SŠffl3B3OB2EI3eaS0SHiaSaaaeSB®eBSBS2B«0BeBSEaa§BBHB®a!BBHBMBB __ DELAVSKA '• . . '. - M - m- ■ J,- -■■■ ■!. '1- ■ ,/ : ENOTNOST M il w Ji 11 V O X - - -- - - »'■ - •_-L-_---:. ___+_ ■ -__ . K? •: : ~ ._• -. -• K Danes na 5. strani: \ BOLJ LIČNO, A NE DOVOLJ KVALITETNO TT": mm m . ; ^ ' •/ ji Četrtek, 13. avgusta 1964 Št. 31, leto XXII V OKVIRU Od prvih vesti, da številni investicijski objekti nimajo tehnične dokumentacije ali denarnega kritja, nas je zabolela glava. Številke so bile tako porazne, da skoraj nismo verjeli vanje, ali pa smo dobili vtis, kako močno brezglava je naša investicijska gradnja. Zdaj se počasi stvari »normalizirajo«. Investitorji so v glavnem poskrbeli za tehnično dokumentacijo, za sredstva, ali tudi samo za lažna potrdila. Kar je pri vsem tem najbolj zaskrbljujoče — s skoraj nezmanjšanim tempom gradimo naprej. Pozdravljali smo sklep, da bomo investicije Zavrli? da ■ne moremo več graditi v takšnem obsegu, ne da bi pri tem trpel standard. Toda takrat je večina investitorjev mislila: »Ustavite, zavrite, samo — kuje, ne naše investicije«. Kajti, vsaka začeta investicija ■je po njihovem mnenju upravičena in vsako je treba na neki način zagovarjati. V nasprotnem prin\eru bi morali z besedo/ na dan, kdo je kriv za nesmotrne gradnje. Eden izmed, podatkov o ,investicijah je menda prikazoval, da zajemajo gradbena dela blizu 60 °/o vrednosti vseh investicij. Nekaj dni je v gradbenih podjetjih škripalo, čuli smo glasove: »Kako lahko ustavite investicije, ne da bi to vnaprej najavili. Mi smo najeli delovno silo, imamo delavce, kam z njimi. Ali je to delavsko samo- NEZMANJŠANE INVESTICIJE? upravljanje, da lahko take načrte in odločitve prekriža administrativen sklep?« Zdaj, kot kaže, je, kar zadeva gradbeništvo, vse v najlepšem redu. Ni prišlo~do. občutnega zmanjšanja števila zaposlenih, kajti investicije potekajo naprej. Drugo opravičilo, s katerim v večini primerov dokazujejo potrebo po nadaljnjih gradnjah je, da skoraj nikjer ni hiogoče zaustavili gradenj, češ da bi zato nastala gromozanska škoda. Res je potreben tu premislek, da ne zaustavimo najbolj občutljivih gradenj in investicij, da ne končamo nekje tik pred koncem, ali tik pred streho. Toda na drugo spoznanje, glede katerega ni bilo prigovorov, da gre preobsežna investicijska izgradnja na račun realnega življenjskega standarda zaposlenih, ne bi smeli niti za hip pozabiti. Prav te odločitve zahtevajo poguma, zrelosti in razsodnosti p/roizvajalcev. Tu je. potrebno zaustaviti poniglavo, kratkovidno orientacijo: »Glavno, da mi pridemo Skozi, dnigi naj počakajo. Mi bomo skušali zvrtinčiti, posredovan bomo, dokazovali, potvarjali dejstva, številke, dokler ne bomo pod streho« Takšna orientacija in praksa nujno kličeta administrativne ukrepe, prepovedi, ker je treba z zakonom, uredbo zavarovati tisto, kar ne dosežemo po zdravi pameti. Če smo se dogovorili, da je naša prva skrb — življenjski položaj, izboljšanjp- položaja proizvajalca, potem se je treba tudi nekaterim p^revelikopoteznim, prelepim in prelahkim načrtom odreči. Poiskati je treba morda težje, toda zato toliko bolj perspektivne poti, da bomo z manjšimi vlaganji, z boljšim izkoriščanjem že obstoječih zmogljivosti, z boljšim sistemom nagrajevanja proizvajalcev dosegli enake, v perspektivi pa boljše ekonomske učinke. Pri nas pogosto ni problemov, če je treba odobriti kakršen koli investicijski načrt. Obilo težav, predvsem pa nepotrebnega govorjenja in zavlačevanja pa nastane, če bi morali začeti razpravljati o novem pravilniku o nagrajevanju, če bi bilo treba proizvajalce bolj nagrajevati za boljše delo. Prav v tem pa leži jedro problema: bolje nagrajevati, bolj spodbujati k dobremu delu in bolj preudarno trošili vsa ostala sredstva. Ce pa spoznanja ne bodo prodrla, potem bo pač potrebno poseči po učinkovitejših sredstvih, ki bodo zagotovila takšno, ekonomsko politiko in orientacijo, ki bo v interesu vsega delavskega razreda. STARO PRAKSO PREPOČASI ODPRAVLJAMO v Načelo, naj imajo gospodarske organizacije čim več sredstev za razširjeno reprodukcijo, bistveno spreminja odnose med delovnimi organizacijami in komuno. Trenutno se to najbolj odraža v prizadevanju, da bi višali osebne dohodke in tako spodbudili delavce k še boljšemu in uspešnejšemu delu ih gospodarjenju. To je v • očitnem nasprotju z dosedanjimi težnjami komun, naj delovne organizacije zagotovijo zaposlitev vsega dela zmožnega prebivalstva v'komuni, kar je bilo doslej mogoče predvsem na osnovi nizkih osebnih dohodkov. Dejstvo je pač, da je tak način zaposlovanja »za vsako ceno« škodoval ekonomičnosti in rentabilnosti podjetij in — kot opažamo že marsikje — ni razreševal problemov, temveč jih je še pomno-ževal. Prav tako je tudi s prakso občin, da so zbirale sredstva od podjetij tudi mimo obvez podjetij nasproti njim, da bi reševali komunalne zadeve, ki so se zdele občinskim ljudskim odborom neodložljive, zanje pa niso imeli dovolj sredstev. Prav tendenca po zviševanju osebnih dohodkov in sploh po uveljavljanju neizprosnih zakonov, ekonomike, je že ustvarila določeno selekcijo med podjetji zmožnimi razvoja, in podjetji, ki so že doslej živela bolj iz subvencij kot iz rezultatov lastne podjetnosti. V marsikaterem podjetju namreč niso mogli zvišati osebnih dohodkov drugače kot zgolj na škodo svojega .poslovanja, v marsikaterem podjetju pa imajo težave prav s tem, da so delovna mesta namenoma nizko ovrednotili in zdaj ne najdejo drugega izhoda kot nadaljnje investiranje, ki jim pa spričo dejstva, da s prekomernim zaposlovanjem zmanjšujejo kont-nost investicij, ne pomeni tistega, kar morajo investicije pomeniti za gospodarstvo. ENOSTRANSKO ZVIŠANJE OSEBNIH DOHODKOV JE IZGUBA Konkreten primer enostranskega zviševanja osebnih dohodkov smo opazili v splošnem gradbenem podjetju »Novogradnje« v občini Tržič. Iz informacije o gospodarjenju v tem podjetju, ki jo je pripravil občinski sindikalni svet, povzemamo naslednjo ugotovitev, ki je za naše razmišljanje značilna: »V podjetju so s 1. marcem dvignili osebne dohodke na 25 tisoč dinarjev mesečno. S tem je bilo potrebnih mesečno dodatnih 18 milijonov dinarjev, za kar pa niso imeli kritja, niti ga nimajo zdaj ...« Kolikor več sredstev bodo potrebovali še za nadaljnje večanje osebnih dohodkov nad 30 tisoč dinarjev, toliko se bo v'naslednjih mesecih, relativno sicer, vendar zagotovo večala izguba podjetja, ki trenutno variira okrog 20 milijonov dinarjev. Upravni odbor je ob prenašanju sredstev od družbe delovnim organizacijam izrazil prepričanje, da je mogoče stanje spremeniti z oprostitvijo plačevanja občinskega dopolnilnega prispevka in nekaterih drugih dajatev: »Nadalje je težnja za oprostitvijo še preostalih 50 % dajatev: (50 »/o jih je bilo namreč ukinjenih že prejšnje leto.)« Hkrati s tem ugotavljajo tudi to, da so v podobnem položaju tudi vsa druga gradbena podjetja. To pa pomeni, da bi morale občine tudi drugod oprostiti gradbena podjetja 'vseh ali vsaj večine dajatev, kar pa bi bila v vsakem primeru le začasna zelo kratkovidna rešitev, kajti gre vendar za problem gradbeništva nasploh in za nr» smiselno komunalno politiko, ki je težila za tem, da ima vsaka občina tudi svoje lastno splošno gradbeno podjetje. Zdaj pa vidimo, da ima vsaka tista občina, ki ima taka majhna gradbena podjetja, svoje splošno breme, ki se vse bolj zajeda v občinski proračun. KOMUNA IN PODJETJE Z drugimi besedami; sedanji gospodarski premiki pri nas ne bazirajo samo na prenosu sredstev podjetjem za razširjeno reprodukcijo, temveč zahtevajo tudi širši pogled na gospodarjenje ne samo od delovnih organizacij, temveč tudi od občinskih forumov. Gospodarjenje delovne organizacije v neki komuni je vendarle odvisno od splošnega razvoja dotične gospodarske panoge (in njenega položaja na tržišču, ne pa le od želja komune oziroma delovne organizacije. ALI JE MOŽNO OPRAVIČILO ZA POSLOVNO IZGUBO Do neke mere je vsekakor mogoče opravičiti tako ali drugačno poslovno izgubo, ne zdi se pa mi nujno, da je potrebno vsako podjetje, ki izkazuje svojo nezmožnost, da se ohrani na tržišču in s tem v življenju, tudi reševati. Tak je primer z mesarskim podjetjem v občini Tržič. Iz opravičila tega podjetja službi družbenega knjigovodstva povzemamo naslednje: »Podjetje je po polletnem obračunu, tj. v dobi januar—junij 1964 izkazalo poslovno izgubo v znesku 2,037.042 dinarjev. Vsa ta izguba je bila zabeležena v juniju, ker je podjetje še ob koncu maja izkazovalo 1,6 milijona dinarjev ostanka čistega dohodka.« Podjetje dokazuje, da je to posledica zvišanja nabavnih cen klavni živine in se pritožuje nad tem, da nisg ustrezno večje tudi' maloprodajne cene niesu in mesnim izdelkom. Od tod skle- pa, da bi bilo »skrajno nepravično, da bi se nad kolektivom zaradi prikazane izgube izvajale sankcije v osebnih dohodkih, posebno še zaradi tega ne, ker je izguba sledila kot posledica zunanjih objektivnih sil na trgu klavne živine.« Ne bi rad govoril o pravičnosti v ekonomiki niti o objektivnosti omenjenih »objektivnih sil« na tržišču. Poudarjam pa, da je bila težnja po zvišanju cen v kmetijstvu in drugod že dalj časa znana in je izhajala prav iz delovnih organizacij. To pa pomeni, da bi vsaka delovna organizacija lahko pravočasno, predvidela posledice^ki bodo rezultat spremenjenih "odnosov na tržišču. Končno pa prevzema vsaka delovna organizacija s svojim obstojem in delovanjem določen poslovni rizik, ki je lahko odvisen od lastne podjetnosti lahko pa tudi od nepredvidenih premikov na tržišču in sploh v gospodarstvu. Dober gospodar pa je tisti, ki je sposoben slutiti tudi nepredvidljivo in je na to pripravljen. TUDI INVESTICIJE NE REŠUJEJO VSEH PROBLEMOV Ko se znajdejo delovne organizacije in komune v podobnem položaju, se navadno rešujejo z investicijami. V trenutnih razmerah marsikje trdijo, da zvišanja osebnih dohodkov ne morejo reševati drugače kot z višanjem vrednosti delovnih mest. To pa je, pravijo, mogoče le z novimi investicijami. Tako trdi- (Nadaljevanje na 2. strani) Kako so razprodali1 tovarno Lepo predstavništvo imate, toda kje pa Hm. veste, tovarno smo zaprli zaradi — je vaša tovarna? varčevanja! Karikatura D. Saviča »Rudi Cajavec« »vleče« komuno iz nezavidnega položaja.— Ali se bo in v koliki meri izplačalo prevzeti podjetju tekstilno tovarno? Sklep: Tovarna bombažnih tkanin iz Banja Luke se priključi tovarni elektronike »Rudi Cajavec«. Ne gre toliko za priključitev kot za razprodajo tekstilne tovarne, katere življenjska doba je bila zelo kratka — vsega eno leto. »Rudi Cajavec« je prevzel hale in nekaj inventarja, v prodajo pa bale tekstilnega blaga ih nepredelani bombaž. Občina je razprodala statve in ostalo opremo. Tekstilni delavci so zapustili statve in se napotili v tečaje elektronike. Sklepa o »priključitvi« delavski svet »Rudi Cajavec« ni izglasoval tako gladko in brez prigovorov. Tekstil in elektronika — kakšna zveza je to? Ali bodo delavci, ki so še pred nedavnim stali za statvami, znali dobro tkati tudi žice za televizorje? Je mar tovarni elektronike toliko delavcev in toliko hal naenkrat potrebnih? Ali ne bo prišlec prinesel z doto visokih stroškov ir) vplival na zmanjšanje osebnih dohodkov? VSI SO NAŠLI SVOJO RACUNICO Na vsa ta vprašanja in prigovore je odgovorila natančna analiza, ki dokazuje, da se ta nenavadni zakon izplača tako za kolektiv bivše tekstilne tovarne in komuno, kot za samo tovarno elektronike. Kot kaže, za tekstilno tovarno še najbolj. Njeni dnevi so bili tako šteti. K lanskoletnim izgubam, okoli 180 milijonov dinarjev, so se pridružile še letošnje nove (samo v prvih petih mesecih 75 milijonov), ki jih komuna ni hotela več pokrivati. Iz zatohlih prostorov, kjer se je živo srebro povzpelo celo do 40 stopinj, so se delavci preselili v nove prostorne hale, urejjene in čiste, kot je lahko le v lekarni. Prej so zaslužili povprečno '19 tisoč mesečno (nekateri celo le 8000), v novem podjetju so povprečni zaslužki 31.000 in več.. V »matičnem« podjetju so delali po osem ur, v novem je delovni čas sedem ur. Nič zato, če bodo namesto bombažnih niti tkali žico. Kako’ je ta stara, opustošena tovarna prišla iz Amerike in postala v Banja Luki nova — to je dolga zgodba slabega gospodarjenja. KaLo je pa v enem letu »umrla«, je pa začetek njene nove zgodbe. Občinska skupščina je že prej sklenila, da jo ali omoži ali likvidira. Res je, del bremena bo prevzela sama komuna: pokrila bo dosedanje izgube, razprodala bo statve in podobno. Toda kaj je to proti vsem neprijetnostim, ki bi jih .imela s takim nedonošenčkom in z vsemi izgubami, ki bi.se množile. Nekega dne bi se pa znašlo na Zavodu za zaposlovanje novih 500 delavcev. Tovarni elektronike so hale tekstilne tovarne potrebne za proizvodnjo televizorjev in sprejela jih je z nekaterimi »pogoji« novega partnerja, čeprav ta ni bil v takšnem položaju, da bi lahko pogoje diktiral. No, in kaj kažejo proračuni? NOVI PROSTORI, Z NJIMI PA NOVE OBVEZNOSTI »Rudi Cajavec«' se pripravlja na razširjeno proizvodnjo televizorjev: letos 48.00(1 televizijskih sprejemnikov (od tega iž tisoč za izvoz), prihodnje leto 60.000, do 1968. leta okoli 200.000 Zato potrebujejo, kakor trdijo, že prihodnje leto 6000 kvadratnih metrov dodatnih prostorov. Celo, če bi banka dala kredit za novo halo, ki bi veljala nad pol milijarde dinarjev, bi gradnja trajala najmanj leto in pol.. Takšnim zahtevam se banka, upira. Nova hala tekstilne tovarne s 6550 kvadratnih metrov površir ne bo z manjšo adaptacijo zeli) primerna za elektroniko. Tovarna elektronike je.prevzela nase razmeroma veliko obveznosti: podedovano halo mora preurediti in prilagoditi elektroniki, odplačati mora okoli 341.5 milijona dina'rjev anuitet, kolikršna je njena trenutna vrednost, prevzeti mora del opreme (domače), pokriti izgubo gotovih izdelkov in deloma opreme, zraven tega pa mora. zaposliti takoj vse delavce, razen kvalificiranih tekstilcev. Za adaptacijo zgradbe in prekvalifikacijo delavcev (osebne dohodke) bo dala posojilo občina. SE TAKŠNA POGODBA IZPLAČA »RUDIJU CAJAVCU«? Ce seštejemo vse obveznosti, kaže, da bo elektronika plačala hale zelo drago, in sicer okoli 546 milijonov dinarjev. Tolikšne obveznosti ji z doto prinaša tekstilna tovarna. Računica podjetja kaže, da se ■ tovarni elektronike pogodba kljub vsemu izplača. Vendar, se nam, zdi, le pod pogojem, da bo podjetje realiziralo svoje programe proizvodnje televizorjev. V nasprotnem primeru, če- se izkaže, da ^o načrti nerealni,, predvidenega efek-ta ne bo. Ostale bi pa precejšnje obveznosti in stroški. Ne oziraje se na končni efekt, si tovarna elektronike brez dvoma deli s komuno posledicfe napačne investicijske politike prejšnjega krajevnega ljudskega odbora. Zraven pol milijarde dolga in drugih stroškov bo morala zaposliti — in to naenkrat — vse delavce, 'tudi tiste, ki ji po svojih sposobnostih ne bi ustrezali (celo delavce, ki jih je svojčas sama odpustila kot slabe in nezanesljive). (Po »Borbi« — Danilo Vukovič) Zdaj, ko se je treba odločiti za višino nadomestila za zvišanje življenjskih stroškov, so v delovnih organizacijah, komunah in tudi drugje v zadregi, kako naj določijo to nadomestilo. Najbolj neprijetno je to, da nihče ne ve natančno, za koliko so se življenjski stroški res povečali in kako naj to povečanje obravnava v svojem sistemu delitve osebnih dohodkov. Da bi bila zadrega še večja, so računovodje in ostali odgovorni tovariši bili ali pa so še, ravno v tem času na dopustih. Tako so bili doslej vsi razgovori v podjetjih več ali manj »na pamet«. V Trbovljah so na primer izračunali, da za njihovo komuno pomenij® nove cene kmetijskih proizvodov, elektrike in drugega za nad 4000 dinarjev večje življenjske stroške. V ostalih komunah niti takšnih izračunov ni bilo, temveč so sp odločali za približno nadomestilo v višini 3000, dinarjev' na zaposlenega, pri čemer so se ravnali bolj po sklepih drugih komun kot po lastni presoji. Najboljša se mi zdi rešitev loške tovarne hladilnikov v Škofji Loki, kjer so se odločili za zvišanje mase osebnih dohodkov in tako povezali delitev nadomestila z delitvijo osebnih dohodkov po delu. Princip te delitve pa so določili tako, da bodo deležni tisti, ki imajo najvišje osebne dohodke, manjšega nadomestila kot tisti, ki imajo najnižje osebne dohodke. To so utemeljili z dejstvom, da organizatorji proizvodnje, prodaje in sploh gospodarjenja lahko na osnovi učinka dosegajo večje osebne dohodke, kot pa jim jih zagotavljajo osnove pravilnika o delitvi osebnih dohodkov, prav tako kot delavci iz neposredne proizvodnje, katerim bo večja storilnost prinesla tudi večje nadomestilo. PO RAZGOVORU S PREDSEDNIKI ObSS Nadomestilo za zvišane življenjske stroške To pa je med podjetji ljubljanskega okraja osamljen primer, čeprav se tudi druga podjetja odločajo za degresivno določanje nadomestila, vendar v fiksnih zneskih. V nekaterih primerih so najnižjim kategorijam zaposlenih določili tudi po 6000 dinarjev, medtem ko so najvišjim dodali le po 2000 ali še manj. V največ primerih pa so se odločili bodisi za akontacije v enakem znesku 1500 dinarjev vsakemu, bodisi za linearnost v nadomestilih v zneskih po 2000 do 3000 dinarjev. To pa pomeni, da so se v podjetjih) kjer so doslej zbirali osebne dohodke tudi v rezervnih skladih, lažje odločali za zvišanje kot v podjetjih, ki skladov sploh nimajo ali pa poslujejo celo z zgubo, kot je primer z železniškimi transportnimi podjetji. Tudi v marsikaterih manjših podjetjih so z nadomestilom izčrpali vse sklade in jim bodo morale pomagati premostiti to večanje osebnih dohodkov občine z začasnimi olajšavami v obdavčitvi. So pa tudi takšna podjetja, ki skušajo izkoristiti to višanje osebnih dohodkov za neupravičeno občutno zviševanje osebnih dohodkov vsem kategorijam zaposlenih brez meril za delo, medtem ko so ' se izrazila v nekem primeru prosvetnih delavcev povsem deformirana pojmovanja nagrajevanja po delu. To je primer, ko so menili, da je treba profesorju dat.i višje nadomestilo kot na primer predmetnemu učitelju. Vse to kaže, da je postalo nadomestilo za zvišane življenjske stroške nekakšen barometer izgrajenosti sistemov delitve osebnih dohodkov po delu. V podjetjih, kjer imajo dober sistem delitve osebnih dohodkov po delu, na primer sploh ni bilo vprašanje linearne delitve nadomestila in ga tudi niso uvrstili v kategorijo dodatkov, do katerih so upravičeni mimo meril za delo. Prav zaradi tega so številna podjetja, ki prav te dni izdelujejo nove pravilnike o delitvi osebnih dohodkov, vključila nadomestilo v delitev mase osebnih dohodkov s pripombo, da bodo nadomestilo sicer izkazovala, vendar ga ne bodo obravnavala kot dodatek. Nekatera podjetja, ki so tudi te dni uveljavila nov pravilnik o delitvi osebnih dohodkov po delu, pa sploh niso upoštevala nadomestila, ker so že mimo tega zvišala osebne dohodke do in nad 20 ®/o. Prav zaradi tega je nekoliko problematično vprašanje tega nadomestila v podjetjih, kjer so že pred podražitvami povišali osebne dohodke tudi do 65 %, kot je znano iz primera Izolirke v Ljubljani. Ko so predsedniki občinskih sindikalnih svetov razpravljali o teh vprašanjih, so ugotovili, da je treba prav zdaj še bolj pozorno delovati na področju delitve osebnih dohodkov po delu in sploh delitve dohodka, kajti zvišanje, ki ga predstavlja nadomestilo za zvišane življenjske stroške, utegne omajati prizadevanja za izgrajevanje delitvenih sistemov nagrajevanja zlasti tam, kjer to že vpliva na slabšanje delitvenih razmerij čistega dohodka. Ob tem so ugotovili tudi to, da so sredstva, ki jih pridobijo nekatera podjetja z zmanjšanjem prometnega davka in zvišanjem cen za marsikatero delovno organizacijo prepičla, da bi lahko ohranila dosedanjo delitev čistega dohodka. Prav zaradi tega so se predsedniki občinskih sindikalnih svetov ljubljanskega okraja zavzemali za hitrejše proučevanje oziroma izračunavanje premikov sredstev med družbo in delovnimi organizacijami. Za njihovo delovanje je namreč velikega pomena, če vedo, koliko teh sredstev ostane v delovnih organizacijah, kakšni premiki bodo nastali v komunah in kako se to odraža v gospodarjenju v okraju in tudi republiki. Žal tega še nobena strokovna oz. upravna služba ni proučevala, tako da so lahko sodbe, ki nastajajo »na pamet«, prav tako kot pri določanju nadomestila za zvišane življenjske stroške, pomanjkljive in tudi napačne in kljub vsem dobrim namenom — škpdljive. Zdi se, da se v tem 'primeru dogaja nekaj podobnega, kot se je zgodilo v času decentralizacije socialnega zavarovanja, ko nobena komunalna skupnost ni vedela, kakšni so stroški socialnega zavarovanja na njenem območju in kateri podatki, ki se nanašajo na te stroške, so realni. Znano pa je, da brez dobrih podatkov in brez natančnega poznavanja situacije ne more biti dobre in hitre politične akcije, ki je prav v tem prehodnem obdobju sprememb v gospodarskem sistemu nujno potrebna. VIKTOR ŠIREC TUDI MAJHNA PODJETJA SO DELOVNE ORGANIZACIJE! z Veliko denarja za majhno vrednost dela Povsem normalno je, da so deležne velike delovne organizacije večje pozornosti družbenih organizacij, občinskih in drugih skupščin in tudi javnosti. Toda prav tako znano je tudi dejstvo, da so majhne delovne organizacije tako številne, da številčno odtehtajo velike delovne organizacije in da je vrednost njihovega dela tudi temu primerna. Žal pa do teh majhnih delovnih organizacij pridejo družbene spremembe, zlasti v odnosih, z dokajšnjo zakasnitvijo, v nekatere pa sploh nikdar. Takšna delovna organizacija, ki je komaj še podjetje, je 32 članski kolektiv obrtnega podjetja Tapetništvo v Trbovljah. Zdaj, ko t6 pišem, je številka o številu zaposlenih že za 9 manjša, kajti v zadnjem čdsu se, je že tudi na ta način-izrazila kriza, do katere je moralo priti zaradi upadanja podjetnosti, ki je šla v popolnem nasprotjui z nagrajevanjem. Kljub vsemu, kar je bilo doslej izrečenega, napisanega in na ta ali drug način uzakonjenega o delitvi osebnih dohodkov po delu, so se v tem podjetju večali osebni dohodki vodilnega osebja do te mere, da so postala razmerja med delavci in tem osebjem že neznosna. Komercialni direktor je na primer dosegel povprečje 109.000 dinarjev mesečno v šestih mesecih, ko so delavcem padli osebni dohodki tudi pod 15.000 dinarjev. Kako naj to upravičimo? Tako so se vprašali tudi v upravi podjetja, zato so začeli deliti plačilni spisek na upravo oziroma uslužbence in na delavce. Prodaje proizvodov - tega podjetja nihče ni zagotovil s pismenimi pogodbami, tako da proizvodnje sploh niso mogli planirati. Tako se je končno zgodilo, da so ostali brez dela in da je veliko delavcev moralo zaradi tega na dopust in nazadnje jih - je bilo 9 odveč. To je »učinek« komerciale in tehničnega vodstva podjetja. Delavke so o tem spregovorile tik pred dvanajsto, v trenutku, ko je podjetje že začelo čutiti krizo. Upravičeno so se začele spraševati ali je direktor, komercialist ali katerikoli drugi odgovorni tovariš podjetja toli- ko vreden kot direktor podjetja, ki zaposluje tisoč ali več tisoč delavcev in obrača milijarde dinarjev sredstev. Po plačilnem seznamu bi bilo to res, po rezultatih gospodarjenja pa še zdaleč ne. Seveda nikomur ne pride na misel, da bi trdil, da direktorji malih podjetij ne bi smeli zaslužiti tudi eez 1001000 dinarjev mesečno, vendar s pogojem, da podjetje gospodari tako dobro, da imajo ob tem tudi vsi delavci dobro organizirano delo in dobre dohodke. Za kaj pa so dobili v tem podjetju tako visoke osebne do- hodke le vodilni? Najbrž za de-zorganizacijo. Prej kot oni so namreč delavci ugotovili, da bi se z boljšo organizacijo lahko bolje gospodarilo. Za primer so delavke navajale navado,, da so v dneh, ko so šli iz uprave na službena potovanja, ostali brez dela. Delali so le toliko, da jim je minil dan. Ko pa se je zdelo, da ne bo dovolj materiala, so si nekateri »iznajdljivi« delavci nagrmadili več materiala, kot pa so ga za tisti dan potrebovali. Mojster je potem prosil takega delavca naj odstopi nekaj materiala delavcu, ki zaradi pomanjkanja materiala postopa... In tako naprej. Velja še zapisati, da so vodilni potem, ko je prišlo vse to_ le v javnost, trdili, da sindikat pri njih nima kaj delati, ker se o vsem pomenijo na sejah delavskega sveta. Če pa so delavke zaradi tega neorganizirano godrnjale nad nizkimi osebnimi dohodki in slabo organizacijo dela, jim je direktor povedal, da lahko gredo drugam v službo, če jim kaj ne ugaja. Prav zaradi tega so šle delavke na občino, kjer so pismeno izjavile vse to o čemer pišem, žal pa so potem, ko je občinski sindikalni svet organiziral sindikalni. sestanek tega kolektiva — molčale. Staro prakso prepočasi odpravljamo (Nadaljevanje s 1. strani) tev sem slišal v nekem nedavnem razgovoru o položaju v hrastniški komuni. Za to komuno je 'značilna steklarna, ki prehaja v tretjo fazo rekonstrukcij, ki traja že kakih šest let. Za tretjo fazo pa je še četrta faza. Toda v tej tovarni imajo veliko število mladoletnih delavcev, skoraj otrok, ki se iz leta v leto zaposlujejo v tovarni takoj, ko končajo osnovno šolo. Njihovi osebni dohodki so tako nizki, da na njihova delovna mesta odrasli delavci sploh ne računajo, niti bi se hoteli kdaj na njih zaposliti. Če je investiranje v tovarno ekonomsko upravičeno, potem bi že dosedanja investicija dveh faz rekonstrukcije morala ovrednotiti ta delovna mesta tako, da bi bilo to realna osnova za večanje osebnih dohodkov nad minimum 25.000 oziroma 30.000 dinarjev osebnih dohodkov mesečno. Dejstvo, da do te višine prav pri mladoletnih delavcih še niso prišli, da pa so »rešili« problem zaposlovanja, ne opravičuje niti komune niti tovarne. Tako zaposlovanje je poenostavljanje socialnih problemov v komuni, kajti dejstvo je, da je v komuni predvsem med mladimi ljudmi precej tuberkuloznih obolenj. Ali ne bi bilo bolje dosledno slediti zakonom ekonomike, prekiniti s prezgod- V njim zaposlovanjem v tovarni, kjer so temperature.na ključnih delovnih mestih tudi čez 60 stopinj in s tako ustvarjenimi sredstvi omogočiti mladini nadaljnje šolanje? Če že naj investicije ovrednotijo delovna mesta, potem je prav gotovo najlaže opravičiti investicije v mlade ljudi, ki bodo potem usposobljeni za delo na zahtevnejših delovnih mestih. Čemu naj bi finansirali staro prakso z novimi velikimi investicijskimi sredstvi? Samo zato, da bi staro prakso ohranjali? To prav gotoVo ne bi bilo smotrno. Toda če sledimo investicijski potrošnji v gospodarstvu, Ugotavljamo kljub mnogim besedam p nujnosti varčevanja z investicijskimi sredstvi, da se ta ne zmanjšujejo prav zato, ker obstojajo že začete investicije (v drugi, tretji ali četrti fazi) in je potrebnih »samo še« toliko in toliko sredstev, ki jih banke in drugi činitelji prav zaradi tega odobrujejo. KAKŠEN JE LAHKO ZAKLJUČEK? Zdi se mi, da bi morali biti pri zaključkih kar se da ostri. Dejansko je sklep iz takega stanja le eden — da je v delovnih organizacijah in komunah še toliko starih navad, ki se ne uje- majo z zahtevami dobrega, ekonomskega gospodarjenja, da se skoraj vsi dobronamerni ukrepi več ali manj razblinjajo v svoje nasprotje. Zaradi tega je potreben politični pritisk za zvečanje osebnih dohodkov, zaradi tega obstoja bojazeh, da bodo sredstva, ki bodo ostajala delovnim organizacijam za razširjeno reprodukcijo, razblinjena in porabljena zopet nenamensko za kritje starih težav in nepokritih poslov in podobno. To pa pomeni, da bodo vzporedno z uveljavljanjem ekonomske misli gospodarjenja ohranjevani v taki ali drugačni obliki še vedno več ali manj »nujni« administrativni ukrepi, kot je na primer vročanje sredstev, ki jih bodo dobile delovne organizacije zato, da bi lahko svobodneje gospodarile. Menim, da je vse to primerna ilustracija za zahtevo, naj v komunah preudarneje odločajo o gospodarjenju, naj se omejujejo zgolj v meje komune, da ne bi napačno sodili o prihodnosti, ki si jo ustvarjajo prav z vsakim posameznim/ sklepom, za katerega se tako ali drugače odločijo. Ali z drugimi besedami: ni dovolj spremeniti instrumente, tudi način mišljenja in dela moramo spremeniti. VIKTOR ŠIREC Prisilna baletna šola Foto: M. Šparovec Klasični ekonomski zakoni v sodobnih razmerah V zadnjem času veliko pišemo in govorimo o naglem porastu cen, o verižnih cenah, padanju kupne moči denarja, prepočasnem porastu realnega standarda, potrebi po spreminjanju odnosov med akumulacijo in potrošnjo itd. To so samo nekatera vprašanja, ki so povezana z ekonomskim sistemom, stabilizacijo in perspektivami slehernega nacionalnega gospodarstva. Pri nas gradimo socialistično ■ družbeno Ureditev. Obdobje te graditve je polno protislovij med starim in novim, ter boja za iskanje pravih poti in metod pri razširjanju in poglabljanju socialistične demokracije. Kje so pravzaprav korenine oziroma vzroki posledic, ki jih v zadnjem času veliko kritiziramo? Naše socialistično gospodarstvo se razlikuje od kapitalistič-, nega, ker v njem vladajo socialistični produkcijski odnosi, ki imajo osnovo v družbeni lastni- ni proizvajalnih sredstev. To je bistvena razlika. Razen tega, da bi preprečila eventualno restavracijo razrednih odnosov ter pospešila proces graditve napredne družbe, socialistična družba uporablja, metode planskega, analitičnega, načrtnega vodenja narodnega gospodarstva. Postavlja se vprašanje, ali plansko ^ vodenje gospodarstva izključuje delovanje ekonomskih' zakonitosti, jih mogoče poglablja ali regulira? Pri nas občutno/ imamo na eni strani tržni mehanizem vključno s tržiščem uslug, na drugi strani pa intervencijo družbe. Napaka ni v tem, to mora oboje obstajati v prehodni fazi na sedanji ravni razvoja proizvajalnih sil. Napaka nastane, če se ne najdejo in ne favorizirajo optimalne meje ekonomskih zakonitosti, ki najbolje odgovarjajo cilju, to je hitri Jn stabilni graditvi komunistične družbe, ter če se v celotnem konglomeratu ekonom- skih vprašanj, ki so funkcionalno vezana, poseže v neustreznem momentu ali predmetno parcialno. Zakon vrednosti, ki ga je postavil Marx,-predpostavlja idealne pogoje čistega tržnega mehanizma. V praksi pa, kjer je cena denarni izraz vrednosti, bi bilo pričakovati, da se cena ujema z vrednostjo. V razvitem tržnem gospodarstvu se cena bolj prilagaja oziroma z manjšimi oscilacijami variira okrog vrednosti. Pri nas nimamo razvitega trga in imamo več kot tri četrtine cen pod kontrolo. Osnovna naloga te kontrole je, da regulira prelivanje akumulacije med pa-nogapii in vejami tet prelivanje sredstev med akumulacijo in potrošnjo. Kontrola cen ter pretirano dosedanje favoriziranje akumulacije oz. investicij so oblika umetnega dušenja zakona včednosti. Ctene rastejo, ponudba relativno zaostaja, ker denar neustrezno prihaja v obtok. Logičen zaključek tega je, da investicije, zaradi .katerih je slabila kupna moč in padala vrednost denarja oziroma rasle cene, niso bile vlagane skladno s strukturo potreb potrošnje. Poglejmo, kaj v zvezi s tem upravičeno ugotavlja dr. France . Černe v pogovoru o cenah za okroglo mizo z dne 22. marca tega leta v uredništvu »Dela«: »Hotel bi spregovoriti nekaj več o ekonomskih procesih in faktorjih, ki verižno delujejo in ki nam ustvarjajo neravnotežje, za katerega dokaz je prav naraščanje cen. Cena 'je količnik iz ponudbe in povpraševanja, ki nanj pove, ali sta struktura in obseg proizvodnje enaka strukturi in obsegu potrošnje. Osnovna problematika naše nestabilnosti je v tem, da je kršen neki zakon, ki ga imenujemo v ekonomiji zakon proporcionalne delitve dela, običamo v blagovni proizvodnji zakon vrednosti. Ta zakon nam pove, da je treba razporediti sredstva in delovno silo tako, da bomo proizvajali tako strukturo in tak obseg proizvodnje, ki bosta usklajena s strukturo in obsegom potrošnje ali efektivnih potreb.« Rawio nezadostno upoštevanje in nespoštovanje tega zgko-na je vzrok posledic, ki jih v zadnjem času tako pogosto kritiziramo. Reguliranje ekonomskih zakonitosti oz. zaviranje negativnega delovanja teh zakonitosti je v naših pogojih nujno, vendar nujnost, pri kateri moramo biti nadvse vitalni v poznavanju pozitivnih meja delovanja posameznih faktorjev v nekem agregatu. Tako npr. blokiranje cen neki proizvodnji bi moralo trajati toliko časa, dokler to ne škoduje gospodarje- # ( kombinat farmis je po treh letih razpadel Soglasna razveza Pred tremi leti. so v tovarni Lek v Ljubljani in v tovarni zdravil Krka v Novem mestu živo razpravljali o oblikah združevanja. Na zasedanjih, sestankih, sejah in (v neuradnih pomenkih sta se delovna kolektiva opredeljevala za gospodarsko sodelovanje, ki bi omogočilo boljše ekonomske učinke. V obeh podjetjih so bili enotni, da bi z združitvijo materialnih sredstev in znanja lahko 'uvedli takšen način proizvodnje, ki bi znižal proizvodne stroške. S takšnim poslovanjem bi imeli korist obe tovarni in širša družbena skupnost. Ni nič čudnega, da sta sklep o ustanovitvi farmacevtsko kemijskega kombinata Farmis sprejela oba delavska sveta enotno, z veliko večino glasov. To je seveda zdaj zgodovina, na katero se opiramo, da bi razložili vzroke za ločitev. Na zadnjem zasedanju centralnega delavskega sveta Farmisa so z veliko večino glasov (28:2) sprejeli sklep, da se Lek in Krka zopet razdražita v dve samostojni podjetji. Večina, s katero je bil sklep izglasovan, pove, da v centralnem delavskem svetu, kjer imajo enakd število članov delavci iz Krke in Leka, ni več ljudi, ki bi se zavzemali za sedanjo obliko sodelovanja in so razlogi, ki govorijo za razvezo, močnejši od koristi združitve. DVA OBRAZA RESNICE Priti do prave resnice, ki je povzročila razcepitev Farmisa, je nemogoče. Pravdo za razcepitev so začeli pravdači za zaprtimi vrati v kolektivih in zunaj njih. Brez dvoma so temu botrovale nekatere napake, ki jih nihče ne zakriva. Vendar pa smo mnenja, da se integracija ne bi smela zaustaviti ob majhnih težavah, ki se pojavljajo. Pri utrjevanju gospodarskega sodelovanja moramo ločevati zrno od plevela. Poglejmo, kaj je dobrega in slabega prineslo gospodarsko sodelovanje med Lekom in Krko. Mnogi trdijo, da do razcepitve niso privedli ekonomski razlogi, ampak slabi notranji odnosi. Gospodarski položaj podjetja je tako dober, da ni bilo razlogov za vznemirjenje. V treh letih skupnega .gospodarjenja se je bruttoprodukt povečal od treh milijard na osem milijard dinarjev. Pri tem moramo upoštevati. da so cene ostale ves čas iste. Obrat Lek je bil lani udeležen v proizvodnji s 4 milijarde 326 milijoni dinarjev,, Krka pa s 3 milijardami 5 milijoni dinarjev. Analize triletnega gibanja proizvodnje kažejo na močnejši porast kemične proizvodnje. Enako kot proizvodnja so naraščali tudi skladi. Prvo polletje lani so ustvarili za 420 milijonov skladov, letos pa imajo v prvem polletju že milijardo in 16 milijonov dinarjev skladov. Izredno so se v letošnjem letu dvienili tudi osebni dohodki zaposlenih. V Leku so se povprečni osebni dohodki dvignili od 40.000 dinarjev na 48.000. v Krki pa od 33.800 na 40.900 dinarjev. Eden izmed pogostih očitkov, s katerim so si v Farmisu lomili kopja, se je nanašal na delo 'strokovnih služb. Stroške skup- nih služb so grajali predvsem v obratu Krka v Novem mestu. Stroški so lani znašali 255 milijonov dinarjev, kar ni malo. Vendar pa je treba upoštevati, da so službe delale analize na podlagi naročil iz obratov in so za storjeno delo obračunavali stroške vsem naročnikom enako. Ker prej niso imeli izvoznega privedli do odcepitve. Zajec tiči v drugem grmu. Ker subjektivne sile v združenih podjetjih niso bile dovolj močne, da bi trezno presojale razvoj slovenske farmacevtske industrije, za katero so bili izdelani pametni načrti, in ker so imele pred očmi ozke koristi podjetij, večje dobičke in razvijanje donosne pro- Sonce, voda, zrak in delo in konjunkturnega oddelka, so na novo ustanovili tudi ta dva oddelka. Izvozni oddelek je prevzel vse izvozne posle. S številkami bi lahko dokazali, da je ta oddelek, ki je bil na novo ustanovljen, prihranil podjetju precejšnja sredstva, ki bi jih drugače v obliki marž dobila izvozna podjetja. V izdatke za skupne službe gajna paza 400.000 dinarjev lažja. Z. T. Poljedelsko orodje Že nekaj mesecev zapažamo, da imajo kmetje z nakupom poljedelskega orodja velike skrbi. Tudi če bi ga iskali s svetilko, ga ne najdejo. V trgovinah je zmanjkalo kmetijskega orodja, in zaščitnih sredstev prav v času, ko jih kmetovalci najbolj potrebujejo. Pojav je tako splošen, da ne moremo grajati Samo nekaterih trgovin. Dobro je znana anekdota o gorenjskem kmetu, ki je iskal lopato po vseh večjih mestih na Gorenjskem, pa se je na koncu vrnil domov praznih rok. Enake izkušnje smo nabrali v nekaterih trgovinah 'širom po Sloveniji, V Trebnjem nismo dobili lopat, v Kopru je zmanjkalo škropilnic, lopat, verig in ostalega priročnega orodja, v Kamniku smo zaman spraševali po ■ vilah, grabljah, lopatah, motikah, sekirah in po obročih za kolesa, slaba izbira poljedelskega orodja pa je bila tudi v Gornji Radgoni. Slaba založenost trgovin s kmetijskim orodjem v času, ko je za tem orodjem največje povpraševanje, meče dokaj čudno luč na trgovce in proizvajalce. Pomanjkanje najosnovnejšega poljedelskega orodja v največji sezoni vzbuja upravičeno negodovanje potrošnikov. Prej ali slej je to tudi dokaz, da imajo trgovina in tovarne, ki z orod/jem zalagajo tržišča, »gluha ušesa« za potrebe potrošnikov. Z. T. ..J IZ PODJETJA, KJER JE POVPREČNI ZASLUŽEK 50.000 DINARJEV Plačilo za delo in ne za »šefovstvo« -I i Obiskali smo podjetje, ki je po višini osebnih dohodkov nekje pri vrhu lestvice v Ljubljani. To je »Avtomontaža«: 600 zaposlenih, okoli 3 milijarde bruto produkta, dober izvoz, solidna kooperacija z marjbor-sko TAM in »Crveno zastavo« iz Kragujevca — povprečni mesečni zaslužek okoli 50.000 di-, narjev. — Vas morda zaradi podražitve, 1500 dinarjev dodatka na osebni dohodek, ne boli glava, smo vprašali predstavnike »Av-tomontaže«. — Stabilne proizvodnje in prodaje takšna presenečenja ne morejo motiti. Kar pa zadeva dodatčk, velja za nas samo nov pravilnik o delitvi in ne pripo- ročila od zgoraj. Obračunavamo . mesečno, in vsak, ki dobro ciela, tudi dobro zasluži. Prelistali smo pravilnik o delitvi. Tu je tabela mesečne delitve, iz katere je razvidno, kako se spreminja razmerje med osebnimi dohodki in skladi, odvisno od višine čistega dohodka. Tako, na primer pri mesečnem čistem' dohodku od 41 do 43 milijonov, se odvede v sklade'16, za osebne dohodke pa 84 %. Vendar se to razmerje vse bolj spreminja v dobro skladov, tako da bi pri čistem dohodku od 75 do 78 milijonov ustvarili odnos 30 : 70. — Ali ni to destimulativno? — Osebni dohodki upadajo nju podjetja, za katerega proizvodnjo tržišče kaže interes. Mi pa v naši praksi srečujemo primere, da je prodajna cena nekih proizvodov plafonirana, medtem ko rastejo cene elementom lastne cene proizvodnje, proizvodnemu materialu, uslugam, kakor tudi stroški .delovne sile. V zvezi s tem je nekaj podobnega z zakonom formiranja cen oziroma zakonom ponudbe in povpraševanja. Prišli1 so na idejo ekonomskih cen, ki ni napačna v osnovi, kolikor je težko zagotoviti pogoje za njihovo pravilno uveljavljanje v praksi. Prvi predpogoj bi bil stabilizacija cen na nivoju, ki zagotavlja uspeh ob solidnem poslovanju, drugi pa zagotovitev takšnih osebnih dohodkov, da bi to bila solidna startna osnova za naraščanje standarda skladno s porastom produktivnosti. Tu je spet problem odnosa denarnih in blagovnih fondov. In kako je s cenami pri nas? Z ene strani zaradi kontrole cen nekatera podjetja težko poslujejo, ker ne ustvarjajo dovolj skladov niti za regeneracijo, kaj šele za razširjeno reprodukcijo, mehanizacijo 'in avtomatizacijo Z druge strani sfere, v katerih ni kontrole cen, povzročajo kon-fuzijo, nekontrolirano,' kopičijo akumulacijo od potrošnikov z astronomskimi cenami pod fir- mo »ekonomskih cen«. To povzroča konfuzijo tudi pri sistemu nagrajevanja, da je težko srečati približno prava sorazmerja za vloženo delo —• ustrezni denarni ekvivalent. Vendar tu ni napaka. Vzroki takšnih posledic imajo globlje korenine, in sicer spet v ekonomskih zakonitostih predvsem v protislovju med individualnim in družbenim delom oz. v protislovju ' med vrednostjo in uporabno vrednostjo. Že Marx je predvideval, da ko bodo izginila ta protislovja, bedo ustvarjeni pogoji za socialistično gospodarjenje, vendar je prej treba rešiti vprašanje predpogojev, da lahko premagamo protislovje, tj. doseči tako organiziranost gospodarstva, da bi individualnemu delu bil že vnaprej zagotovljen družbeni interes, ter da bi delo bilo nagrajevano iz osnove produciranih uporabnih vrednosti, tj. proizvodnega (delovnega), ne pa realizacijskega efekta. Razen tega je treba primerno za to razviti proizvajalne sile, da bomo lahko proizvajali toliko, kolikor je potrebnih, raznih uporabnih vrednosti. Mi pa sedaj še proizvajamo vrednost, proizvajamo za trg, ki je originalni sodnik v ocenjevanju družbenega interesa, vsebovanega v uporabnih vrednostih, ki fungirajo kot blago. Vendar ne- všečnosti ali disproporcij v cenah, ki se pojavljajo na trgu pri nas, imajo . predvsem dva vzroka. Prvi vzrok bi bil v odločitvah o investiranju in drugi vzrok v instrumentih ekonomskega sistema predvsem tistih, ki serv zvezi s trgom in cenami. Nesorazmerno povečanje kupne moči prebivalstva in s tem povečanje povpraševanja bi moralo biti vzrok povišanju cen na tržišču blaga in storitev v tendenci, da se denarni in blagovni skladi bilančno uravnovesijo. Praksa pri nas pa je drugačna, če ne ravno prednjemu nasprotna. Vprašanje je kompleksno in stvari ni mogoče enostavno posploševati. V količini denarja za osebne dohodke in sami vrednosti denarja "kupna moč potrošnje relativno pada. Pri nas je praksa, da najprej poskočijo cene zaradi deficitarnosti v tej ali oni proizvodnji, kar povzroči verižno dviganje cen upravičeno ali neupravičeno tudi pri drugih, potem se pa dvignejo prejemki. Vendar ti se proporciolnalno ne dvigajo vsaj glede na strukturo prebivalstva (upokojenci, študentje in dr. zaostajajo v tem prehitevanju porasta cen in osebnih prejemkov). V družbenem planu se seveda planira tudi porast cen in osebnih prejemkov ter realni porast standarda na splošno. Vendar porast cen in osebnih dohodkov se nikoli tako ne specificira, da bi dejansko preko kontrole izvrševanja plana, prednje planiranje imelo večji praktični pomen. Za posledice, ki jih v krajni liniji občutijo potrošniki, niso krivi samo ekonomsko nepravilni proporci delitve na gospodarske in negospodarske investicije, pač pa potrebam in zahtevam neprilagojena struktura samih gospodarskih investicij. Tekstilna industrija je prišla tako daleč, da se mora boriti za vsaj normalen nivo osebnih dohodkov v njej zaposlenih. . Na drugi strani veliki deficit v elektroenergetiki, na tretji strani nenormalne cene za uslužne dejavnosti, če je delo substanca vrednosti in končno na četrti strani položaj poljedelstva terja svojo rešitev. Plansko gospodarstvo ne bi smelo zanemarjati ekonomskih zakonitosti, pač pa jih spoznavati in spoštovati, če tega ne dela. ne more niti doseči cilja, kajti ekonomski zakoni imajo v svojem delovanju železno lo-, giko. CEDO DELETIC dipl. ekonomist, Tovarna emajlirane posode proporcionalno — rastejo pa absolutno. Večji osebni dohodki zahtevajo močnejši poslovni potencial podjetja in večje sklade. Večina osebnih dohodkov je med 40 in 60.000. Število delavcev, ki prejemajo preko 100.000 dinarjev, se menjava, en mesec so samo trije; v maju na primer jih je bilo celo 26. Po lanskoletnem mesečnem povprečju je »vodil« glavni inženir proizvodnje s 141.000 dinarji, d P rektor je imel 111.000, s tem povprečjem je bilo tudi nekaj delavcev, mojstrov in tehnikov, medtem ko nekateri vodilni vodilni uslužbenci niso dosegli niti povprečja med 60 in 70.000. — Se pravi, da podcenjujete strokovnjake. ... Naš pogovor se je zasukal na nekatere pomembnejše novosti v »Avtomontaži«. Poudarili so, da ne želijo paradirati s svojimi izkušnjami. Povedali so nam, da so v »Avtomontaži« ukinili vsa imenovanja šefov in direktorjev sektorjev, se pravi, izginila so vsa delovna mesta »splošno vodstvo«. , — Kot kaže, sem ostal edini vodilni uslužbenec tega tipa, je dejal direktor Aleš Jelenc in še to bolj glede na potrebe zunaj tovarne kot znotraj. V našem razgovoru so še povedali, da -je klasično podjetje s strukturo vodenja nezdružljivo s samoupravljanjem niti z moderno proizvodnjo. Podpiranje dvojne linije — upravne in samoupravne — vodi ali k stagnaciji samoupravljanjja ali k pasi-vizaciji strokovnjakov. Že zaradi kosanja, kdo bd koga, s tem pa trpita v obeh primerih proizvodnja in demokracija. — Nekaj klasičnega vodenja bi pa vendarle moralo ostati? — Ni potrebno, če v organizaciji vsak ve, kaj dela in kaj za to sprejema. — Kljub vsemu ni mogoče vsega predvideti in točno izmeriti? — Drži, vendar, če se en-. krat začne, potem se ni mogoče ustaviti. Tri leta smo izdelovali ta pravilnik, ravnali smo se po načelu, da je bolje meriti učinek posameznika slabo, kot ga sploh ne meriti. Tako je prišlo do izumiranja splošnega vodenja. Ves proces se pa nadaljuje v praksi. Idealne sheme ni... Podjetje je razdeljeno na tri samostojne ekonomske enote: proizvodno-operativno (proizvodnja, priprava, komerciala, kadri itd.), razvojno (projektiranje in proučevanje* tehnologije) in ekonomsko-analitično (plan, analize, dolgoročno proučevanje tržišča). V ekonomskih enotah je stopljena - nekdanja proizvodna in administrativna linija. Vsaka ekonomska enota ima svet, ki istočasno upravlja in vodi. Sef sektorja je izginil. Podjetje upravljajo delavski svet, upravni odbor in direktor, ki pa se ukvarjajo le z načelnimi stvarmi. — Nekdo pa mora vendar biti na čelu, recimo razvojnega sektorja, ki daje naloge projektantom? — Cernu bi moral biti? Najsposobnejši med njimi prevzame najtežje delo in po tem je tudi nagrajen. Kolektiv ga plačuje, da dela in ne, da igra »šefa«. Tudi tu je svojčas prišlo do spopada med upfavts in samoupravno organizacijo, v katerem pa je zmagal delavski svet. Vendar je bila to »Pirova zmaga«. ' Strokovnjaki so užaljeno prepustili »vodenje politike« delavskemu svetu, — Gre za to, da je strokovnjak lahko računal na dober zaslužek le, če sta proizvodnja in tržišče osvojila njegov predlog. Se pravi, če prinaša to dohodek podjetju. Tu se pa začenja že politika. Strokovnjak mora, denimo, za svoj nov tehnološki postopek pridobiti ne le svet ekonomske enote, temveč tudi ljudi na delovnih mestih. — Kot kaže, ni šlo lahko? — Niti najmanj. Opraviti smo imeli tudi z užaljenimi veličinami in jeznimi grožnjami, da bo »Avtomontažo« vzel vrag. Zdaj že velja geslo: Kolektiv ne nagrajuje niti diplome niti naziva, temveč koristno znanje. MILAN BAJEC OCČNF v/. M S ►tv.*. ^ ^ ► ■*" ■UMlUlilllMI——MMHBt ' * * » V/V/M/ I V#i/ V V.*.V< ?ž%,.... ! 11 ! r^:-:*>>:v:v:r:v*:>:v:v:;:vy___rrT^r_- —r..^rr_rT. ž?tjy; m FORMA a M m Doživetje preproste lepote lllllllllllllllllllllllllllllll!lllllillllllllllllllllllllllllll KONCERT V ATRIJU MAGISTRATA, B &VGUSTA 1964 Več stvari velja omeniti ob koncertu Konsorta za staro glasbo salzburške akademije Mozarteum (vodstvo: Franz Tenta). Predvsem: bil je izreden večer; vsi, ki so ostali brez vstopnic —- in teh ni bilo malo — ter tisti, ki se niso mogli udeležiti prireditve, so bili gotovo zadovoljni, ker je naša TV posnela del sporeda za svoj program. Konec -koncev bi bil čas, da bi televizijski naročniki psa j kdaj pa kdaj lahko videli (in slikali) tudi kak koncert ali opero v izvedbi ansambla tega ali onega jugoslovanskega glasbenega središča (da ne štejem večkratnih prenosov Evrovizije in Intervizije — zakaj letos smo »na ta račun« videli samo Smetanovo »-Prodano nevesto« iz Prage ter Mozartovega »Don Juana« iz Aix de Provance). Saj vseh verjetno le ne zanimajo samo nogometne tekme. Pa to le mimogrede ... Večer evropske renesančne glasbe — se pravi muzike XVI. in XVII. stoletja — ki nam ga je pripravilo šest salzburških umefnikov na natančnih »industrijskih posnetkih« nekdanjih instrumentov ter v intimnem, akustično prijetnem atriju ljubljanskega Magistrata — je bil doživetje že zaradi čisto zvočne podobe izvajanih skladb. Originalno prepletanje barvnih odtenkov posameznih glasbil, vrhu tega spored, ki je s pravšnjo mero okusa nizal v •zaporedje instrumentalne in vokalno-instrumentalne kompozicije, predvsem pa odnos izvajalcev do muzike, ki ni bil muzejski in ne suho znanstven, temveč živ, muzikantski odnos do žive, izpovedno bogate in v svoji estetski podobi ne samo izredno enostavne, temveč tudi izredno čiste umetnosti — vse to je prineslo med štemlne poslušalce zbranost, ki je potrebna, če naj današnji človek uživa ob drobcih renesančne muzike, tako krhkih in preprostih pa vendar tako resničnih. In zato: večer je bil eden važnih kažipotov zavodu »Festival«, kam naj usmerja svojo repertoarno politiko, da bo po tolikih letih ljubljansko poletno glasbeno življenje dobilo končno svoj rep in glavo. Letos namreč, kljub nekaterim lepo uspelim večerom, v njegovem programu pri najboljši volji še ni mogoče najti trdnega načrta. B. L. ocene kritike Informacije ocene kritike informacije ocene kritike Informa Informacije ocene kritike Informacije ocene cije ocene kritike Kompromisno pisanje IlllillllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllUIIIIIIIIIIIIIII ROMAN H. FALLADE »KDOR JE NEKOČ JEDEL IZ PLOČEVINASTE ■ SKLEDE« Nemec Hans Fallada ni ne v svoji domovini niti izven nje popularen pisatelj. Čeprav popularnost nekega pisca še zdaleč ni tudi jamstvo za umetniške kvalitete njegovih del, je pa, kar se konkretno Fallade tiče, njegova nepopularnost razumljiva. Falladovo življenje (1893 do 1946) je sovpadalo z najbolj neprijetnim časom gospodarsko - političnega položaja v Nemčiji in literarnimi strujami v Evropi, ki so bile v znamenju izrazitega iskanja. Tako je Fallada človek, malo izrazit in samosvoj mislec, zabredel kot pisatelj v kompromis, ki ga' jasno razberemo iz njegove literature. Vzemimo samo za primer roman »Kdor je nekoč jedel iz pločevinaste sklede«, ki ga je izdala založba »Lipa« v Kopru. Ze po nekaj straneh branja začutimo, da je avtor izrazito na strani »malih« ljudi, delavskega razreda in sploh vseh tistih, ki jih politično upravni aparat kapitalistične države s svojim družbeno idejnim pojmovanjem in normami prisiljevanja utesnjuje in zatira. Glavni junak romana, ki je pet let presedel v zaporu in se v poznejšem življenju prav zaradi pojmovanja družbe ne more nikoli več rehabilitirati, je opisan zelo humano in simpatično. Njegovo okolje, dejanja ih misli so hkrati več ali manj zanimiva podoba brezposelnosti, izkoriščanja delovne sile, nelojalne gospodarske konkurence, lažnivosti duhovščine in izrabljanja vere. Nekai^ pa je pri vsem tem vendarle narobe: v ospredju Falladovega živahnega pisanja je formalno dogajanje, njegovi junaki se spreminjajo v ti- pe in razen izrazite čustvene naklonjenosti do izkoriščanih, ne spremlja avtorjevega teksta nobena misel ali ideja. Tako izzveni njegov roman v brez-časovnost in brezskrajnost in od vsega, kar nam ostane, ko ga preberemo, je lik glavnega junaka. Zaradi tega lika pa menda tekst »Kdor je nekoč jedel iz pločevinaste sklede«, ni bil vreden prevoda. Če je založba »Lipa« želela posredovati svojim bralcem kvalitetno delo s socialno tematiko, ni imela pri izboru najbolj srečne 'roke. Če pa je želela izdati čtivo, ki se lepo bere, je vse prav in v redu. Falladov roman »Kdor je nekoč jedel iz pločevinaste 'sklede« je prevedel Jaro Komac in opremil Milan Arnež. Dober prevod, lepa opremil, v tisku pa mrgoli grdih »tiskovnih škratov«. A. P. cije ocene kritike Informacije ocene kritike Informacije ocene ocene kritike Informacije ocene kritike Informacije ocene kritike informa Več smotrne reklame IHIIIIIIII!IIIIIIIIIIIIIIIIIIIIII1I1IIIIIIIIIIIIIHIIIIIIIIII]I OB PUBLIKACIJI ►KNJIGA 64« K vse bolj glasnim razpravam o našem založništvu, o vsebinski fiziognomiji izdanih del, o pomanjkanju znanstvene in poljudnoznanstvene literature, o kupni moči knjižnega tržišča, bi sodila še ena misel, čeprav je na prvi pogled bolj obrobnega pomena. In sicer gre za reklamo knjige, vendar ne za tisto najbolj enostavno »naprodaj je — kupi«, marveč za reklamo vsebine, zvrsti, z daljšo ali krajšo obrazložitvijo. Slovenske založbe tiskajo iz leta v leto več prospektov, izdajajo letne ali polletne prereze svojih programov, vsak mesec pa izide v njihovi skupni založbi publikacija »Knjiga 64«. Toda videti je, da se vse te ogromne količine »papirja« izgubijo neznano kam in da je bralec, bodisi v knjižnici, še mnogo bolj pa v knji- garni, cesto v zadregi, po katerem delu .naj poseže. K tej zadregi prispevajo svoje tudi prilično redke ocene knjig v našem dnevnem in tedenskem časopisju in premajhna število razgledanega osebja v knjižnicah in še bolj v prodajalnicah knjig. Neredke založbe v svetu pošiljajo svojim .naročniitom rednih knjižnih zbirk iz meseca v mesec brezplačne publikacije (podobna je bila tudi praksa nekaterih predvojnih slovenskih založb), ki so ali informativni bilteni same založniške hiše s krajšo prilogo vsebine izdanih del, ali celo prave literarne revije manjšega obsega z analizami domačega in tujega stanja založništva in knjižnega tržišča. Nekaj podobnega je danes naša »Knjiga 64«, ki pa jo avtomatično brezplačno dobivajo samo šole. knjižnice, društva, klubi in.podobne ustanove ter organizacije. Posamezniki, privatniki, se sicer lahko naroče nanjo, prav tako brezplačno. Toda le redki so, ki za to tudi vedo. Najhuje pri vsem pa je, da se lične opremljen zveščič »Knjiga 64« izgubljeno potika po policah povsod tam, kjer bi ga morali ponuditi branja željnim bralcem ali pa kupcem. Težko je sicer nasvetovati, naj pvstane »Knjiga 64« brezplačni spremljevalec naročnikov vseh rednih zbirk slovenskih založb, čeprav bi verjetne ne bilo tako težko izvedljivo Lahko pa »Kniigo 64« bolj populariziramo in dosežemo, da bodo bralci dobili jasnejšo podobo o tem. kaj in kje se izdaja, zakaj in kako. Tudi to je ena izmed, poti do zelene veje slovenskega založništva iv knjižnega trga. A. P. »cene kritike Informacije ocene kritike Informacije ocene kritike Informacije ocene kritike Informacije ocene Kritike Informacije ocene Zaskrbljenost po Pulju 1964 nico. Potemtakem, junak je osebnost z ''jasno začrtanimi individualnimi poteza- II. V prejšnji številki sem skušal nakazati nekatere tendence sodobnega jugoslovanskega filma, predvsem takšne, ki doslej niso zaznamovale domače proizvodnje. Tokrat bi se rad dotaknil predvsem nekaterih problemov, paradoksov pravzaprav, ki izvirajo iz poenostavljenega presojanja umetniških del (kolikor je ta termin sploh na mestu za filme, prikazane na letošnjem filmskem festivalu; vsaj za večino). Naj se dotaknem predvsem dveh filmov, enega (»Vrtinec«), ki sodi med filme, proglašene za dela »s takšnim idejno-filozofskim tret-manom, ki je družbeno nasprejemljiv« (predsednik žirije v zaključnem sporočilu) in drugega (»Službeni položaj«), ki je prejel »Zlato Areno«, najvišje priznanje žirije. Tretja zgodba omnibusa »Vrtinec« režiserjev-debitantov Gojka Sipovca in Hajrudina Krvavca (proizvodnja »Bo-sna-film«) obravnava konfliktno situacijo očeta in sina, ki se znajdeta na nasprotnih bregovih. V eni izmed hajk oče-četnik sreča ranjenega sina-parti-zana. Očetovska čustva so zgolj gibalo dejanja, njegov razvoj pa natanko idejno opredeli oba protagonista. Sipova odločitev za boj je zavestna, povsem konkretna, medtem ko je očetova 'za-sebniška, neosveščena, rezultat komfor-mistične želje — preživeti čim laže, čim bolj lagodno. Oba lika sta torej natanko opredeljena, odnos avtorjeV pa povsem precizen. Finale filma, hkrati njegov najboljši del, še jasneje potrjuje nedvoumna stališča avtorjev: poskus bega z ranjenim sinom, smrtni strel iz četniške puške sredi drvečega vrtinca ter prihod partizanov na nasprotno obalo sprožijo v očetu spoznanje, da ne pripada »nobeni obali« in njegova edina možnost je histeričen revolt,, nemočno streljanje, v smeri, ki jo začrtuje vrtinec razbesnele reke, dokler tudi sam ne prestreže strela in se zruši ob mrtvem sinu. Umetnost umetnosti nakazujejo prav ti prizori. Zaradi predhodne natančne opredelitve obeh protagonistov je sinova smrt tragična, vzvišena, očetova pa klavrna, dramatična. Kaj je torej idejno-filozofsko problematičnega v tem filmu? Poskusimo odgovoriti na to vprašanje. Predvsem obstaja problem določenega poenostavljanja pri ocenjevanju umetnosti, problem, ki se v ocenah domačega filma pogosto pojavlja. Cesto se dogaja, da ocenjevalci površno pristopajo k posameznim delom, ne upoštevajo, da ideja (gr stališča avtorjev do teme niso deklarirana, marveč rezul-tirajo iz idejno-estetske celovitosti posameznega dela; zaradi tega pogosto ocenjujejo že temo samo, konflikt in fabulo ter vrednotijo (predvsem idejno) celoto že na osnovi teh elementov, ki so sredstva izpovedi, nikakor pa izpoved sama. DrugLproblem, ki je posredno vezan na prvega, zadeva znano poglavje o tipičnosti in. netipičnosti oziroma o spiošnosti in posamičnosti. V praktični rabi prvi problem izhaja iz drugega. Oba nakazana problema natanko ustrezata kritikam, vsaj naj pogostejšim, filma »Vrtinec«, če se omejim zgolj na film, ki sem ga skušal poblize predstaviti. Osnovni očitek omenjenemu filmu pravi, da film neresnično prikazuje četnike kcft dobrosrčne, celo simpatične očete, da je družinska ljubezen osnova kompromisu med četniki in partizani- Obe misli natančno ilustrirata spredaj nakazana problema. Prva interpretira Pavla Vuisiča (očeta) kot poosebljenje četništva kot takega, emocialni učinek enega lika torej posplošuje na pojem povsem drugačnih dimenzij, druga pa interpretira film poenostavljeno, celo samovoljno. (A' propos: na begu, ko se pojavijo partizani, pravi sin: Veslaj na našo obalo! Oče: Kje je moja obala?!). Spričo pogostega posploševanja posameznih karakterjev iz naših filmov in zahtevah po tipičnem junaku, kar nakazani primer v dobršni meri ilustrira, spregovorimo nekoliko o nekaterih osnovnih konstantah umetniškega dela. predvsem p odnosu med pojmoma »splošno« in »posamezno«. Umetnost je vselej težila za tem, da predstavi posamezne izrazite, netipične, če hočete, junake, ki ji prav zaradi svojskosti (netipičnosti) zagotavljajo konflikte, skozi katere je mogoče izpovedati neko splošno res- mi (samo kot tak je lahko' prepričljiv) in ne more reprezentirati (razen v posebnih primerih) neke ideje, pojma, zgodovinskega pojava; splošna je lahko le izpoved, neka resnica, ki izhaja iz junakovih dejanj, čustvovanj,. misli v • neki konfliktni situaciji. " Naše površno, poenostavljeno ocenjevanje teh elementov ne upošteva. Vsaj pogosto ne! Dotaknil se bom še prvonagrajenega filma »Službeni položaj«, ne da bi iskal nekih analogij s filmom »Vrtinec«, marveč zgolj zaradi tega, da nakažem, k^ko je shematizem (se pravi poenostavljanje in površnost) zašel tudi na področje proizvodnje. Shematizem Fadila Hadžiča v omenjenem filmu je že v tem, da je obema protagonistoma odvzel vsakršne individualne človeške lastnosti, ju postavil v službo dveh idej (po principu črnobe-lega slikanja) ter skonstruiral na tej osnovi podobo naše stvarnosti v nekem podjetju tekstilne stroke; po Hadžiču obstaja problem dveh generacij, starejše generacije revolucionarjev, ki so pošteni in dobrosrčni, malce naivni in ne preveč seznanjeni s poslom, ki ga opravljajo, na drugi strani pa generacija mlajših strokovnjakov, vsekakor ljudi, ki so se strokovno in idejno oblikovali v d&našnji stvarnosti; to so moralno popolnoma pokvarjeni ljudje, čeprav strokovno izredno sposobni, ljudje^ ki zapeljujejo mlade nedolžne delavke (ki si, mimogrede, privoščijo za večerjo pečenega piščanca z ananasovim sokom) ter izkoriščajo svoje sposobnosti predvsem v zasebniške svrhe — gradijo si vile in kupujejo Taunuse 17 — skratka zlorabljajo svoj službeni položaj. Posploševanje v primeru Hadžičevega filma izhaja iz njegovega postopka, saj njegovi junaki ne eksistirajo kot avtentične osebnosti, marveč zgolj kot personifikacije dveh idej — dobrega in zla. Mislim, da ni nikakega dvoma, da takšno poenostavljanje falzificira problematiko' odnosov v naši družbi, zaskrbljuje pa okoliščina, da je prav ta shematizem naletel na oficialno priznanje uradne žirije. Generalizacija problema, kakor ga zastavlja Hadžič, sili v interpretacijo, ki je ni mogoče sprejeti: namreč, da so družbeno zlo predvsem ambiciozni in sposobni strokovnjaki (nove generacije), medtem ko so vsi ostali dobri, dobronamerni, četudi njihovo delo ni brez napak. Enako nesprejemljiva je Hadži-čeva interpretacija tipa revolucionarja. Končno prihajamo do problerpa, ki ga nakazujeta oba filma. 'Ta problem je rezultat mentalitete, nagnjenosti k zaželenim temam, preprostim zapletom, sprejemljivim, nezapletenim fabulam ter včasih celo navidezni, uspavajoči idejni čistosti. i Toda, ali se lahko ndto umetniško ustvarjanje uspešno razvija v sferah shematizma in simplifikacije problematike in odnosov! Ali ni nevarno diskvalificirati avtorje zaradi površnega, shematičnega ocenjevanja njihovega dela? Torej ne zaradi vrednosti oziroma nevrednosti njihovega dela, kar je edino mogoče izhodišče! Problem, ki ga načenjam, je ena iz-, med karakteristik letošnjega Pulja, čeprav segajo njegove korenine daleč v preteklost. Zdi pa se, da je takšno pristopanje k stvarem, takšno vrednotenje filmov, kot sem ga skušal nakazati, eden osnovnih vzrokov za stanje, v katerem se je znašel jugoslovanski film. Kaj lahko bolj destimulira neko umetnostno dejavnost kot precešnja zmeda v kriterijih in kaj je lahko bolj zaskrbljujoče kot površnost in poenostavljanje problematike v oblikovanju kriterijev! Da pa obstaja poleg krize ustvarjalnosti v jugoslovanskem filmu, tudi kriza kriterijev, o tem ni več dvoma. Nagrade v zadnjih letih najboljše potrjujejo to trditev. Morda eno samo nianso iz Pulja: potem ko je žirija (v vlogi selekcijske komisije) spustila v konkurenco tudi vse .problematične1 filme, se je na koncu festivala ogradila od njih ter izrazila veliko zaskrbljenost nad idejno filozofskimi tendencarfii nekaterih filmov. Mar teh tendenc ni mogla videti prej? Ce je prepričana v »takšno stanje stvari«, mar ni bila njena naloga, da te filme izključi iz konkurence?!r Razlogi za zaskrbljenost glede usode domačega filma torej so! T. TRŠAR IZVAŽAMO VEČ. TODA ZAOSTAJAMO ZA EKONOMIKO GOSPODARSTVA BOLJ LIČNO, A NE DOVOLJ KVALITETNO Med redne pojave v naši zunanjetrgovinski menjavi prištevamo občasne »izvozne mrzlice«. Krivulja našega izvoza kaže namreč iz leta v leto povečanje količine in vrednosti' blaga, ki ga pošiljamo na tuja tržišča, vendar so nihanja v izpolnjevanju izvoznih obveznosti včasih tako huda, da komaj vzdržujemo ravnotežje! Razen znanega dejstva, da naš uvoz na splošno presega izvoz, kar ustvarja zunanjetrgovinski primanjkljaj, se pogosto dogaja, da naša podjetja, ki izvažajo, popolnoma zatajijo. Trgovinska izmenjava s tujino je odvisna od mnogih činiteljev. Ker naša podjetja neprimerno lažje in boljše prodajajo na domačem tržišču in so tudi cene na domačem tržišču ugodnejše, nobeno podjetje ne sili v izvoz. Veliko bolj so navezana, da »vedrijo in oblačijo« pod domačim dežnikom, ker pri tem ničesar ne tvegajo. Podatki o letošnjem izvozu nas prepričajo, da smo zopet na tračnicah precejšnjega zaostanka. Polletni izvozni načrt v Sloveniji ni bil izpolnjen. V prvi polovici leta smo izvozili blago v vrednosti 20 milijard 260 milijonov dinarjev. Letni plan pa znaša 46 milijard dinarjev. Res je, da je izvoz večji kot lani, vendar se je tudi uvoz precej povečal in znaša za Slovenijo 29 milijard 753 milijonov dinarjev. Slaba prodaja našega blaga na tujih tržiščih je občutno znižala devizne zaloge. Težkoče se torej pe pojavljajo samo v izvozu, temveč tudi zaradi tesne vzročne zveze delujejo tudi na uvoz. Ker sta obe stvari med seboj tesno povezani, iščemo sedaj rešitev v načelu, da kdor uvaža, naj tudi izvaža. Kljub temu, da to najbrž ni najbolj idealna rešitev, pa lahko edino dosledno uveljavljanje tega načela izboljša naš zunanjetrgovinski položaj. Soočenje s tujimi kupci Vključevanje naše države v mednarodno delitev dela je gospodarska nujnost, če hočemo napredovati in doseči približno enake proizvodne in življenjske pogoje, kot jih imajo razvitejše industrijske dežele. Večja menjava s tujino je torej ključ za zboljšanje naših življenjskih razmer. Seveda je za nezadostno razvito državo vključevanje v mednarodno menjavo težko in naporno. Večji izvoz zahteva bolj ekonomično poslovanje naših podjetij, boljše izkoriščanje proizvodnih kapacitet, večjo strokovnost delavcev in bolj urno delo, proizvodni stroški morajo biti takšni, da ustrezajo ceni na svetovnem tržišču, prodano blago mora biti kvalitetno in brez napak. Ker so za vse to potrebne velike izkušnje, se pač često dogaja, da naša industrija že osvojena tržišča izgublja, nova tržišča pa težko osvaja, ker je delitev tržišč vedno bolj " ostra in izvozniki številnejši. Med pogoji, ki zagotavljajo dobro prodajo blaga na tujem tržišču,, je dobra kvaliteta izdelkov. Kvaliteta nemške optične industrije, priročnost japonskih transistorjev, lepota italijanskih čevljev so odlike, ki so na tujih tržiščih dobile svetovni sloves. Kako pa je z našimi izdelki, na kakšnem glasu so pri tujih kupcih? Ali smo lahko zadovoljni s kvaliteto izdelkov, ki imajo oznako »Made in Jugoslavia«? Tovariš Vivati, ki skrbi za izvoz pri gospodarski zbornici v Mariboru, nam je na vprašanje o kvaliteti naših izdelkov, ki jih prodajamo na tujih tržiščih, povedal: — Naša industrija je po izbiri, ličnosti svojega blaga tako napredovala, da se lahko kosamo brez manjvrednostnih občutkov z marsikatero državo. Proti kvaliteti ni več toliko ugovorov kot pred leti, ko smo z industrijskimi izdelki prišli pred tuje potrošnike. Več pripomb dobimo na račun površnosti, nepoznavanja tujih tržišč in nerodnosti pri dobavah. Podjetja so v hudih škripcih, ker ima večina našega blaga višje proizvodne stroške, kot znašajo svetovne cene. Kljub temu, da dobijo premije in olajšave pri davku, to ne zadošča in se jih veliko usmerja prvenstveno na prodajo na domačem tržišču. Majda Zrimec, načelnica oddelka za izvoz pri republiški gospodarski zbornici v Ljubljani, pa je dopolnila: — Kljub temu, da je kvaliteta blaga dobra, nam kupci često vračajo pošiljke, ker jim ne ustreza embalaža. Tuji naročniki zahtevajo dostikrat posebno embalažo. Tako prihaja do nesporazumov. Vezanost uvoza na izvoz bo verjetno pozitivno vplivala, da bodo podjetja odpravila to napako in se točno držala naročil. Blago, ki je namenjeno za izvoz, mora biti prvovrstno in preizkušeno. V Zahodni Nemčiji je vsak tretji delavec zaposlen s preizkušnjo blaga. Tako so reklamacije maloštevilne. Pri nas ta služba še ni tako razvita, da bi bili glede reklamacij brez skrbi. • Tovariš Majcen iz Mariborske livarne nam je o izkušnjah, ki jih ima podjetje, povedal nekaj več: — Na ameriškem trgu so nas navadili, da blago, ki ga prodajamo v tujino, desetkrat pregledamo. Seveda reklamacij ni mogoče nikoli popolnoma odstraniti. Graj na račun kvalitete je zelo malo. Naši izdelki so na dobrem glasu. Prav takšno pohvalo Je dobila tudi mariborska tovarna Elektrokovina, ki izvaža V" 44 držav in je izvozila že okoli 200.000 elektromotorjev. Neki kupec iz Irana ji je sporočil: »Vaši izdelki so odlični.« Mnogi vidijo že v novih naročilih in rednem oskrbovanju tujega tržišča priznanje za kvaliteto blaga. Vendar pa tudi posameznih graj našega blaga ne smemo zanemarjati. Uradnih listin za dokazovanje pomanjkljivosti je na carini v obliki vrnjenih,, pošiljk obilo. V jeseniški železarni pri proizvodnji pocinkane pločevine niso dosegli kvalitete, ki jo zahteva inozemski kupec, zaradi česar so lahko izvozili le manjši del proizvodnje. Slaba kvaliteta in pomanjkljivosti pri izdelavi pa lahko pripeljejo do zamujanja. Tako so v Litostroju v maju morali ustaviti dobavo viličarjev za Sovjetsko zvezo zaradi neustreznih diferencialov, preložen pa je bil tudi izvoz žerjavov v Indijo zaradi okvar na mačku, ki so jih ugotovili ob preizkusu. Odstranitev napak je povzročila prekoračitev dobavnega roka. Dva koraka naprej, korak nazaj Lani smo vsak dan iz Jugoslavije odposlali z ladjami, tovornjaki, po železnici ali kako drugače na tuja tržišča 1706 vageonov raznega blaga. Lista držav, s katerimi imamo trgovske stike, se je povečala na 110 držav. Vrednost celotnega izvoza je znašala 237 milijard dinarjev. Levji delež je imela pri tem tudi slovenska industrija, zlasti kovinska in lesna. Kljub temu, da je število držav, s katerimi imamo trgovinske stike, prekoračilo stotico, pa z obsegom našega izvoza še ne moremo biti zadovoljni. Strokovnjaki'menijo, da bi lahko vzporedno z naraščanjem industrije tudi veliko' več izvažali. Naše industrijske kapacitete niso v celoti izkoriščene. Z boljšo organizacijo dela in s polnim izkoriščanjem obstoječih in dopolnilnih zmogljivosti bi lahko povečali izvoz. Potrebno bi bilo celotno industrijo bolj usmeriti v izvoz in jo s pametnimi ukrepi vezati za zunanja tržišča. Pogosto se namreč dogaja, da podjetja, ko so cene na svetovnem tržišču ugodne, silijo v izvoz, ki ga pa opustijo, če začnejo cene padati. Brez povečanega izvoza ni nobenih izgledov, da bi lahko razvili proizvodnjo v velikih serijah, ki nam omogočajo ekonomično poslovanje in izkoriščanje povečanih industrijskih kapacitet. Naša industrija je na tisti stopnji, ko ji postaja domače tržišče preozko, če se hoče še naprej razvijati s takšnim tempom. Izhod je v odkrivanju osvajanja tujih tržišč. Toda naša podjetja premalo upoštevajo ta imperativ časa. I.agodno se zadovoljujejo, da poslujejo v senci z malimi napori na račun pomanjkanja in dobre prodaje na domačem tržišču. Zaradi tega je naš izvoz precej manjši, kot bi lahko bil, če ga primerjamo z izvozom nekaterih drugih držav, ki imajo podobno strukturo gospodarstva in približno enak obseg industrijske proizvodnje. Po podatkih iz leta 1961 smo na glavo prebivalca izvozili 37 dolarjev vrednosti blaga letno, Poljska je izvozila 55, Madžarska 109, Italija /93, Avstrija 177, Bolgarija 97, Norveška 267 dolarjev itd. Podatki zgovorno govore, da bomo v izvoz morali vložiti več truda in več spretnosti. Letošnje nedoseganje izvoznih nalog je predvsem posledica hudega nazadovanja izvoza v dveh glavnih vejah: v kovinski in lesni industriji. Na italijanskem trgu je zaradi gospodarske krize opaziti zasičenost izdelkov lesa. Tudi nekateri ameriški kupci so za nekaj časa ustavili uvoz naših lesnih izdelkov Nove oblike menjave Udeležba industrijskih izdelkov v našem izvozu je postala poglavitna. Vendar naletijo naši industrijski izdelki na tržiščih industrijsko visoko razvitih držav na različne zapreke. Popolnega prodora na ta tržišča z industrijskim blagom ni mogoče pričakovati, saj ima domača industrija v deželah Zahodne Evrope in Severne Amerike takšno tradicijo in tako izpopolnjen proizvodni postopek, da ji to daje velike prednosti. Posebna oblika menjave pa se s temi državami ponuja v industrijski kooperaciji s posameznimi podjetji. Na tem področju je do sedaj najbolf uspela naša avtomobilska industrija. Dve slovenski tovarni, mariborski TAM in koprski TOMOS, imata ugodne kooperacijske pogoje z zahodnonemško tovarno Deutz in francosko tovarno Citroen. V TAM smo o tej obliki kooperacije imeli obširen razgovor z vodilnimi uslužbenci tovarne: — Znano je, da jugoslovanska avtomobilska industrija še ni osvojila vseh delov, ki jih rabimo pri proizvodnji težjih motornih vozil in avtobusov. Ce to razmerje povemo v številkah, odpade v TAM na uvoz približno dva odstotka delov, kar je zelo malo. Te dele moramo sedaj še uvažati iz tujine. Podjetje TAM pa je devizna sredstva za nakup teh delov zmanjšalo s pogodbo o kooperaciji. Z licenčno tovarno Deutz izdelujemo v Mariboru posebna veziva. Z dobavami veziv svojemu kooperacijskemu partnerju krijemo približno polovico deviznih sredstev, k so potrebna za uvoz delov, ki jih jugoslovanska industrija ne proizvaja. Ker pokrivamo z izvozom veziv dobro polovico potrebnih uvoženih delov, moramo povedati, da je ta oblika sodelovanja zelo primerna. Dosedanje izkuš- nje kažejo, da je tovarna Deutz izredno zadovoljna z našimi dobavami in izdelki. V razgovorih s predstavniki Deutza smo slišali, da je kvaliteta naših izdelkov boljša od kvalitete izdelkov nekaterih nemških tovarn, ki prav tako kooperirajo s tovarno Deutz. To priznanje pa ni dano samo kvaliteti naših izdelkov, temveč tildi točnosti in rednosti dobav glede količine in dobavnih rokov. Oblika kooperacijskega industrijskega sodelovanja, ki je zelo koristna, je ostala precej otnejena v avtomobilski industriji. Druge tovarne podobne vezanosti še niso razvile, čeprav je naša gospodarska delegacija, ki je pred nedavnim obiskala Francijo, ugotovila, da se v francoskih poslovnih krogih zelo zanimajo za modnosti industrijske kooperacije z našimi podjetji. Z. TOMAŽE J KDAJ PROSTA SOBOTA? V okviru izvajanja sklepov republiškega sveta sindikatov Slovenije je Biro za gradbeništvo sklical v Mariboru posvetovanje o pripravah za uredbo 42-urnega delovnega tedna. Posvetovanja se je udeležil tudi direktor kadrovske službe podjetja ing. Dragovan Sever. Objavljamo nekatere misli tega posvetovanja: Osnovna predpostavka za uvedbo skrajšanega delovnega časa je izpolnitev nekaterih ekonomskih kriterijev. Doseči morama enak ali. večji obseg fizične proizvodnje, čisti dohodek, večje osebne dohodke ter enake ali večje sklade podjetja. Vse to lahko dosežemo s povečano storilnostjo in zmanjšanjem poslovnih stroškov. Osnovni pogoj pa je, da potrebni ekonomski uspeh ne sme biti plod zvišanja cen. Matematično prikazano je potrebno z uvedbo skrajšanega delavnika povečati produktivnost, ki pa ne sme biti rezultat večjega napora delavcev, ampak mera biti rezultat boljšega izkoriščanja mehanizacije, delovnega časa, sodobneiše tehnologije dela. večje discipline itd. Produktivnost je treba povečati za osmo uro dela, ki je prosta. 7.5 X 100 g r ~ 115,3 % Torej je treba produktivnost povečati ža 15,3 odstotke. Če temu dodamo še 6 % povečanje po družbenem planu, pridemo na 21,3 %. Zanimiv je podatek SGP »Konstruktor«, ko so izvršili tehnične, finančne in eko-i nomske analize glede delovnega časa. Ugotovili so, da je bilo pri 8,-urhem delovnem času samo ■ zaradi organizacijskih vzrokov (organizacije dela in delovne discipline) povprečno 55 minut izpada dnevno!. Velike rezerve( so pri uporabi mehanizacije! Priporočajo uvedbo manjših popravil gradbenih strojev ob sobotah, ko je prost dan, sicer pa začenja strojnik pol mre prej, da stroj pravočasno pripravi. Uvedli so že mnogo stvari, na katere je treba paziti, da bo delovni efekt večji. Dve med temi sta se mi zdeli posebno važni: 1. Kalkulacijski elaborat mora biti izdelan za vsa pripravljena dela na gradbiščih. Važno pa je, da dejanski stroški nikakor ne smejo presegati predvidenih! 2. Izdelava in zasledovanje mesečnih planov materiala in strojev in transportnih sredstev. Pred prehodom na uvedbo 42-ucnega tedna je potrebno ugotoviti sedanje stanj-e podjetja, potem pa sestaviti načrt za prehod na skrajšani delovni čas. Če primerjamo podjetji Konstruktor in Gradis, imajo pri Konstruktorju .boljše pogoje dela kot mi. Konstruktor se ogreva za kontinuirano gradnjo skozi vse leto, ker mu to narekuje uvedba skrajšanega delovnega časa. Temu se lahko približa, ker gradi skoraj izključno na teritoriju mesta Maribor in ve- čina od tega je stanovanjska izgradnja. Podjetje se je nadalje usmerilo v to, da bodo gradili v prihodnje čim-več za trg, pa si lahko plan že sami postavijo im niso več v toliki meri odvisni od licitacij in investicijskih terminov. Fluktuacija pri njih ni tako velika, iz drugih republik pa imajo samo 6 % delovne sile. »Gradis« je zelo raztresen po vsej Sloveniji, fluktuacija je mnogo večja, iz drugih republik pa imamo že 68 % delavcev, zato so naši pogoji dela dosti težji. Seveda ne bomo z uvedbo 42-urnega tedna vpeljali nič novega, pri iskanju notranjih rezerv bomo pasli mnogo možnosti, ki jih sicer ne bi, če se tega problema ne bi lotili. Če pogledamo malo preko meja naše domovine, vidimo naslednje: Švedska, ki je visoko razvita dežela, je šla samo na 45-urni teden, Francija; kjer zadnje čase standard raste, ni pristopila k skrajšanju delovne- ■ ga časa. Amerika- ga uvaja Nemčija ga v glavnem še ima, vendar standard — pada! Iz tega je videti, da kakšna pretirana hitrost v tej smeri ni priporočljiva, bo pa verjetno potrebno, da bodo od naših enot najprej prešli na skrajšani delovni čas v Mariboru, že zaradi Konstruktorja. Tudi predstavnik Stavbarja iz Maribora je izjavil, da bo z avgustom prešel v prvo fazo, tj. na 45-urni teden, in sicer tako, da bosta tisti soboti prosti, ko je izplačilo. Pri Konstruktorju je delovni čas takle: Tri tedne 5 delovnih dni po 8 ur, prosta sobota, skupaj tedensko 40 ur. En teden 6 delovnih dni po 8 ur) skhpaj tedensko 48 ur, brez proste sobote ali mesečno 182 delovnih ur pri 26 delovnih dneh. Vdlkio zanimanje je bilo med navzočimi za nadure. Predstavniki Konstruktorja so nam pojasnili, da to ni problem. Statistično so ugotovili, da so v zadnjih letih naredili povprečno 4 nadure tedensko na enega delavca. Postavili so si za nalogo, da te norme ne smejo prekoračiti in si hkrati prizadevajo, da bi jo znižali. Jasno pa je, da tudi sedaj delajo po potrebi de-set ali tudi več ur na dan. Glede na -vse to so morali spremeniti tudi pravilnik o osebnih dohodkih ter ga postaviti na bazo 7-urnega delavnika in zagotoviti isti zaslužek kot za 8-urnik. Z uvedbo skrajšanega delovnega časa so povečali urno osnovo za 12,5 °/o, kar predstavlja enourno razliko. Seveda pa je ta osebni dohodek pogojen z ustvarjeno realizacijo. Tudi pri našem podjetju smo začeli pripravljati potrebne analize. Glede na obseg dela pa bi bilo priporočljivo, če bi komisija, ki jo je določil delavski svet podjetja, dosedanje delo pregledala ter dala nadaljnja navodila. Nujno je, da zaradi nemotenega medsebojnega sodelovanja med našimi enotami uvedemo povsod isti delovni čas. Če bodo analize pokazale, da sta uvedba skrajšanega delovnega časa in prosta sobota že upravičeni, temu ne bomo nasprotovali. Mišljenja smo, da bo zaradi razkropljenosti naših enot najprimernejša postopna uvedba skrajšanega delovnega časa. ING. DRAGOVAN SEVER I ® ZASAVJE. !III*!!!!H!!!II1E e V zadnjem času je bilo v Hrastniku, Trbovljah,. Zagorju s. | ob Savi in Litiji več sestankov gospodarskih in političnih jj g aktivov teh zasavskih občin, na 'katerih so razpravljali o š | nekaterih aktualnih vprašanjih in nalogah v zvezi z reso- . tj | lucijo Zveznega izvršnega sveta v zvezi z novimi gospo- fl | darskimi predpisi. 1 Na posvetovanjih v Trbovljah, Hrastniku, Zagorju ob 1 | Savi in Litiji so po podrobni obravnavi vseh novih ukre- tj | pov poudarili, da morajo v sedanjem obdobju v delovnih ti | organizacijah posvetiti posebno pozornost vprašanjem v B | zvezi z zviševanjem osebnega in družbenega standarda, E | seveda ob istočasnem prizadevanju, da se doseže večanje J | dohodka na račun povečevanja produktivnosti dela. V zve- | | zi z nekaterimi ugotovitvami s posvetovanj (v Trbovljah I :: ugotavljajo, da so skladi le v malenkostnem porastu in da | 1 j® ekonomičnost na lanskoletni ravni oziroma nekaj nižja) H | bodo morali prav v vseh delovnih organizacijah skrbeti za 3. | še večjo ekonomičnost in rentabilnost proizvodnje, saj ugo- 1 B tavljajo, da v primerjavi z lanskim letom povečanja niso 1 g kdo ve kako očitna. a | Na posvetovanjih gospodarskih in političnih aktivov v 1 g Zasavju so istočasno proučili tudi polletne dosežke zasav- B | skih delovnih organizacij. Priporočili so samoupravnim i g' organom, da naj spričo novega, gospodarskega sistema po- 5 jj novno proučijo letošnje načrte in realno ocenijo tudi mož- jg jj nosti za proizvodnjo do konca leta; v zvezi s tem naj bi E 1 izdelali tudi predloge za spremembo družbenih načrtov 1 1 delovnih organizacij. Vzporedno s tem bodo v delovnih g | organizacijah proučili tudi investicijsko politiko in uskla- g jj dili investicijsko politiko z novimi smernicami za gospo- j§ S darjenje. Na račun zmanjševanja investicijskih vlaganj, 1 | večje produktivnosti, zmanjšanja stroškov in drugih do- jj g sežkov pa bo potrebno spremeniti tudi delitev dohodka v S gj korist osebnega in družbenega standarda proizvajalcev. 1 Zaradi tega bo kazalo, da ob obravnavi sprememb družbe- H g planov proučijo tudi določila o nagrajevanju in jih B g prilagodijo nastali situaciji. Pri programiranju je treba B g za prihodnje leto zagotoviti tak porast produktivnosti dela, 8 jj da bo zagotovil občutno povečanje osebnih dohodkov. Glede na analize o zviševanju življenjskih stroškov v 1 g zvezi s povečanjem cen so aktivi razpravljali še o žago- g 1 tavljanju nadomestil osebnih dohodkov. Ugotovljeno'je 1 p bilo, da bodo v ^vezi z zvišanjem ose-bnih dohodkov na- g y stopile nekatere težave v nekaterih manjših delovnih orga- g jj nizacijah, kjer bodo le težko zbrali potrebna sredstva, jj J vendar bodo skušali te probleme v sodelovanju z organi E "g občinskih skupščin čim bolj ugodno rešiti. Na sestankih | g x aktivov je bilo dogovorjeno, da se bodo v zvezi s podra- g g žitvami povečali osebni dohodki zaposlenih v Trbovljah jj g za najmanj 3000 din, v Hrastniku za okrog 2500 din. v Ža- f: | gorju ob Savi za 2080 din, v Litiji pa najmanj 1500 din. g g Dogovorili šo se, da bodo proučili možnosti, da se v večji g | meri zvišajo osebni dohodki kategorijam zaposlenih proiz- 1 jj vajalcev z najnižjimi osebnimi dohodki. g Ker so v Zasavju že zabeležili nekaj primerov neupra- g i vičenega dvigovanja cen, so gospodarski in politični ak- g jj, tivi zasavskih občin opozorili na dejstvo, da je vsako ne- g g upravičeno zviševanje cen nesprejemljivo in da naj in- | 1 špekcijske službe poostrijo nadzor nad cenami in zaostrijo 1 jj kaznovalno politiko. Za zadnja posvetovanja gospodarskih g S in političnih aktivov v Zasavju pa jriiiiiii '"iiraiiiiiiinii iiiiiiiiiiiiiiiiiiiii iiiiipniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii Dva velikana: človek in stroj • SLOVENSKA BISTRICA: Veš razumevanja za zaposlovanje žena Medtem ko so v občini Slovenska Bistrica zaposleni v glavnem vsi moški, pa je zelo pereče vprašanje, kje in kako zaposliti ženske; pereče je toliko bolj, ker je po zadnjih podatkih trenutno nezaposlenih 135 žensk, ki imajo okrog 190 otrok. Med terni ženami je tudi okrog 19 do 20 samohranilk, ki: skupaj preživljajo 32 do 34 otrok. Že ta skromen podatek nam dovolj zgovorno pove, da vse to povzroča v tej občini precejšnjo zaskrbljenost. V letošnjem letu je dobil zavod za zaposlovanje v Slovenski Bistrici 4,000.000 dinarjev, ki so jih porabili za odpiranje novih delovnih mest, kjer bi zaposlili predvsem ženske in tako vsaj delno omilili problem. Tri milijone so porabili za nova delovna mesta v ' podjetju »ALMONT«, preostali milijon dinarjev pa je bilo porabljenih za odpiranje novih delovnih mest v tapetništvu IZ ČASOPISOV DELOVNIH KOLEKTIVOV (g) IZ ČASOPISOV DELOVNIH KOLEKTIVOV # IZ CASO Te dni je imel sekretariat Izvršnega odbora sindikalne podružnice Železarne Store redno sejo, na kateri so med drugim razpravljali o predlogih in pripombah sindikalnih podružnic delovnih " enot glede podražitve malice, blagajnikovem poročilu o realizaciji proračuna v prvem polletju, nekaterim članom kolektiva' pa so odobrili socialno pomoč. .Ob isti priliki je sekretariat odobril tudi nagrade za tri najboljša volišča na zadnjih volitvah v organe upravlj&nja. Ko so razpravljali o prošnji vzajemnega društva — sedanje blagajne vzajemne pomoči — za dotacijo, so člani sekretariata ugotovili, da blagajna že več let ni imela občnega zbora in da je nično delo precej neprožno. Zaradi tega blagajna vzajemne pomoči' ne more služiti svojemu namenu v takšni meri. kot. bi ob nekoliko boljšem delu in boljši organizaciji lahko. Na podlagi teh pripomb je sekretariat Izvršnega odbora sindikalne podružnice Železarne Store sklenil, da bo odobril dotacijo blagajni vzajemne pomoči šele po njenem občnem zboru. * iv Delavci »Tiskanine« Kranj na dopustu Foto: M, Šparovec Foto: M. Šparovec do morale tega problema lotiti vse družbeno-politične organizacije v občini in vplivati na vsa podjetja, da bodo sprejela čim-več mladih delavcev. Če se bodo organizirano vsi skupaj vključili v akcijo za rešitev teh problemov, in prepričani smo, da so jih sposobni in zmožni rešiti, le pokazati je potrebno nekaj več volje in razumevanja do nezaposlenih žena in mladih ljudi. -ce. • HRASTNIK: Za boljše delo občinske uprave Svet delovnega kolektiva Skupščine občine Hrastnik jena podlagi priporočila organizacij-sko-političnega zbora Skupščine SRS o nalogah za izboljšanje dela državne uprave izdelal konkreten načrt ukrepov za izboljšanje dela občinske uprave v Hrastniku. Ukrepi, imajo namen zagotoviti,' da se v kar najkrajšem času izboljša stanje v občinski upravj, zlasti še poslovanje z občani; zagotoviti pa želijo v Hrastniku tudi večjo strokovnost uslužbencev ter tudi sicer ekspeditivnost v poslovanju. V Hrastniku imajo že nekaj časa sprejemno pisarno, zdaj pa jo bodo kadrovsko okrepili; izboljšali pa bodo tudi kadrovsko zasedbo pravne službe in službe za prošnje in pritožbe. Ukiniti nameravajo tudi izdajo raznih potrdil, s katerimi obremenjujejo državljane, in izdajo tistih potrdil, za katere ne vodijo uradne evidence. Uslužbenci, ki vodijo postopek, bodo morali Od septembra naprej sami po uradni dolžnosti zbrati vsa potrdila, ki so potrebna k vlogam, če jih izdajo drugi upravni organi hrastniške Občinske skupščine. v Oplotnici, kjer bi po predvidevanjih zaposlili nad 20 žensk, ki so najbolj potrebne zaposlitve. Toda vse to je le delna rešitev problema, saj bi ža zaposlitev vseh preostalih žensk morali v občini odpreti ,še nad 100 novih delovnih mest. Vsa ta vprašanja okrog nezaposlenih žensk pa bi v občini bilo vsekakor mogoče hitreje rešiti, če bi v vseh podjetjih imeli do zaposlitev ^ensk več razumevanja. Prav gotovo pa ni nič manj pereče vprašanje 250 otrok, ki so letos izstopili iz šol in niso dokončali osemletke. Nedvomno bo problem zaposlitve mladih ljudi še mnogo bolj problematičen kot pa prvi. Prav nič ni čudnega, če še danes v občini ne vedo, kakg ga bodo sploh mogli rešiti. Tega problema zavod za zaposlovanje' nikakor ne bo mogel rešiti sam in prav gotovo se bo- »Spodbudna generalka« Naši vaterpolisti, ki se z gotovostjo nadejajo zlata v Tokiu, so imeli v zadnjem času štiri večje preizkušnje: tri srečanja z reprezentanco Sovjetske zveze in eno z izbrano vrsto Madžarske. V vseh teh srečanjih naši vaterpolisti niso~najbolj blesteli. Dvakrat so izgubili, enkrat igrali neodločeno, eno samo tekmo pa so končali sebi v prid. Ob dejstvu, da so bila vsa štiri srečanja v domačih vodah in ob močnem »navijanju« domače publike — končna bilanca res ni ne vem kako ohrabrujoča. Po vsem tem človek ne ve, kaj bo ostalo od bučno najavljenih ofenziv na olimpijsko -zlato. Čeprqv je povsem jasno, da je ta nestanovitnost forme naših vaterpolistov posledica nesoglasij med posameznimi funkcionarji, pa nikakor ni razumljivo, da to vedo vsi, razen tistih, ki se jih to najbolj tiče. Ti namreč prav nasprotno še nadalje vztrajno trdijo, da je vse v najlepšem redu. Ironija, bi dejal, če ne bi bilo v zvezi s športom. Vse po starem »Po Jugoslaviji« je nedvomno naša največja vsakoletna kolesarska prireditev. In ne samo to. Tudi v evropskem merilu je ena izmed najbolj popularnih ter znanih amaterskih kolesarskih dirk. Ta poslednja je bila jubilejna. Ze dvajseta zapovrstjo. To poudarjam preprosto zato, ker bi človek sodil, da si je organizator nabral v teh letih dela že lepo vrsto izkušenj. Nikakor sicer ne morem trditi, da si jih tudi ni-Opažam pa, da nikjer ni videti rezultatov oziroma spoznanja teh izkušenj. Tudi pri letošnji jubilejni tekmi so namreč spet prišle do izraza že stare, karakteristične hibe organizacijskega aparata: • nemogoča organizacija na cilju,' • slabo sojenje in • počasno ter netočno izračunavanje uradnih rezultatov. Samo pri prvih treh etapah je bilo na primer potrebno kar dvakrat čakali več kot tri ure na izide rezultatov! Ko je prišlo v Beogradu na cilj prvih deset tekmovalcev, je nastal med gledalci tak nered, da 'je pozneje ostalih osemdeset kolesarjev pripeljalo naravnost med množico na cilju. Kako je moralo biti šele v drugih manjših mestih?! No, za dvajsetletne izkušnje zares malce skromen uspeh organizatorjev. Zdi se, da se prav organizatorji kolesarskih dirk ne morejo pa ne morejo ločiti od svojih starih štoparic in svinčnikov ter prepustiti računske operacije strojem. Pač stare metode — in tudi stare napake. ANKETA ZVEZNE KOMISIJE ZA TELESNO KULTURO O STATUTIH IN TELESNI KULTURI Pomanjkljivost in površnost Nedavno je Zvezna komisija za telesno kulturo proučila vprašanje, kakšno mesto ima telesna kultura v statutih krajevnih skupnosti in delovnih organizacij. Anketa v 165 občinah na celotnem teritoriju SFRJ je pokazala, da je večina statutov zajela mesto in vlogo telesne kul- _ ture le formalno. Anketa v de-' lovnih organizacijah pa govori, da sloni skrb za telesno kulturo, oddih in rekreacijo proizvajalcev v glavnem le na ramah odgovarjajočih organov sindikatov. Statuti krajevnih skupnosti sploh ne predpisujejo, kako, s katerimi instrumenti in s katerimi aktivnostmi bi naj poskrbeli za progres telesne kulture. Samo minimalno število statutov polaga pozornost na telesno . vzgojo mladine. Samo v nekaj statutih je predvidena ustanovitev koordinacijskih odborov večjih sosednih krajevnih skupnosti za reševanje komunalnih, prosvetnih, socialnih, zdravstvenih ter drugih potreb telesne kulture. O skrbi za množičnost na polju telesnokulturne dejavnosti skoraj ni govora. Večina anketiranih krajevnih skupnosti se v statutih obvezuje, da bo v prihodnjih letih posvetila največ pozornosti izgradnji objektov za telesno kulturo. Del krajevnih skupnosti je to izrazil celo v poglavju, ki predpisuje finančne obveze in dohodke krajevne skupnosti. Seveda pa je največ takih krajevnih skupnosti, ki se le deklarativno spominjajo gradnje objektov, saj v ustrezajočih odredbah niso poskrbele za tovrstna financiranja. Zanimivo je, da je gradnja večjih objektov predvidena s prostovoljnim delom! Skrb za izgradnjo ter istočasno vzdrževanje objektov je razvidna le iz zelo, zelo majhnega števila statutov. Sicer govori precej statutov krajevnih skupnosti o vzdrževanju športnici objektov, vendar nihče ne pove o tem ničesar konkretnega, na kakšen način, s katerimi sredstvi. Statuti nekaterih krajevnih skupnosti govore o rekreaciji delovnih ljudi. Po pravilu pa ni istočasno predvideno tudi potrebno sodelovanje organov krajevne skupnosti in delovnih organizacij pri realizaciji te zamisli. Nobena od anketiranih krajevnih skupnosti, ki sicer nakazujejo potrebe po progresu na področju telesne kulture, ničesar ne predvideva v zvezi s kadri. Le manjše število statutov predvideva ustanovitev posebnih komisij za telesno kulturo, kot organe sveta krajeVne skupnosti. V odnosu na organizacijo za telesno kulturo govore nekatere krajevne skupnosti o možnostih za povečanje števila aktivnega 'L članstva. V večjem številu statutov je prišlo do izraza povsem zgrešeno • mišljenje v pogledu sodelovanja organov krajevne skupnosti • s telesnokulturnimi organizacijami. Najbolj pogosto je rečeno, da krajevna skupnost »prireja športne prireditve«, kar vsekakor ni stvar organov krajevne skupnosti. Od vseh aktivnosti, ki najbolj izstopajo v statutih, je rekreacija delovnih ljudi. Veliko število delovnih organizacij predvideva vzporedno tudi instrumente, s katerimi .bo poskrbelo za rekreacijo svojih ljudi med delovnim časom in po delu. Veliko pozornost posvečajo tudi rekreaciji delovnih ljudi v času nedeljskega in letnega oddiha, j Skoraj vsi statuti pa prepuščajo skrb za rekreacijo svojih proizvajalcev sindikalni organizaciji, kot neposrednemu organizatorj I rekreativne dejavnosti. O Sodelovanju ustreznih društev ni govora. Le manjše število organizacij predvideva dolgoročni program dela. Zanimivo je še dejstvo, da veliko naših največjih delovnih organizacij ni vneslo v svoje statute niti besedice o aktivnem počitku in rekreaciji svojih delavcev. Z druge strani pa anketa spet ugotavlja, da so nekatere delovne organizacije nadvse te- meljito proučile vprašanje oddiha svojih ljudi in mu tudi v statutih odmerile dostojno mesto. Neka velika delovna organizacija je zapisala, da imajo delovni ljudje, ko pridejo v njihovo podjetje, pravico do rekreacije in da se delovna organizacija obvezuje, da bo poskrbela za potrebna sredstva. Zelo veliko delovnih organizacij, ki so prevzele skrb za izboljšanje pogojev za rekreacijo svojih delavcev meni, da bodo to dosegle z izgfadnjo novih počitniških domov, novih igrišč in drugih športnih objektov, v krogu svoje delovne organizacije, oziroma stanovanjske skupnosti. Nekoliko manj je v statutih govora o vzdrževanju teh objektov, skoraj nič pa o tem, kdo bo skrbel za potrebne športne rekvizite. In še ena pomanjkljivost statutov. ki zna imeti globlje posledice: Nikjer v omenjenih statutih ni govora o strokovnih kadrih za rekreacijo. Le dva do trije statuti namreč pravijo, da zahtevajo sodobne oblike rekreacije visoko kvalificirane profesionalne kadre, saj le ti lahko prevzamejo nase 'to odgovorno delo ter uspešno poskrbijo za dolgoročne programe dela. Nekateri so za vroče JUGOSLOVANSKE ŠPORTNE IGRE KLJUČ K VEČJIM USPEHOM V TELESNI KULTURI Ideja o organizaciji velikih športnih tekmovanj, ki bi bila nekakšna jugoslovanska oliippi-ada in pa priprava naših tekmovalcev na olimpijske igre, se je porodila pred približno letom in pol. Do danes je doživela mnogo razprav in nič manj sprememb prvotne zamisli. Danes je pred nami že sklep Jugoslovanske zveze organizacij za telesno kulturo o uvedbi iger na vsem področju Jugoslavije in prav tako tudi sklep Zveze za telesno kulturo Slovenije o igrah na področju SR Slovenije. Jugoslovanske športne igre postajajo stvarnost! Današnji, že sprejeti "koncept iger, je bistveno drugačen cti prvmtnega. Sedaj govorimo predvsem o jugoslovanskih športnih igrah (JŠI) v občinah in manj o istih igrah na višjih ravneh — okrajih, republikah in federaciji. Oba omenjena sklepa se obračata predvsem na občinske igre. NAČELA IN CILJI JŠI Glavne značilnosti iger v občini naj bi bile predvsem naslednje: 1. povečanje aktivnega članstva v vseh organizacijah, ki se ukvarjajo s telesno kulturo in to z vključevanjem novih članov v obstoječe organizacije in z ustanavljanjem novih organizacij. 2. raznovrstna dejavnost v obliki tekmovanj, nastopov, ostalih manifestativnih prireditev, razstav itd.; 3. igre naj bodo dopolnitev dosedanjega dela v osnovnih organizacijah in ne njegova nadomestitev z nečim novim; 4. JŠI naj bi pomagale pri ustreznem vrednotenju telesne kulture na določenem področju in s tem predvsem pri izboljšanju materialne baze za široko delovanje; 5. igre naj bi bile večkratni pregledi celotne dejavnosti, ob tako imenovanih zaključnih manifestacijah pa naj bi bili predstavljeni vsi pomembni dosežki telesne kulture na določenem področju v določenem obdobju. KAJ — KAKO KDO? Poletni pejsaž z blejskega kopališča JŠI v občinah bi morale biti po eni strani stalna dejavnost v obliki najrazličnejših tekmovanj prek vsega leta, po drugi pa tudi tekmovalni sistem v določenih panogah, kjer . takega stalnega sistema na ravni občine sploh še ni ali pa je friorda neustrezen. Vsaka občfna izbira spored tekmovanj sama, pri čemer so za zdaj kot osnova panoge začasnega republiškega odbora za JŠI določene kot prioritetne panoge naslednje: atletika, plavanje, smučanje, streljanje, šah, kegljanje, nogomet, roko--met, odbojka, košarka, namizni tenis, gimnastika, partizanski mnogoboj in balinanje. To so namreč obenem panoge, v katerih bodo zanesljivo tudi republiške igre v letu 1965, ker so že vsi okraji pristali na sodelovanje v teh disciplinah. Seveda pa je to le okvir, ki ga občina ni dolžna upoštevati. Nekatere bodo vsekakor izbrale širši, druge pa, ustrezno svojim možnostim, ožji. Igre se v načelu delijo v letne in zimske, čeprav bo- ta delitev prišla bolj do izraza le pri morebitnih zaključnih manifestacijah, sicer pa traja dejavnost po pravilu vse leto. Podrobna izbira sporeda po oosameznih panogah je za občinske igre stvar občinske zveze ' za telesno kulturo, ki ji bodo pri tem pomagale tudi okrajna zveza in po potrebi ZTKS. Občine z manj razvitimi posameznimi lanogami se bodo odločile za najosnovnejši spored v posameznih športnih panogah, npr. v atletiki en sprint (60 ali 100 m), eno srednjo progo (1000 ali 1500 metrov), enega ali dva skoka (višina in daljina) in en met (krogla). Razdelitev po starostnih skupinah je prav tako stvar občin samih. Verjetno se bodo v večini primerov odločali za deljena v tekmovanja, tako da bi lahko ustrezno nastopale vse kategorije od članov do pionirjev. Na najvišjih ravneh igre bodo igre verjetno enotne, brez starostnih kategorij. Po dosedanjih sklepih JZOTK in ZTKS so predvidene igre v občinah v letih 1964 irf 1965, razen tega igre v republiki in igre y federaciji prav tako 1965. Za okrajne oziroma morebitne medobčinske igre pa je odločitev ostala prepuščena okrajnim zvezam za telesno kulturo. JŠI V OKRAJU, REPUBLIKI IN FEDERACIJI Osnovno načelo JŠI na omenjenih ravneh je v tem, da se ne bodo merili posamezniki kot člani klubov ali društev ali klubske ekipe, ampak na okrajnih igrah občinske reprezentance, na republiških okrajne ekipe in na zveznih ekipe socialističnih republik. Seveda je za igre na omenjenih ravneh nadalje tudi značilno, da to niso več množične prireditve, ampak dejanski prikaz kvalitete telesne kulture določenega področja. Prav zaradi tega ni prave možnosti povezovati prav vse igre na vseh ravneh v zaključen krog, ki bi se vsakih toliko let ponavljal. To tudi zato, ker ne moremo zahtevati, da gredo na primer zmagovalci občinskih iger leta 1964 avtomatično kot predstavniki svojih občin na okrajne igre leta 1965, ali pa prvaki okrajnih iger 1964 na republiške igre 1965. - Na igrah v okraju, republiki in federaciji se bo pojavljajo vedno več panog, ker bo čim bolj uveljavljeno načelo, nšj bodo igre namesto' republiških in državnih prvenstev, seveda tam, kjer je to mogoče. Seveda pa bodo ustrezni organi določil^ da bodo igre izvedene samo v tistih panogah, kjer bi nastopilo vsaj določeno minimalno število občin ali okrajev. M. ROZMAN Hum oreška Zgodilo se je. Dobili smo npve cene! Tovariša komercialnega direktorja je kar odneslo s plaže v pošto. »Naročam,« je brzojavil svojim podrejenim v kombinat »Tehnika«, »da ne ukrenete ničesar, dokler se ne vrnem.« Naslednjega jutra je že sklical komercialiste v svojo pisarno. »Tovariši« je zahteval, »nobene p cinike. Nobenega zvišanja cen. Tolčite po tistih, ki bodo napovedovali zvišanje cen. Neizprosno udarite po takih tendencah.« »Toda« je ugovarjal mladenič, ki se je imel za ekonomista, »saj se bo vse podražilo: v menzah, gostilnah, na trgu; pri nas bodo večji stroški s premogom, elektriko, nadomestilom za zvišanje življenjskih stroškov...« »Čeprav,« je dejal komercialni direktor. »Mi ne bomo zvišali cen našim proizvodom. Za nobeno ceno. To ne bi bilo komercialno. Verjemite mi. Star trgovec sem. Odkar pomnim, so bili moji predniki trgovci. Zato vem, da tisti, kdor dviguje cene, ni dober trgovec.\ To odbija odjemalce. Saj vendar poznate psihologijo množice.« »Torej?« je vprašal starejši sodelavec. »Ne bomo zviševali cen in ne bomo prodajali,« je pribil tovariš komercialni direktor, »Vsem, ki bodo prišli naročat Državi§an-dolžnost blago, se bomo lepo opravičili, da smo ga pravkar razprodali.« »Od čega pa bomo živeli, ko smo plačani od prodaje?« je skrbelo mlajšega sodelavca. »Od česa neki, če rie od prodaje« je dejal tovariš komercialni direktor samoumevno. »Komercialist najbolje prodaja, kadar sploh ne prodaja,« je potičil svojega mlajšega sodelavca. »To je dialektično: življenja sestoji iz protislovij in se na tej osnovi razvija.« »Torej — če ne bomo prodajali, bomo vse dobro prodali?« je ugibal srednji sodelavec. »Uganil si,« se je razveselil komercialni direktor. »Ker sploh ne bomo prodajali, bo zmanjkalo blaga in proizvajalci in drugi potrošniki nam bodo ponujali več denarja, kot pa je to blago vredno. Mi pa bomo obžalovali, da jim ga dražje ne moremo prodajati, ker imamo plafonirane, čisto neekonomske cene. Pojasnili jim bomo, da smo se zato morali preusmeriti v proizvodnjo ropotulj, kavnih mlinčkov, kovinskih piskajočih petelinčkov in podobnih družinskih predmetdv.« »Potem bodo potrošniki ogorčeni in bodo namesto nas zahtevali nove cene tudi za naše proizvode,« je razumel najmlajši sodelavec. , ... >u-< »Mi pa sploh ne bomo zviševali ceii. Celo kategorično bomo nasprotovali Zvišanju cen. Tako si bomo povsem zagotovili simpatije potrošnikov in mirne vesti drago prodali vse, kar imamo na zalogi. Tega pa ni malo,« je dejal tovariš komercialni direktor. Dve uri pozneje je tovariš komercialni direktor že sodeloval ria občinskem posvetovanju o novih cenah in vzrojil: »Slišim, tovariši direktorji, da ste skoraj vsi mnenja, da boste tudi vašim proizvodom morali zmšati cene. Smatram, da je to skrajno nepolitično; da je to sabotaža. Naj-mileje rečeno — miniranje novih gospodarskih ukrepov, ki težijo k stabilizaciji gospodarstva. Protestiram! Odločno protestiram!« »Takšne ljudi potrebujemo« je poudaril tovariš predsednik. »Vzemite si ga za vzor. Dopust je prekinil, samo da bi preprečil zlorabo novih gospodarskih ukrepov v podjetju, da bi se aktivno boril proti sleherni misli na zvišanje cen.« »Hvala,« se je poklonil tovariš komercialni direktor. »To je' bila moja državljanska dolžnost.« VIKTOR SIREC Za razvedrilo in kratek čas Križanka f 2 3 * S 6 7 BS 8 9 to tf 19 m 13 /* 16 16 7] f? /s 19 n 2o ut 2/ 22. ! 23 ■ 24» 2S 26 2/ 28 29 3o 3/ Vodoravno: 1. vrsta žlahtnih jabolk, 7. ščit, varstvo, 8. otok v Irskem morju, 9. glas, 11. otok v Marshallskem otočju, 13. osebni zaimek, 14. peedlog, 15. velika kača, 17. mesna jed (množ.), 18. gora v Julijskih Alpah (2585 m),\ 20. trojanski junak, 21. enaka soglasnika. 23. kratica za »po domače«, 24. provinca v severozahodni Italiji, znana po vinogradništvu, 26. največji pritok Drine, 28. kratica Tovarne optičnih stekel, 29. ime angleške pisateljice kriminalnih romanov, 31. govornik. Navpično: 1. država v jugozahodni Arabiji, 2. ostudnost, 3. ime jugosl. pevca popevk (Robič), 4. latinski predlog. 5. kradljivec, 6. antično mesto ob Tigrisu, prestolnica asirske države, 10. muslimansko moško ime, 12. pokrajina v severovzhodni Afriki, ki pripada Egiptu in Sudanu, 16. časovna enota, 17. osebni zaimek, 18. "priimek nemškega astronoma, ki je ugotovil, da planeti krožijo v obliki elipse, katere eno žarišče je sonce (Johann), 19. južnoameriško pogorje, 21. cent. (množ.), 22. mesto na Hrvaškem, znano po veliki rafineriji nafte. 25. nekdanja votla mera, tudi naziv za vrsto jugoslovanskih cigaret, 27. šahovski izraz, 30. šahu podobna igra. REŠITEV PREJŠNJE KRIŽANKE Vodoravno: L kokarda, 3. okulist, 9. lira, a, 10. osa, 11 pol, 13. ni, 14. Tomo, 15. limes 16. amulet, 18. sočen, h, 20. mlin, 21. ma, 22. Al, 23. ali, 24. renegat, 27. atašeji. S POPRAVEK 1 g V letošnji 30. številki od 6. avgusta 1964 se nam je v gospodarski reportaži o občini Za- s s gorje vrinila neljuba pomota. Na zadnji strani te številke pod naslovom »Zdravstvo — = H družbena služba« smo pomotoma objavili sliko gostišča »Na križišču« namesto zgradbo % g Zdravstvenega doma. Zato prosimo cenjene bralce in prizadeti kolektiv, da nam neljubo = 1 pomoto oproste. NA SLIKI: ZGRADBA ZDRAVSTVENEGA DOMA V ZAGORJU iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiM Skoda! Pa tako rentabilen je bil videti! —v- \ Komfort Brez besed TOVARNA ALKOHOLNIH IZDELKOV IN SADNIH SOKOV -ftSi.ll.SB MARIBOR — PARTIZANSKA 39 priporoča svoje večkrat odlikovane izdelke: žgane pijače, osvežujoče pijače, pivo, kis • POSEBNO PRIPOROČA SVOJE IZDELKE, NAGRA- • JENE NA IX. MEDNARODNEM VINSKEM SEJMU • V LJUBLJANI — Z ZLATO MEDALJO: — vinjak, brandy domači. Cassis liker, chocolate — cocktail, jajčni liker jn ribez desert ZA VROČE DNI DOMA ALI NA DOPUSTU SAMO xX'XXX\XXXXXXXXX\XXXXXXXXXXXX\XXXV\\XXvVXXXXXXX\XXXXX\XXXXX\\XXXXXXXXXX\XXXXXXXXX\XXX\\XXXXXXXXXXXXXXXX\XXXX\Wx\XXXXX\XXX\X\XVXXXX\XXVXXXXXXXXXXX\XXXXXXXXXXVXXXXXxXXXXXXX\X\XXX\\XXXXXX\XXXX\XXXXXVXXXX\XX\XX'JexX\XXXXXXXXXXVXXXXXXXX\\XXXXXXNXXXXXXXXXXNXXXXXXXxxxxxxxxN1x.,xxxxxxxxxxxx