sicer pa nikoli ni imel veselja z njo. Marjeta pa se mu je nastavljala. Pravzaprav ne — nastavljala se ravno ni, samo tako čudno ga je zmeraj dražilo, kadar jo je videl v vigencu čepeti zraven nakovala z razpeto srajco, tako močno in zdravo. Ana pa se je potem zaradi tega hotela vreči čez jez! Zdelo se mu je, da je ravnala krivično. Njemu še štirideset let ni bilo in pošteno je plačal za otroka. Tudi iz vigencev jo je odslovil — ali je bilo potemtakem vredno zganjati komedije? Toda Ana je za nekatere 'Stvari kar preveč občutljiva, čeprav mora priznati, da je drugače razumna.
Obstal je pred Herderjevo hišo, si predejal puško in vstopil. V veži se je domislil, da si je pozabil odrgniti blatne škornje pred vrati. Eh, kaj? Z lova ne prihajaš zlikan!
Starega Herderja je našel sedečega v rdečem plišastem naslonjaču in s cigaro v ustih. Lenobno se je vzdignil in pozdravil Dominika. »Ali si zalezoval lisico?« je vprašal in pokazal na puško.
»Nič nisem zalezoval,« je odvrnil Dominik, prislonil puško v kot in se zleknil v drug naslonjač, Herderju
nasproti. »Na jerebice sem streljal, pa nisem zadel,« Je povedal med smehom.
»Pravi nedeljski lovec,« se je hahljal Herder. »D©lg° te že nisem videl. Kako pa živiš?«
»Tako — tako.«
»Pa ne, kakor hočejo drugi?«
»Za zdaj še ne.«
»In v prihodnje?« Herder je segel na mizo po čtsnik. »Si bral oglas? Presneto so pogumni!« »Se bodo že unesli.«
»Hm... Pravijo, da je Špan sam dal petnajst tisoč.«
»Tako? Ko sem bil zraven jih je obljubil deset. Potemtakem pa ima Johan zdaj polovico delnic«
»Mhm. — Ti pa nisi maral pristopiti?«
»Ne. Jaz sem najraje sam svoj gospodar.«
Herder je malomarno prikimal in ponudil Dominiku viržinko. Kadila sta in molčala. Dominik se je razgledoval po sobi. Herderjevi so imeli vse bolj gosposko urejeno kot Gašperinovi. Seveda, stara, bogata hiša! Dominik se je spomnil, s kakšnim spoštovanjem jo je gledal, ko je bi' še otrok. Ze sam ribnik pred hišo se mu je zdel nekaj posebnega. Takrat bi ne verjel, da bo kdaj takole domaČe, z blatnimi čevlji sedel v Herderjevi hiši. Celo potem, k° je bil že gospodar pri Gašperinu in je prišel po opravkih k Herderju, se ni mogel znebiti občutka; kakršnega ima človek v farovški veži: skoro nerodno mu je bilo, ker je Herder govoril z njim kot s sebi enakim. Zdaj pa je bil tu že tako domač, da je poznal prav vse predmete v hiši, od preprog na tleh do rdečih plišastih naslonjačev; čipkastih zaves na oknih in bodečih kaktej, ki se samo enkrat v letu za nekaj dni pokrijejo s krvavordečimi cvetovi. -~ Sicer pa Herder ni več tako bogat, kot je bil nekoč. Morebiti bi niti njega, Dominika, ne odtehtal. Zadnje čase se mu je sicer posrečilo kupiti nekaj delnic Kranjske industrijske družbe na Savi in od tega si zdaj veliko obeta-Že dolgo govori samo še o železarni, valjarni in drugih obratih. — No, malo bolj ali manj bogat, to je vseeno.