BČlKB BANCA Dl CREDITO Dl TRIESTE TRŽAŠKA KREDITNA BANKA ČEDAD HRANILNA PISMA v nemških markah (DEM) Trajanje 3 mesece Obrestna mera 6,25% Minimalno 150.000 DEM MOJA BANKA novi tednik Slovencev videmske pokrajine ČEDAD / CIVIDALE • Ulica Ristori 28 • Tel. (0432) 731190 • Fax 730462 • Postni predal / casella postale 92 • Poštnina plačana v gotovini / abbonamento postale gruppo 2/70% • Tednik / settimanale • Cena 1.300 lir št. 32 (627) • Čedad, četrtek, 6. avgusta 1993 BČlKB BANCA Dl CREDITO Dl TRIESTE TRŽAŠKA KREDITNA BANKA CIVIDALE ':,T\ CERTIFICATI DI DEPOSITO durata 19 mesi rendimento lordo 8,25% Netto 7,21% Minimo 5 milioni (oltre i 100 milioni 7,43%) MOJA BANKA C’erano tutte quelle bandiere... Cicigolis (Sčigla), comune dì Pul-fero. Da mesi un tricolore posto all’entrata del paese avverte, per chi non lo sapesse, che siamo in Italia. Per un giorno solo, altre bandiere si sono aggiunte al tricolore. Bandiere di Stati lontani. Per dire: guardiamo un po’ più in là della nostra bandiera, cerchiamo di aprire la testa, di spalancare porte e finestre per guardare più in là di quei tre colori. Allo “Srečanje med Slovenci” intervento del presidente Pietro Fontanini “La Regione con voi” Un omaggio ai due sacerdoti Guj Il presidente della Regione Fontanini interviene allo Srečanje med Slovenci Non é stata una festa qualunque, lo “Srečanje med Slovenci” svoltosi sabato 7 e domenica 8 agosto sul Matajur. L’incontro di quest’anno tra gli Sloveni della Benecia, tra tutti gli Sloveni - organizzato dalla Z-veza Slovencev videmske pokrajine in collaborazione con la Planinska družina Benečije - verrà ricordato innanzitutto per l’omaggio che la gente ha fatto ai due sacerdoti sloveni Pasquale Gujon e Valentin Birtič, che hanno festeggiato i sessant’anni di sacerdozio. Ma all’appuntamento non é voluto mancare il presidente della Regione Fontanini, accompagnato dal senatore Bosco. Fontanini, parlando dopo il sindaco di Savogna Cudrig e del presidente della Zveza Slovencev Cerno, ha tra l’altro promesso “una Regione più vicina a questi paesi di montagna ed ai loro problemi”. I due giorni di festa sono stati allietati dalla musica della Narodna klapa e dell’America Band. Domenica pomeriggio l’intrattenimento culturale ha visto in primo piano la fisarmonica di Ližo e la chitarra di Guidac, il Beneško gledališče ed il gruppo folkloristico resiano che ha suonato, cantato e ballato, coinvolgendo anche gli spettatori. servizio a pagina 6 Tist glaski je biu st Se prave de puno cajta od tod, mlad kraljevi sin se je Zenu z lepo princeso Vido, s hčerijo k-ralja pomladanske Dežele. Palač kier so ble ojcita je biu ves pod roZami, vsi so bli povabljeni in vse je blo veselo. Slavici, kuosi, snice, ciki in škrianci in punu drugih so paršli pieti novičam na čast. Na zadnjo pride Se kauka ki na ves glas k-rokota: “Kra, kra” pa je muorla hitro odleteti ker je bla Stonana in pieuci so jo zalovili proč. Od tenčas se oglasa samuo u pozni jeseni in po zimi. Nekaj podobnega se je zgodilo na dan Kamenice - veselo srečanje Slovencu - osmega augusta na Matajurje. Vse je blo veselo, samo en glas je biu Stonan, glas tistih ki od mussolinovih cajtu sovražijo vse kar je slovensko. Narbuj jih jeze de se je nam pardružiu nas novi predsednik dežele dr. Pietro Fontanini ki je obljubu svojo pomoč ljudem ki živijo u gorah in ki že petdeset liet čakajo zastonj pomoč obljubljeno od vseh partitu, kateri pa so nucali milijone za se in ne nesrečne goriane. Svojo jezo so napisali na giornal, pa brez preimka in imena da ljudje ne bojo viedeli kdo je tist lump in sovražnik. Pasquale Guion Velika množica ljudi na tradicionalnem romanju treh narodov V Žabnicah za mir Na srečanja maSevanje Škofov iz Vidma, Ljubljane in Celovca \ V Zabnicah se je prejšnjo soboto zbralo nekaj tisoč slovenskih, avstrijskih, italijanskih in furlanskih vernikov na tradicionalnem Romanju treh narodov, ki ga že od leta 1982 pripravljajo škofije iz Vidma, Ljubljane in Celovca. Množica vernikov je poslušala mašo, ki so jo darovali videmski nadškof Al- fredo Battisti, ljubljanski metropolit Alojzij Šuštar in celovški škof Egon Kappel-lari, ki so spregovorili v treh oziroma štirih jezikih, slovenskem, italijanskem, nemškem in furlanskem. Po sami evharistični daritvi so na prireditvenem prostoru pripravili kulturni spored, ki so ga oblikovali pevski zbor z Vrhnike, godba na pihala iz Jesenic in skupina rogi-stov lovskega kluba iz Kanalske doline. Osrednja tema srečanja je bila namenjena miru v svetu in prijateljstvu in sodelovanju treh sosednjih dežel. O tem je v svoji pridigi spregovoril videmski nadškof Alfredo Battisti. Rudi Pavšič več na strani 2 Oggi a Bled Peterle incontra Andreatta Il ministro degli esteri della Slovenia Lojze Peterle incontrerà oggi a Bled in suo collega italiano Beniamino Andreatta. La visita, concordata a metà luglio durante la riunione dell’Iniziativa centroeuropea, dovrebbe essere incentrata sulla prosecuzione del processo dei rapporti sul dopo Osimo già entrati nella fase operativa dopo l’incontro di Strmol avvenuto nella prima decade di agosto. Molti gli argomenti sul tappeto, dall’im- piego dell’esercito italiano lungo la fascia del confine, alla collaborazione economica ed al problema delle minoranze linguistiche. A questo proposito va detto che il ministro Peterle ha ricevuto ieri pomeriggio a Lubiana lina delegazione degli sloveni in Italia, mentre il direttore del ministero degli esteri Frane Mikša si è incontrato con una delegazione della comunità italiana in Slovenia guidata da Daniela Paliaga-Jankovič. Odv. Claudio Mussato (KD) imenovan za župana Vidma Claudio Mussato, 49-letni odvetnik iz vrst Krščanske demokracije, je novi župan iz Vidma. Za njegovo imenovanje se je izreklo 31 svetovalcev nove večinske koalicije (KD, PSI, PLI, PSDI, Laf), 9 pa je volilo proti (DSL, PRI, Zeleni golobice, MSI, radikalec in bivši socialist Bulfone). Musatto je sedmi župan Vidma v povojnem času in peti predstavnik KD, ki sedi na čelu občinske uprave. beri na strani 2 JP Claudio Mussato • Na Cedajskem prvi znaki krize stran 2 • La rinascita ucraina pagina 3 • Trio Humar, polemica pagina 4 • Jurčku v spomin stran 5 • Pod Matajurjem stran 6 • Oballa, nuovo record pagina 7 Četrtek, 26. avgusta 1993 2 Zaskrbljujoči podatki o zaposlovanju v Furlaniji Na Čedajskem prvi znaki krize Tudi na Videmskem je gospodarska recesija pokazala zobe in k vragu je šel “model Furlanija”, ki je pomenil predvsem gospodarsko rast in nove naložbe. V zadnjih treh letih se je pozitivni trend zaustavil, začele so se prve težave in z njimi odpusti in vpisi v dopolnilno blagajno. Čeravno strokovnjaki napovedujejo, da se bo recesija polagoma ublažila in da že v naslednjem letu bodo vidni prvi znaki gospodarskega napredovanja, v Furlaniji napovedujejo hudo jesen. Na podlagi izsledkov sindikatov naj bi v videmski pokrajini dodatnih 1.500 delavcev izgubilo službo. Dejstvo je, da v krizi so se poleg manjših obratov znašli zgodovinski industrijski centri, ki so na Videmskem vedno pomenili steber gospodarstva. Žalostno je, da trenutno ni videti izhodišča iz krize in da na prizorišču ni znakov za nove in drugačne investicijske projekte. Med pomembnimi tovarnami, katerih delavcem preti nevarnost odpustov o-ziroma vpisa v dopolnilne blagajne bi omenili jeklarno Bertoli-Safau, skupino Danieli, Selečo iz Campofor-mida, Solari iz Vidma, Chimico del Friuli, tovarno Cogolo, tekstilno industrijo iz Codroipa ter gradbeni podjetji Marin in Venturini. K tem je treba dodati celo vrsto manjših obratov in trgovin, ki so že zaprle. Iz podatkov, ki so nam jih posredovali sindikati, lahko ugotovimo, da so zadnja tri leta recesije povzročile veliko gospodarsko škodo. Leta 1990 so na Videmskem zabeležili 1.500 delovnih mest manj od prejšnjega leta. Leto kasneje (1992) pa je bilo delovnih mest manj že 1836, lani pa 3.637. Oseb, ki čakajo na službo, je bilo pred tremi leti 10.027, predlanskim se je š-tevilo povišalo na 12.878, lani pa je skoraj 18.000, od katerih je nad 66% žensk. Specifično za čedajsko območje veljajo iste ugotovitve. Decembra leta 1990 je bilo vpisanih v sezname za zaposlovanje 1.254 oseb, leto kasneje jih je že bilo 1.537, 1992 pa že skoraj 2 tisoč in število stalno narašča. Kriza je v naj večji meri prepoznavna v industrijskem sektorju. Brezposelnih je že skoraj 500 (238 v lesni industriji, 70 v kovinski ter 69 v gradbeništvu). Brezposelnost, poleg delavcev, zadeva tudi uradniški sektor, kjer je že nad 700 oseb brez službe. Po drugi strani pa se je znižalo število tistih, ki so našli prvo zaposlitev. Lani jih je bilo še 648, letos pa manj kot 400. Kljub tem podatkom, stanje ni še ravno kritično, saj razmerje tistih, ki so brez službe z zaposlenimi je približno 1:20 (5,34%). Zanimivo tudi, da skoraj polovica zaposlenih v če-dajskih podjetjih prihaja zunaj tega območja. (R.P.) Rešena kriza Mussato župan Vidma s prve strani Nov videmski občinski odbor bodo ob Zupanu Mussatu sestavljali še Dino Boezio (PSI), ki bo podžupan, Romeo Mattioli (PSI), odbornik za promet in prevoze, Gianfranco Torossi (PSI) odbornik za javna dela, Marino Minucci (PSI), odbornik za produktivne dejavnosti, Gabriella Zon-tone (PSI) odbornica za zasebne dejavnosti, Alberto di Ca-poriacco (Laf) odbornik za kulturo, Cesare Gottardo (KD), odbornik za urbanistiko, Maddalena Mizzau (KD), odbornica za ekološka vprašanja, RitaTurissini (KD), odbornica za socialna vprašanja, Giuseppe Suraci (KD), odbornik za tehnološke službe, Franco Della Rossa (PSDI), odbornik za decentralizacijo, ter Alessandro Zannier (PLI), odbornik za finance. DSL: ustaviti trg z orožjem ] m x j lj Id II jpurrfcino salila ± Tra le tante brutte notizie di questa estate, una buona. In Sardegna la lingua sarda verrà insegnata nelle scuole. Per tre anni a livello sperimentale, poi in via definitiva. La decisione é stata adottata da! Consiglio regionale sardo con una legge che punta a valorizzare le tradizioni locali. Come non prenderlo per un segnale? La nuova amministrazione regionale del Friuli-Venezia Giulia rappresenta, da questo punto di vista, ancora un punto interrogativo, anche se qualche segnale positivo si può notare. Il presidente Fontanini viene sul Matajur a parlare con gli sloveni, va a Giassico, alla festa dei popoli della Mitteleuro-pa, a parlare in friulano. Ed anche la ridicola interrogazione di un consigliere regionale sulle lingue (friulano e inglese) in cui risponde alla segretateria telefonica rappresenta infondo un punto a suo favore. E allora l’iniziativa sarda può davvero rappresentare un esempio, per portare le lingue locali nelle scuole del Friuli-Venezia Giulia. Videmsko pokrajinsko vodstvo Demokratične stranke levice že več časa opozarja na dejstvo, da je naša dežela postala središče prekupčevanja z orožjem, mamili in mafijskih poslov, ki so povezani z “dejavnostjo” na Vzhodu. Takšno stanje, so mnenja pri DSL, se je znatno poslabšalo prav v zadnjih mesecih, ko je v naših krajih trgovanje z orožjem postalo stvar dnevnega reda. Furla-nija-Julijska krajina, ugotavlja videmski pokrajinski tajnik DSL Maurizio Ionico, postaja pravi trg z orožjem za sprte strani v Bosni in Hercegovini, podobno kot je to bila Jordanija v vojni med Iranom in Kuwajtom. Dežela se nahaja v središču območja velike napetosti in “ponuja” svojo strateško pozicijo raznim trgovcem smrti, ki prihajajo od vsepovsod. Takšno stanje je nadvse nevarno in lahko bi pustilo dolgotrajne in kvar- ne posledice. Maurizio Ionico dodaja, da se je v naših krajih ustvarila nekakšna “vlada vojne”, ki deluje dokaj tranverzalno in predstavlja interese posameznikov in skupin. Dejavnost teh sil je dokaj znana, čeravno izgleda, da nihče nanje ni pozoren in jim ne stopi na prste. Zaradi takšnega zadržanja pristojnih organov, zaključuje Ionico, je nujno, da se aktivizirajo sile civilne družbe in da z raznovrstnimi pobudami opozorijo na položaj, ki je nastal v naši deželi. V ta namen ponovno izpostavlja potrebo po ustanovitvi nekakšnega stalnega observatorija, ki bi imel nalogo nadzorovati nad nelegalnimi vojnimi posli, na trgovanje z orožjem in na mafijsko dejavnost. O tem je DSL že opozorila javnost z izdajo bele knjige, kjer podrobno razčlenjuje kriminalno dejavnost v naših krajih. (R.P.) Zone rurali da aiutare Interven ti finanziari della Cee Sono complessivamente 120 i comuni del Friuli-Venezia Giulia per i quali il presidente della Regione Fontanini ha richiesto al governo l’inserimento nelle aree ammissibili agli interventi finanziari comunitari per lo sviluppo delle zone rurali, caratterizzate da u-na grande fragilità delle attività agricole e la cui e-conomia deve essere diversificata. Nella comunicazione Fontanini, ricordando che nella prima selezione effettuata nel ’89 nessuna zona del F-VG era stata indicata a Bruxelles dal Dicastero dell’agricoltura, rileva che l’attuale proposta è stata formulata individuando “tre aree fortemente omogenee e compatte in possesso dei requisiti richiesti”. Per l’obiettivo la Regione ha inserito 20 comuni dell’area montana della Provincia di Pordenone, 85 comuni udinesi e 15 comuni goriziani. Tra i comuni della Provincia di Udine ci sono anche Attimis, Cividale, Drenchia, Faedis, Grimac-co, Lusevera, Malborghet-to, Nimis, Pulfero, Prepot-to, Resia, San Leonardo, San Pietro al Natisone, Sa-vogna, Stregna, Taipana, Tarcento e Torreano di Cividale. Va ricordato che secondo le disposizioni comunitarie le aree inserite nel progetto di sviluppo delle zone rurali non debbono corrispondere a quelle per le quali si è già richiesto l’ottenimento di risorse finanziarie CEE sulle zone industriali in fase di riconversione. Emigrazione a convegno Si sta concludento il ciclo di preconferenze di preparazione alla quarta conferenza regionale dell’emigrazio-ne in programma a Lignano dal 22 al 26 settembre. Si tratta di una serie di appuntamenti organizzati per aree di emigrazione e che alla fine avranno coinvolto in analisi e confronti i circa cinquecento sodalizi di corregionali sparsi in tutto il mondo. Forti di questo lavoro di base, gli oltre cento delegati che le comunità all’estero indicheranno si ritroveranno per quattro giorni a Lignano a discutere e a tracciare il profilo dell' “Universo emigrazione” del 2000. Una realtà consolidata che - abbandonati sempre più i richiami agli aspetti più drammatici e nostalgici del fenomeno - si riscopre e riconosce come “risorsa” economica e culturale. Il rientro, salvo pochi casi, non è più un obiettivo. Sopravvivono margini in cui esercitare ancora forme di sostegno e assistenza, ma la nuova integrazione delle persone e delle comunità è un dato di fatto e cresce la volontà di interazione e dialogo, in termini paritetici, con la terra d’origine e con il contesto economico, politico, e culturale in cui questa è inserita. Sullo sfondo del dibattito, inevitabilmente, la decisione del parlamento italiano riguardante il voto agli e-migrati che era una delle questioni sistematicamente poste come obiettivo per cui lavorare nelle sedi opportune, anche se appunto esulanti dalle competenze strettamente regionali. La conferenza di Lignano sarà pure l’occasione di parlare della problematica dell’emigrazione delle nostre zone e della realtà delle giovani generazioni degli emigranti sloveni. Crisi governativa? Secondo alcuni la “grande coalizione” che attualmente guida il governo sloveno è giunta al termine. Nelle prossime settimane, con l’intensificarsi della pressione pubblica di fronte alla crescente crisi occupazionale, anche i partners governativi troveranno sempre più difficoltà a stare assieme. Alcuni già parlano di e-lezioni anticipate e di un nuovo rimescolamento di governo. Da parte delle attuali forze di governo non ci sono state reazioni se si eccettua la dichiarazione del ministro degli esteri nonché leader dei cristianodemocratici Governo: tempo di verifiche Lojze Peterle. Questi ha smentito una crisi della coalizione anche se ha puntualizzato alcune divergenze tra il suo partito e gli altri partners governativi. Nuova moneta Il governo croato ha deciso l’emissione di una nuova unità monetaria che rimpiazzerà il dinaro. La kuna, questo il nome, non è del tutto nuova. Infatti già nel 1941 l’allora governo croato emise una serie di valori denominati kuna che in antico croato significa martora. Voglia di Interspar Il primo centro commerciale Interspar, sorto alla periferia di Lubiana, è stato preso letteralmente d’assalto. Nei primi due giorni dall’inaugurazione i 16 negozi di vario genere sono stati visitati da circa 30 mila persone e hanno realizzato un fatturato di 21 milioni di talleri. L’investimento commerciale è stato fatto da due aziende di Lubiana e dalla società austriaca Aspiag. Il ministro arrabbiato Il ministro della giustizia Miha Kozinc ha censurato le recenti dichiarazioni del ministro della difesa Janez Janša in merito all’operato della magistratura di Maribor incaricata delle indagini sul ritrovamento delle armi presso l’aereoporto di quella città. Kozinc ha chiesto al governo sloveno di prendere posizione sulla questione. Contro il centralismo Ad Abbazia è nata l’Associazione delle città e dei comuni dellTstria e delle i-sole. Non a caso per la costituzione è stata scelta que- sta città, volendo così rimarcare la volontà di istria-nità e contro il centralismo di Zagabria. Alla riunione erano presenti 28 sindaci firmatari del documento che ha sancito la creazione di un organismo per stimolare la cooperazione tra le varie u-nità d’autogoverno del comprensorio. Riabilitazione politica Il tribunale di Lubiana ha annunciato l’annullamento di 40 sentenze emesse dai tribunali militari del dopoguerra nei confronti di alcu- ne persone reputate “nemiche del popolo” e accusate di collaborazione con l’oc-cupatore nacifascista, sabotaggio, propaganda sovversiva e tentato colpo di stato. Continua la schermaglia La schermaglia tra la Slovenia e la Croazia continua. Uno dei punti di confronto va ricercato anche sulle posizioni differenti tra i due stati nei confronti di 400 immobili di villeggiatura sloveni ubicati in territorio croato. Zagabria vorrebbe trattare questo argomento a parte e non nell’ambito degli accordi di collaborazione tra i due paesi, come chiede, invece, la Slovenia. Kultura novi matajur Četrtek, 26. avgusta 1993 3 La rinascita dell’Ucraina comincia ora Le prospettive della cultura alle soglie del Duemila é stato il tema di un convegno tenutosi recentemente a Buia, al quale hanno preso parte anche i giovani che hanno frequentato a Gemona il Laboratorio internazionale di comunicazione. Pubblichiamo l’intervento al convegno tenuto da Evgeni PaSCenko, professore di serbocroato presso l’Università di Kiev, capitale dell’Ucraina. Il problema della cultura é molto importante per i paesi slavi ex comunisti. Il mondo slavo mostra oggi un’immagine grigia: l’ideologia comunista é di fatto finita e ciò ha provocato non soltanto una profondissima crisi economica, ma anche una crisi politica di cui ne é un esempio la guerra nell’ex Jugoslavia. Il fuoco balcanico minaccia anche lo spazio degli slavi orientali ed il problema russo-ucraino. Il nucleo del conflitto é evidentemente costituito dai crollo degli imperi, l’ex Unione Sovietica (macro impero) o la ex Jugoslavia (micro impero). Che posto occupa qui la cultura? Un posto di grande rilevanza. Per esempio, un ruolo molto importante nello stimolare l’odio nazionale nell’ex Jugoslavia hanno avuto le genti di cultura, gli scrittori in modo particolare. Così possiamo constatare l’esistenza del fenomeno: letteratura come crimine e scrittura come criminale. Lo scrittore si é rivelato i-spiratore delle divisioni nazionalistiche e sovvertitore di equilibri politici. La stessa situazione interessa l’ex Urss, dove sfortunatamente proprio chi fa cultura é più attivo nell’in-crementare il dissidio sciovinista e nazionalistico. Per questo nei paesi slavi, ed in particolare nell’Ucraina, é di fondamentale importanza oggi il fattore della tolleranza reciproca. Permettetemi di ricordare che l’Ucraina é il secondo paese slavo in Europa, dopo la Russia, per vastità: ha un territorio superiore a quello francese, una popolazione di 52 milioni di abitanti (di cui 10 milioni russi). Per tre secoli e mezzo l’Ucraina é stata territorio prima russo e poi sovietico, il che ha portato ad una profonda denazionalizzazione, soprattutto nella lingua che é comunque simile a quella russa. Oggi, con il crollo dell’impero, sorgono nuovi popoli e nuove culture: quella dell’Ucraina ne é un esempio. Kiev ha più di 1050 anni, ma l’indipendenza ucraina ne ha solo due. Allegoricamente potremmo rappresentare l’Ucraina come un millenario dal volto di bambino. Nella società civilizzata il più forte dovrebbe tendere le mani al più debole. É difficile credere che l’aiuto possa venire dalla Russia, dove ancora c’é una viva nostalgia dell’impero, del ritorno della cosiddetta “unione slava”. Come slavista vorrei sottolineare che nella storia dei popoli slavi non c’é un solo esempio significativo di fratellanza. Lo definirei “il complesso di Caino e Abele”. Un esempio? La guerra tra slavi nei Balcani. Lo sviluppo degli avvenimenti politici nei rapporti tra Russia e Ucraina non si può ancora prevedere. Per questo é molto importante l’integrazione dell’Ucraina nel processo culturale europeo, processo favorito dai seguenti fattori: fattore geografico: l’Ucraina é territorialmente europea (e non euro/asiatica come la Russia); fattore culturale: gli e-venti culturali di rilievo in Ucraina (dal Medioevo al Barocco alle avanguardie) sono direttamente collegati all’Europa; fattore religioso: se Roma é il centro del cattolicesimo, Kiev fu il centro del cristianesimo ortodosso nell’est. Oltre a ciò, una parte della popolazione dell’Ucraina occidentale é di religione uniate: rito greco ortodosso (bizantino) con riconoscimento dell’autorità del Papa. Presto celebreremo i 4(X) anni dell’alleanza della chiesa ucraina e romana. La propaganda comunista ha cercato con tutte le forze di screditare questa alleanza, rappresentando il vaticano come perfido e aggressivo pretendente in terra slavo-ortodossa. Oggi invece possiamo constatare che l’alleanza con la Chiesa di Roma é stata fondamentale per preservare l’identità nazionale ucraina, mentre l’unione tra Kiev e Mosca ha portato a conseguenze catastrofiche. Proprio la Chiesa é stata ed é, oggi, uno dei mezzi più efficaci per la russificazione dell’Ucraina. La rinascita della chiesa nazionale ucraina, sia greco-ortodossa che cattolica, corrisponde alla rinascita della cultura di tutta l’Ucraina, come potenza indi-pendente nell’ambito comunitario europeo. Ciò é possibile grazie ad un’intensa collaborazione con l’Europa e con Roma, in particolare per l’ambito ecclesiastico, e con la tolleranza da parte di Mosca. Il problema della tolleranza é, allora, la dominante della cultura del Duemila. Evgeni Paščenko Studijski dnevi Konec tedna v Dragi Konec prihodnjega tedna se bodo v parku Finžgarjeve-ga doma na Opčinah začeli 28. Studijski dnevi Draga ’93, ki jih organizira Društvo slovenskih izobražencev. Studijski dnevi se bodo začeli v petek, 3. septembra, ob 17.30 s predavanjem prof. Evgena Bavčarja, ki bo podal pariški pogled na Slovenijo (provincialnost in svetkost Slovenije, kakor se prikazuje Slovencu, ki je doma v “velikem svetu”). Naslednjega dne, v soboto, 4. septembra, bo ob 16. uri okrogla miza na terno “Biti manjšinec danes. Uvodoma bodo spregovorili Miran Košuta, Mario Ravali-co, Milan Gregorič in Amalia Petronio, ki bodo podali svoje ocene o manjšinskem trenutku na obeh strani slo-vensko-italijanske meje. Nedeljski spored Drage '93 se bo pričel ob 10.30 s predavanjem dr. Vinka Potočnika z naslovom “Zakaj o-stajam kristijan”. Popoldne, ob 16. uri, bo inž. Igor Senčar spregovoril na temo “Družba in mi". V okviru letošnjih študijskih dnevov bo od 2. do 4. septembra potekala tudi 3. Draga mladih, ki jo prirejajo mladinski odbor Slovenske prosvete, združenje katoliških študentov Amos in medškofijski odbor za študente. Na srečanju, ki bo prav tako v Finžgarjevem domu, bodo spregovorili o šolskih v-prašanjih tretjega tisočletja. Scramasax Teatro: continua i Continua anche in questi giorni l’avventura del gruppo teatrale cividalese Scramasax, che sta toccando molte piazze italiane. Dal 23 agosto e fino al 18 settembre la compagnia sarà nel territorio intorno a Palmanova. Gli otto artisti, guidati da Bepi Monai, vivono su un carro trainato da due cavalli che si smonta e si trasforma scenograficamente. La compagnia di commedianti viaggia, recita, improvvisa, racconta la storia e la leggenda di Palmanova e allo stesso tempo lavora, si fa da mangiare, suona, danza, insomma vive spettacolarmente per le strade e nelle piazze di o-gni paese che attraversa. Il viaggio si concluderà con un grande spettacolo a Palmanova il 19 settembre. Kratke novice Notizie i Ponovno Pajk’show Satirično srečanje Pajk’s show, ki v zadnjih letih redno obiskuje Goričane, bo tokrat namenjeno 50-letnici padca fašizma in drugim o-bletnicam, ki so vezane na OF. Za to priložnost (v soboto, 4. septembra v Stan-drežu) je napovedan tudi o-bisk samega maršala Josipa Broza Tita in soproge Jo-vanke. Na veCeru, Cigar vstop je možen le z vabili (v go-riskem Kulturnem domu) bo tekla beseda tudi o zamejski stvarnosti, seveda v ironični obliki. Mostra Canussio Durerà fino al 31 ottobre la mostra al museo archeologico nazionale di Cividale sul tema “Casa Canussio, le mura, le torri, il castello”, i-naugurata la scorsa settimana, che raccoglie i frutti dello scavo archeologico condotto nel castello Crai-gher Canussio. La mostra dà occasione di vedere alcuni interessanti frammenti di ceramica fine e comune, ceramiche decorate, oggetti di ferro e materiale architettonico, il tutto collocabile in un periodo compreso tra la fine del IV secolo dopo Cristo e tutto il XV secolo. Obmejno srečanje treh narodov za mir a Cultura friulana A Mortegliano é in programma dal 27 agosto al 4 settembre una serie di manifestazioni organizzate da Usmis e II Cantir in collaborazione con l'Istituto di cultura friulana. Venerdì 27 alle 21 si terrà un incontro sulla nuova poesia in friulano, il giorno seguente verranno i-naugurate due mostre. Venerdì 3 settembre si terrà un concerto del gruppo Mitili F.l.k., mentre sabato l’iniziativa si concluderà con una rappresentazione del Teatro Incerto: “In cunfin di vite”. Spomin na Černigoja V kranjski Mestni hiši so v torek odprli razstavo enega najpomembnejših slovenskih slikarjev, Avgusta Černigoja, ki se je rodil leta 1898 v Trstu. Černigoj, ki je pred osmimi leti umrl v Sežani, je bil vodilni slovenskega konstruktivizma in eden najpomembnejših evropskih a-vantgardistov. Tabor v Sovodnjah Raziskovalni tabor, ki je lani obiskal Bardo v Terski dolini, se je letos preselil v Sovodnje ob SoCi. Na njem sodeluje veC mladih, ki so razdeljeni v različne skupine, njihovo raziskovalno delo pa bodo javnosti predstavili ob koncu samega tabora. s prve strani Videmski nadškof Alfredo Battisti je v Zabnicah ugotovil, da se Človeštvo mora še dandanašnji soočati s štirimi zločini: vojno, lakoto, evtanazijo in splavom. In prav v-prašanje miru v svetu je bilo posebej o-menjeno s strani videmskega nadškofa, ki se je posebej spomnil na vojne dogodke v Somaliji, v Palestini in v bližnji Bosni. Za mir v svetu se je treba posebej prizadevati in to morajo storiti posebej kristijani. Zato ni slučaj, daje papež Janez Pavel drugi povabil v Assisi predstavnike vseh verstev sveta, da bi se skupaj prizadevali in molili za mir. V tem duhu je treba oceniti tudi dvanajsto srečanje vernikov slovanske- ga, germanskega in romanskega sveta, ki so se zbrali v Zabnicah. Mir, je še dejal Alfredo Battisti, ni le božji dar, je sad Človeškega razuma, zato je treba posebej nagraditi vse tiste, ki mir gradijo, da ga lahko drugi uživajo. Svoje misli je videmski nadškof sklenil s spominom na vojne dogodke v Bosni in pri tem izpostavil veliko trpeljenje tamkajšnjih otrok, ki so postavljeni pred enkratno preizkušnjo. Mir, torej, je treba hoteti. In Ce bi bili k-ristijani zares pravi kristijani, je zaključil nadškof Battisti, bi pomenili veC kot pomeni milijarda, kolikor jih je na svetu. Lahko bi spremenili tok zgodovine. (R.P.) Si concludono i corsi mu Si conclude venerdì 27 a-gosto la sesta edizione dei Corsi internazionali di perfezionamento musicale, che si sono svolti a Cividale presso il convitto Paolo Diacono. La conclusione sarà affidata ad un concerto finale tenuto dai partecipanti, che si terrà nel Teatro Ristori, a partite dalle 21. L’ingresso é libero. Nell’ambito dell’iniziativa, sempre al Ristori si sono succeduti nei giorni scorsi alcuni concerti tenuti da validi musicisti. Folklora vabi... V Gorici se je pričela najpomembnejša kulturna prireditev: svetovni folklorni festival, ki se bo zaključil v nedeljo 29. avgusta s parado po mestnih ulicah. Na njem sodelujejo skupine iz 11. držav sveta. Četrtek, 26. avgusta 1993 MATAJUR MALGHE 01 MERS1N0 Valnatisone: Sos al Comune e alla Comunità montana C’è una società sportiva che chiede aiuto: é la Valnatisone. Di questo si è parlato durante un incontro che i dirigenti del sodalizio sportivo, guidati dal nuovo presidente Tiziano Manzini, hanno avuto lunedì scorso con la presidenza della Comunità montana delle Valli del Natisone e con i rappresentanti del Comune di San Pietro al Natisone. Il settore giovanile della Valnatisone (ci sono pure i Pulcini dell’Audace) conta circa centoventi giovani che sulla società incidono per una spesa di circa 25 milioni di lire. Da qui la richiesta d’aiuto alla Comunità montana che nella persona del presidente Giuseppe Chiabu-dini ha promesso l’interessamento nell’ambito delle possibilità reali dell’organismo. La prima squadra della Valnatisone si sta intanto preparando per il campionato di Promozione. Venier ora é imputato Risponderà di abuso in atti d’ufficio “Tangenti in erba”. Questo il sospetto per il Presidente della Provincia di Udine, il democristiano Tiziano Venier, che da indagato é passato imputato. Infatti Venier sarà chiamato davanti al giudice delle indagini preliminari per rispondere di a-buso in atti d’ufficio. Così ha deciso il Procuratore della Repubblica dr. Caruso riguardo la vicenda dello sfalcio d’erba lungo alcune strade provinciali, commissionata dall’Amministrazione provinciale alla ditta Sever. Va detto che l’informazione di garanzia a Tiziano Venier risale al marzo di quest’anno, mentre il primo contratto tra la Provincia e la ditta Sever risale all’anno 1982, nel periodo in cui l’attuale presidente era assessore ai lavori pubblici. Durante gli undici anni venne data sempre alla stessa ditta la gestione dello sfalcio d’erba per un ammontare che supera il miliardo di lire. Da qui è nato il sospetto della magistratura che ha iniziato le indagini. Queste hanno portato all’imputazione del Presidente della Provincia estesa anche ai titolari della ditta Sever. Assistenza: nuovi orari L’ufficio del Servizio sociale di base della Comunità montana delle Valli del Natisone ha un nuovo orario settimanale. L’assistente sociale, Gabriella Totolo, é a disposizione del pubblico per tutte le informazioni e gli interventi nei seguenti giorni: lunedì dalle 8 alle 1 1, martedì dalle 9 alle 12, giovedì dalle 1 1 alle 14, venerdì dalle 10 alle 12 e sabato dalle 8 alle 10 presso l’ambulatorio di S. Pietro al Natisone (telefono 727565). L’ambito socio-assistenziale comprende i comuni di Drenchia, Grimacco, Pulfero, S. Leonardo, S. Pietro al Natisone, Savogna e Stregna che per la gestione dei servizi socioassistenziali hanno delegato la Comunità montana. Cravero, polemica stonata per la festa Dreka ima novo puošto Miesca maja, malo dni priet ko so ble kamunske volitve, so na Krasu v Dreki inaugurai nov kamun. Seda pa na bo sluZu sa-muo za kamunske uficihe. V njim so an miesac od tega parblizno uSafal prestor tudi puoSta, ki priet je bla do par Pacuhe, an ambulatolo iniediha. Ce na nin kraju se huduo zdi, de par Pacuhe so snel Se puoSto, na drugin kraju je pa buj lahko za dreske judi, ki muorejo hodit po penzion al pa opravljat druge stvari na puoSto, iti do Krasa. Postrojil so jo alpini iz Podboniesca s pomočjo kamuna an Gorske skupnosti Hiša na marsinskih planinah Inaugurai so jo v ne die j o - Spejal so vodo an v nji ne manjka pru nič za preživet vič dni rere a due maestri di musica, Duriavig e Qualizza. Ho chiesto loro se era vero, ma non ne sapevano niente”. La Dugaro continua, parlando della festa di Cravero: “La chiamano sagra paesana, dove si rispettano le tradizioni della gente del posto. Ma allora perché chiamano i complessi da fuori?”. Tra le accuse al circolo anche quella che riguarda il timbro posto sulle campane della chiesetta di Cravero. “Le hanno rifuse grazie all’apporto di tutto i paesani, ma hanno voluto metterci solo il timbro del circolo”. La replica del circolo Sant’Andrea, però, é durissima. “Sono tutte falsità: le campane sono state fatte dal circolo, che ha messo la maggior parte dei soldi” afferma Loretta Primosig. E riguardo al complesso: “Era stato deciso di chiamarla per una serata, anche se una volta aveva promesso di venire ad una festa di Carnevale ma poi non si é fatta vedere ed abbiamo usato i dischi. Quindi non vedo di cosa debba lamentarsi...”. Michele Obit Lucia Dugaro, del Trio Humar: “Siamo stati presi in giro”. Dura la replica del circolo organizzatore: “Non vediamo perché si debba lamentare” Lucia Dugaro, del “Trio Humar”, non ci sta: “Ci hanno chiamato per suonare a Cravero, domenica 29 a-gosto. Ho ricevuto la conferma ma dopo hanno detto che non serve più. Poi ci hanno chiesto per sabato, e di nuovo hanno ritrattato, dicendo di aver trovato un gruppo sloveno che costa meno. Ed io nel frattempo ho rifiutato di andare a suonare ad un matrimonio”. A Potcravero fa caldo, come ovunque in questa stagione, ma qui l’aria si é surriscaldata anche con una piccola polemica. Sotto accusa é il circolo culturale S. Andrea di Cravero, che sta organizzando la festa del paese, in programma per questo fine settimana. Lucia Dugaro, musicista e persona trainante del “Trio” (che per la verità il gruppo oggi conta cinque elementi: Lucia, il marito, due musicisti di Cormons ed una cantante di Corno di Rosazzo), si sente un po’ presa in giro. E spiega: “Dopo che abbiamo suonato alla festa di San Rocco hanno messo fuori la voce che la nostra cantante é stonata. Quelli del circolo mi hanno detto di aver chiesto un pa- L’entrata del paese di Potcravero Zaries puno ljudi se je zbralo v nediejo 22. vošta na marsinskih planinah. Ka’ se je gajalo? Tisti dan alpini iz Podboniesca so inaugurai hiSco, ki bo nucala vsiem tistim, ki bodejo gor an dol po Matajurje (bivacco alpino). Po maši so požegnal tudi njih galjardet. Oblasti, ku ponavadi, so parnesle njih pozdrav. Subit popudan je bla pa-stašuta an griljata za vse. Je glih poviedat, de telo hišco so jo postrojil alpini iz Podboniesca s pomočjo po-dbonieškega kamuna. Na pomuoC je parskocila an na- ša Gorska skupnost Nedi-ških dolin. Hišca je zadost velika: je ’na velika izba, potlè je še na soba za kuhat an za jest, an prestor, kjer skladat bla-guo, an majhan banjo an ’na velika kambra z desetimi pastieji. Spejal so tudi vodo iz bližnjih studencu. Kakuo se pride do telega bivaka? Iz koCe “Pelizzo” na Matajurje je pu ure hoje, iz Gorenjega Marsina ’no uro an pu, iz Podboniesca pa dvie ure an pu. Ce pa vam je ušeC hodit puno, lahko puodeta do varha Mata-jura an potlè se spustita dol. In alto il cartello posto sopra il Rifugio Pelizzo che indica la direzione della malga di Mersino. Qui a lato il bivacco alpino inaugurato domenica mattina • Kronaka novi matajur četrtek, 26. avgusta 1993 V saboto 7. Klenje an njega sinuovi Se ankrat velika družina Klenjanu se je zbrala okuole duge mize za se kupe veselit. ParSli so tisti, ki žive v vas an tisti, ki žive kje drugod. Zbralo se jih je nih 200! Griljata an sladko vince jim je dalo kuražo za piet an plesat. Graziano Specogna iz Camega-varha jim je zvestuo parsko-Cu na pomuoč z njega rimo-niko. Ku ankrat, kar tu vsaki družin so zvičer molil rožar, zmolil so ga tudi tle: napri so ga molile Bruna Chiuch an Teresa Trusgnach, ki igrajo v Beneškim gledališčem. Je biu čudan rožar, meSale so se ni-eke baSade, takuo de so se vsi smejal, ja, je bla ’na liepa ko-medica, ki smo jo že vidli na 8. marec. S praščičam pod paško je Su veselo damu Lino Corredig: nadužna žvinca je biu parvi premjo loterije an Senkala ga je družina Piltioni iz SenCjurja, ki odkar je uzela v ruoke alevament v Koredi, živi v teli vas. Drugi premi so bli pa “rapotije” ki nucamo tu his, predvsem za kuhat. Sonce je ustajalo za brie-gam, kar Klenjan so se vračal damu... Za venčno se je varnu damu v saboto 7. Jurček je šu mimo ostane njega dielo “Rečan’’ se ga spomni takole v besiedahpredsednika Puno judi se je zbralo v saboto 7. vošta v Gorenjim Tarbju za dat zadnji pozdrav nasrečnemu puobu, ki an par tiednu priet je zgubu življenje gor na Poljskem. Giorgio Qualizza - Jurček (takuo so ga klical parjatelji) je ljubu njega zemljo, njega izik an kulturo. Posvetiu je njega življenje pru tuolemu tle. V besiedah Alda Klodi-ča še an spomin na našega dragega Jurčeka. 2e kje so tiste lieta, kar na sedežu društva Rečan je počaso parnaSu napri svoje ideje, misli ki so bile Sele ne zdriele in pa ki so že imiele kiek novega, kiek ne navadnega, kiek ki se nje strinjalo popunoma s tisto, ki je bila naSa miseu, kar se tiče našega beneškega naroda. Kje so tiste lieta an mi se zdi učera, in njegove misli so se zazdreliele in so Sle po pot, ki je on hotel, in za nje je dau vse kar je mu, svojo mladost, svoje življenje. “Jurček”, takuo smo ga usi klical, je Su mimo in ga nie vič med nami. Kar si govoriu z njim te je poSluSu četudi se ti je zdielo, da je deleč, da je na poti iskanja svojega življenja, svoje poti in nič ga ne brigajo tvoje besiede, kjer ne spadajo v svoj projekt, pa je biu prisoten in kar se mu je zdielo, da te je dovolj časa posluSu je začeu govoriti on in nje bluo ki, ko ga posluSat četudi dosti krat nie bilo mogoče ga razumet, ga zastopit. Zdielo se je, da ima zmieram veliko časa, da se mu nie nikdar mudilo, da kar je bluo narbuj važnega na sviete je bluo kar je dielu v tistim trenutku, pa v resnici je imel zmieram veliko silo, je hotel napravit vse priet, ku je začel kar ankrat je odloču, ki bo napra-vu. Takuo nie imel časa čakat, da ga bo kajsan razumel in da mu bo pomagu v svojim diele, on je takoj sam začel in se nie ustrašu težau, je ratu tudi “editor” za imiet možnost, da svoje piesmi, svoje poezije, ne ostanejo ne tiskane. Takale nam v spomin ostane Giorgio Qualizza -Jurček Pri društvu je sodelovau rad za ene stvari, za tiste, ki so mu bile ušeč, za druge ki ga niso zanimale pa se nie veliko potrudiu, takuo je bil med autorji “Albuma izseljencev” in je napisu kako besedilo za “Senjam beneške piesmi”, pa kar ga je zmieram zanimalo je bil jezik, al pa izik, takuo ki je on pravu, tele naši beneški izik, ki ga je maltru skuoz svoje prekratko življenje. Komparacije so ga veliko trudile, s telim sistemom je hotel veliko poviedat in pojasnit svoje misli za kar se tiče naSega “narečja”, beneški izik, ki potle se je stisku v nediski, rečanski, do trbi-skega in tist, samuo tist je biu njega izik, in samuo v tistim iziku on se je ču doma, gaspodar. Na znam, kam puojde vas tele svoj trud, vsa tela njega fadija. Upam, da na bo padla v kaj-Sno kliet in tam gnjila, on je zmieram iskau kajsnega, da bi Su po njega pot in mu pomagu. Ce telega človieka je najdu, kar ne znam, se tro-Stam, da tisti človek ponese napri Jurčkove dielo in par-nese na luč vse, kar je bluo že v teku, ali že končano, ker bi bluo zaries žalostno, da bi na bluo med nami, v naši skupnosti človieka, ki more obogatiet, kar on je napravu. Za društvo Rečan predsednik A. Clodig Kratke novice iz naših vasi PODBONESEC Carnivarh Pogreb v vasi V videmskem Spitale je umaru Basilio Cencig, ucaku je 88 liet. Na telim svietu je zapustu ženo, si-nuove, hčere, zet, nevieste, navuode an pranavuode. Njega pogreb je biu v saboto 21. vošta v Carnimvarhu. Spanjut - Pradamano Smart mlade mame Huda boliezan je ukradla mlado ženo an mamo. Klicala seje Franca Riul, imie-la je samuo 45 liet, bla je iz Pradamana, pa nje mož je nas, je Danilo Succaglia iz Spanjuda. V veliki žalost je zapustila njega, njih čičico an vso drugo Zlahto„ Nje pogreb je biu v Pradamane v sriedo 18. vosta. Tarčeta Pogreb paritetne lene V čedajskem Spitale je u-marla Marta Suber, poročena Cernoia. Imiela je 84 liet. ZapuSča moža Petra, hčere Marijo an Elso, navuode an vso drugo žlahto. Nje pogreb je biu v Landa-rje v sriedo 25. vošta zjutra. SOV0DNJE Tarčmun Zazvonila je Avemarija V čedajskem Spitale je u-niarla Angelina Cucovaz u- duova Petricig, imiela je 90 liet. Nje pogreb je biu go na Tarčmune v četartak 12. voSta. Na telim svietu je zapustila sinuove, hčere, zete, nevieste, navuode an pranavuode. Ceplešišče - Buttrio Huda nasreča Smo vsi zaviedli na kako vižo od hude nasreče, ki se je zgodila na gori Jof di Montasio, kjer sta zgubila življenje dva mlada puoba, Erik d’Andrè e Francesco De Sabata. PiSemo telo žalostno novico, zak Francesco De Sabata je biu nomalo nas, sa’ njega mama je Ernesta Cu-drig - Mohorova iz Ce-plesiSča, sestra od sauon-skega šindaka, Paola. Parve dni junija ji je biu umaru zavojo hude boliezni mož Aldo. Erik an Francesco sta bla velika parjatelja, hodila sta nimar po gorah, takuo sta bla decidla iti an za Rožin-co. Družine so viedle, de gor na Mangartu se ustave-jo nomalo dni. Pa vseglih, v torak 17. kar dva puoba se niesta var-nila sta začel Studierat na kako nasrečo an takuo so jih začel gledat. Na žalost, vemo kakuo je šlo finjavat: v sriedo so jih ušafal mar-tve. Padla sta obadva iz ve-soke skale. Njih pogreb je biu v pe-tak 20. dol na Buri. Puno judi jim je parslo dajat za-, dnji pozdrav. Requiem za Renza Marseu parjatelja an naspruotnika Umaru je po kratki boliezni v Vidme, podkopal so ga v Podutani Znani, famozni amerikan-ski pisatelj, Ernest Hemingway, nobelov nagrajenec za literaturo, je napisu tudi znameniti roman: “Komu zvoni (Per chi suona la campana". Na koncu romana piše: “Ne stoj vprašat, komu zvoni, zvoni zate!” O tej resnici bi muoru vsak razmišljat, vsak pomislit, ker vsi ljudje na svetu sestavljamo en velik moza-jik, katerega sestavni del si tudi ti, navadni al pa imenitni Človek. Zato, ko pade kocka iz človeškega mozaika, ti nekaj zmanjka tudi tebe. Če ji odzvoni, zvoni tudi zate. Zatuo ne veseli se, če umre nasprotnik, al pa sovražnik. Bodi žalostan za smart nasprotnika, kot za parjatelja. Konec koncev vsak zalegne svojo jamo, naša nas še čaka. Puno pa-rjatelju in sovražniku je prestopilo “Rubikon”, mi pa ne vemo Se, kakuo je na drugi strani “rieke". O vseh teh stvareh sem razmišlju v teh gorkih avgustovskih dneh in nočeh, ko so mi številni ljudje telefonirali, naj pišem o smarti Renza Marsiela in mi svetovali, tudi kakuo naj pišem. Zdaj ko potentnega moža ni vič, ga zatajijo tudi tisti, ki so imeli od njega velike dobru-ote. To ni nič novega na tem svetu. Pa mislim, da bom s pisanjem vse razočaral, de-ludu, samuo sam sebe ne. Mislim o smarti prijatelja in sovražnika, kakor pisatelj Ernest Hemingway. Kduo je biu Renzo Mar- seu, ki so ga podkopali na britofu Sv. Lenarta, v pan-dejak 9. avgusta? Rodiu se je v Dolenji Mersi 1924. leta. Osnovno šolo je opraviu v Svetim Lenartu, na tuo se je upi su na učiteljišče v Speter. Biu je zlo inteligenten in ob 18. letu je biu že učitelj “a pieni voti”. Po 8. septembru 1943. leta je šu z nekaterimi parjatelji v Klodič, na partizansko komando, da bi se upi-sal kot prostovoljc, pa ko je zvedel, da komanda drži s Slovenci, se je umaknil. Ko je nastala salojska republika (Repubblica di Salò) je šu li republikincem in postal Mussolinijev beršalier. Zadnje dni aprila 1945 je pomagu razorožit Kozake v Sv. Lenartu. Tiste dni je postal Ozopovc. Navezu se je na Alda Specogno, ki je biu komandant VII. brigade Osop-po, brigada, ki je narvič zrasla po uejski. On in Specogna sta ratala ne samuo politična, tudi dejanska botra. Dvakrat žlahta. Takuo je Marseu ratu tudi gladiator, kot so pisali drugi časopisi. Nad dvajset liet je opravju službo komunskega sekretarja v garmiškim ko-munu, kjer ni skrivu svojih fašističnih idej. Potle je šu za komunskega sekretarja v Tavorjano (Torreano di Cividale). Kadar je šu u penzion, je ratu pa šindak od Tavorjane na listi DC. Do smarti je biu podpredsednik društva “Jacopo Steliini". Biu je velik patriotard. Za Italijo bi biu zastavu tudi krono Matere božje, pa to ni obedan greh. Ni obedan grieh, če človek s politiko drugo politiko preganja. Greh je, če v imenu neke politike moralno, fizično in materialno škoduješ bližnjemu človeku! Marseu kot mož. Biu je pridan družinski oče, zvest ženi in družini. Rad je pomagu parjateljam in nasprotnikom, in prav zato, ker je imeu dolge in široke vezi, je lahko ljudem pomagu. Biu je protagonist talne, podtalne in odkrite politike v naših dolinah v zadnjih 48 - letih. Biu je tudi med ustanovitelji “Paesi tuoi". Mož je biu tudi kuražan in kadar je bluo potrieba, je znu na-rest tudi “mea c ul pa”. Na neki javni konferenci v S petni, ko je farmaci st dr. Giancarlo Strazzolini pokazu s pr s tam name, da so me preganjali, je Renzo priznal in dejal: “Si, ma è un caso unico e ci dispiace sinceramente...”. Na žalost ni biu “caso unico”, pa pustimo reči za storio grafe. 208 dni an 16 ur sem sedeu nadužan v videmskem paražonu, v cajtu, ko nas nie so na finem gledali. Pa sada naj mi je zadost, da se mi reče: “Smo zgrešili!” Zame je lahko reč ja, pa tarpeli so moji sinovi, bratje, žlahta. Pa vsem lahko svetujem, da naj spoznajo vrednost besede: odpuščanje! Dorič Senjam v Kravarje Počaso parhaja jesen an nasi sejmi na odpar-tem ostajajo že samuo an liep spomin. Pa imata možnost se Se veselit an za tuole društvo Sant’Andrea iz Kravarja parpravja senjam za tel konac tiedna. Začne že jutre, petak 27. vosta an puode napri do nedi-eje 29. Bota lahko plesal na liepim brejarju, jedli an pil ta za kio-skan. V nediejo bojo igre za otroke, za vse jo zapieje an koro, ki parhaja iz Poljske. Na stu-ojta parmanjkat! jih prave... Tu dva tiedna ki Novi Matajur je “počivu” smo imiel puno sejmu po Benečiji. Te parvi je biu za Kamenico, tudi lietos na Matajurju, pa tu vasi namest gor na travnja-ce. Vsi smo radi poslušal Sv. Maso po slovi-ehsko, mašuvala sta jo dva beneška famo.štra. Tudi oktet “Simon Gregorčič” iz Kobarida je lepuo pieu v cajtu mase, an potle pa na sred vasi, kjer sta jo zagodla tudi Ližo an Guido, an puno judi se je bluo zbralo okuole za parpomat zapiet nase li-epe narodne piesmice. Čakal smo, de pride po-mat tudi Franco, ki je biu pisan na programu, pa se je usardiu ku po navadi. Pa narbuj so se j udje čudval kadar je dau njega pozdrav predsednik dežele Furlanije Julji-ske krajine, Piero Fon-tanini, ker so misinli de na pride obedan tam s Tarsta, ku lansko lieto za Dan Emigranta v Ce-dade, kadar Demokristjani so dal forfait, mo-rebit so bli povabjeni v Tangentopoli ki daje sigurno vič ku Čedad! Ben nu, muore dat čast de predsednik iz Tarsta je parSu na Kamenico v Matajur, an je pru ga lepuo zahvalit. Lepi sejmi so bli tudi na Kaluže v Dolenjim Tarbju an na Sv. Rok u Skrutovim. Ura je bla liepa an puno judi se je zbralo za jest, pit an veselo plesat na brejarje. Pa narbuj zvestuo so judje gledal v luht kar so bli “fuochi d’artificio” lietos zaries grozni, zaries lepi an vsieh barv. Bravi Renata an Renato! Je buojš žgat fuž-hete po luhtu ku hosti, ku mafiosi dol po Italiji!!! 6 "ov' --------------------------------------Matajur/Rezija Qui a lato Fontanini con Viljem Cerno, più a sinistra Guidac e Ližo. Sopra mons. Gujon e mons. Birtič ricevono un riconoscimento Ljudsko srečanje med Slovenci, ki ga je Zveza Slovencev videmske pokrajine priredila v soboto 7. in nedeljo 8. avgusta v vasi Matajur, je letos potekalo v znamenju bOletnice duhovniškega posvečenja msgr. Pasquala Gu-jona in Valentina BirtiCa. Okrog dveh beneških čedar-macev se je vsa Beneška Slovenija želela stisniti in se jim zahvaliti za vse, kar sta naredila v korist slovenske narodnostne skupnosti. Vse njihovo delo je namreč vodilo prepričanje, da je vera globoko vraščena v slovensko kulturo in jezik, vseskozi sta povezovala naso identiteto s slovensko besedo v cerkvi. Veliko pozornost jima je izkazal tudi predsednik deželne vlade Pietro Fontanini, Za našo skupnost večje spoštovanje Pod Matajurjem priznanji msgr. Gujonu in B ir tiču nah”. Praznika, ki se je odprl s slovensko maSo, na kateri sta slavljenca pozvala vse, naj se prizadevajo zato, da se ohrani ta slovenska beseda in duSa, sta se udeležila tudi generalni konzul v Trstu Su-Smelj in vice konzul Tomaž Pavšič. Ljudsko slavje se je nadaljevalo s kulturnim programom, na katerem so nastopili oktet Simon Gregorčič, skupina Rezijanov s pesmijo, glasbo in plesom, domači gosti z harmonikarjem Ližom v prvi vrsti, Beneško gledališče in druge skupine. Skozi vse popoldne so številne goste v Matajurju pozdravljali s pesmijo zvonov zelo spretni pritrkovalci. V izredno živahnem in veselem vzdušju se je praznik nadaljeval pozno v noč. (jn) ki se je skupaj s senatorjem Severne lige Rinaldom Bo-scom udeležil praznika. Seveda je s svojo prisotnostjo pokazal veliko pozornost tudi do Beneške Slovenije in odprl, vsaj upati je, novo poglavje v odnosu deželne uprave na istitucionalni ravni do naše slovenske skupnosti in njenih zahtev po priznanju, zaščiti in vsestranskem razvoju. Beneška Slovenija, je dejal Fontanini, je najbolj za- nemarjeno in nerazvito območje nase dežele. Deželna uprava vam želi biti blizu in obvezujemo se, da v skladu z naravnimim in kulturnimi značilnostmi tega območja poiščemo možnosti razvoja. Priznanje beneškima Čedermacema so izrekli tudi Ezio Gosgnach v imenu beneške planinske družine, ki je skrbela za organizacijo praznika in matajurske fare, sovo-denjski Zupan Paolo Cudrig, ki je na kratko pozdravil tudi v slovenskem dialektu in predsednik Zveze Slovencev Viljem Cerno. Z zelo lepimi besedami se je Cerno zahvalil Gujonu in Birtiču in obenem poudaril globlji smisel praznika. “Zbrali smo se, da si stisnemo roko kot Slovenci, da se pokažemo z lastnim obrazom, da zahtevamo spoštovanje do nas. Prav bi bilo, da bi naše lokalne uprave, kakor že dela domača cerkev, spodbudile državne organizme, naj priznajo našo avtentičnost, naj se ustvari prijaznejše življenje, da se ne odstranja naša beseda, ker se s tem odstranjujejo tudi ljudje. In tako bo prevladala samo tišina po naših doli- La chiesetta di Podklanaz Sono trascorsi quasi tre anni da quando i soci del Circolo culturale resiano “Rozajanska dolina” di U-dine, di concerto con la Pieve di S. Maria Assunta di Prato di Resia nella persona del suo parroco don Maurizio Ridolfi, ha ricostruito la chiesetta di Pòdklà-naz con l’aiuto del volontariato locale. Lavorando nei week-end essi hanno voluto lasciare un segno tangibile dell’attaccamento che hanno i resi ani costretti a vivere fuori della loro valle. La chiesa é stata consegnata alla popolazione domenica 8 agosto. Mons. Giovanni Battista Della Bianca l’ha benedetta alla presenza dei parroci foraniali con partenza in processione dalla chiesa di S. Giorgio. A testimonianza del lavoro prestato da coloro che hanno collaborato alla ricostruzione, il circolo ha fatto stampare un libro nel quale Antonio Longhino, con meticolosa ricerca, ha voluto fossero ricordati i sacrifici fatti dai soci del circolo ma anche dei loro predecessori, che nel 1929fecero inaugurare la chiesetta. Vrsta kulturnih, verskih in drugih prireditev je obeležila prvo polovico avgusta Rezija v znamenju kulture Izredno veliko obiskovalcev na Smarnimiši - Odprtje knjižnice in predstavitev knjige Velikošmarenski čas je med Slovenci v videmski pokrajini tudi letos potekal v znamenju kulturnih in verskih prireditev. Še največ jih je bilo v Reziji, kjer so pripravili serijo manifestacij. Smarnamiša Z nastopom folklornih skupin so v nedeljo, 15. avgusta v Reziji sklenili svojo največjo prireditev, Smar-nomišo. Na prireditvenem prostoru se zbralo res enkratno š-tevilo ljudi. Veliko je bilo domačinov in izseljencev, ki se med dopustom vračajo v domače kraje; veliko pa je bilo tudi ljudi iz okoliških krajev. Prizadevni rezijanski kulturniki so za to priložnost povabili folklorni skupini Trta iz Celovca in Mandrač iz Kopra, ki so ob domačih rezijanskih godcih in plesalcih z dveurnim sporedom res navdušili občinstvo. La biblioteca comunale Presso la Casa Canonica a Stolvizza è stata di recente inaugurata la biblioteca comunale. Il sindaco di Resia Luigi Paletti ha sottolineato l’utilità pubblica della biblioteca anche in considerazione del fatto che esiste la possibilità di insediare all’interno della stessa un apposito settore dedicato interamente alla cultura resiana. La settimana del racconto Si è conclusa la settimana del racconto a Resia che rientrava nel progetto Montagna amica, tenutosi in collaborazione col il Comune di Resia, la Comunità Montana Canal del Ferro-Valca-nale e l’Unione dei Circoli Culturali Sloveni. Una settimana dedicata ai racconti: racconti tradizionali della valle e racconti e-laborati per l’occasione nel corso del laboratorio tenutosi a Prato di Resia. L’iniziativa ha riscosso una largo consenso, come ha testimoniato la costante presenza del pubblico, sempre numeroso. Una proposta che sicuramente troverà spazio e dimensione anche negli anni a venire. Una finestra sul futuro Anche quest’anno il Circolo Culturale Resiano “Ro-zajanski Dum” in collaborazione con altre organizzazioni ha presentato la rassegna economico-culturale “Una finestra sul futuro”. L’esposizione, che si è a-perta a Prato di Resia, nella Casa di cultura resiana, si è prefissa lo scopo di esporre numerosi prodotti del lavoro e dell’ingegno resiani, spaziando dal settore dell’artigianato, all’agricoltura, all’industria, alla gastronomia, alla pittura ed alle erbe. La mostra, che è giunta alla sua sesta edizione, è stata un’occasione per conoscere la situazione socio-economica della valle. La rassegna si è aperta con la presentazione degli atti del convegno “Fondamenti per una grammatica pratica resiana”. Dopo il saluto del sindaco e l’introduzione di Giovanni Rotta la relazione è stata tenuta dal prof. Han Steenwijk. E seguita l’esibizione del coro femminile Rože Majave. Nell’ambito della manifestazione è stato presentato il libro “The sloven dialect of Resia - San Giorgio” del prof. Han Steenwijk, seguito dal concerto del duo per violino e chitarra eseguito da Guido Freschi e Vittorino Nalato. C. Quaglia, R. Pavšič Plesalca folklorne skupine iz Celovca na rezijanski Smarnimiši E la Planinska družina ha scalato il monte Triglav Sabato 21 e domenica 22 agosto, organizzata dalla Planinska družina Benečije, si é svolta Vescursione sul Triglav alla quale hanno preso parte 35 alpinisti. Giunti fino a Val Vrata con i propri mezzi, sono saliti al rifugio Kredarica dove hanno pernottato. Domenica mattina hanno raggiunto la cima del Triglav. SEMIFINALI S. Pietro - S. Leonardo 5-2 Marcatori: al 5’ e 21’ S. Jussa, all’8’ e 53’ Cen-cig, al 60’ Zanon (aut.); al 34’ e 35’ A. Dugaro Torreano - Grimacco 4-0 Marcatori: al 32’ e 57’ Golles, al 38’ e 59’ Gottardo Nicole conquista le Valli Il padovano Gianluca Nicolè ha scritto il suo nome nell’albo d’oro del Giro ciclistico delle Valli del Natisone giunto quest’anno alla sua sesta edizione. La gara, organizzata in modo impeccabile da Velo-club Cividale-Valnatisone, era riservata alla categoria juniores. Domenica 8 agosto erano al via una sessantina di ciclisti, che si sono dati battaglia prima sul piano e quindi sulle rampe che da Savogna portano a Jeronizza e Masseris. Sul Gran premio della montagna, in quest’ultima loca- lità, transitava per primo Roberto Spanga-ro del Caneva, seguito da Nicolè. 1 due si presentavano sul lungo rettilineo di viale Azzida dove il padovano, lasciando l’iniziativa all’avversario, negli ultimi metri lo superava in volata. Il Trofeo Provincia di Udine é andato al Gs Rotegai di Morgliato di Padova per merito del vincitore e del compagno di squadra Ronny Fraccaro. Soddisfatto Ivano Cont, presidente del Ve-loclub, che é riuscita in una settimana ad organizzare tre gare ad alto livello. Domenica via alla classica “Sù e jù pa Sclavania” Domenica 29 agosto, con partenza libera dalle 8 alle 9 di mattina dal Polisportivo comunale di S. Pietro, si svolgerà l’escursione e marcia non competitiva “Sù e jù pa Sclavania”. Sono previsti 4 percorsi con differente chilometraggio. II minore di km. 6 prevede la partenza da S. Pietro, il raggiun gimento della località Macota ed il ritorno. Il secondo itinerario di km. 14 raggiungerà Mezzana, mentre il terzo di km. 30 prevede il passaggio per Gle-vizza, S. Lorenzo, Rodda, Mezzana. Il percorso più lungo (40 km.) toccherà anche il monte Matajur. fi J novi matajur Sport — ------------------------------------------------- četrtek, 26. avgusta 1993 Nogomet in Tv danes Videmski stadion Friuli je prejšnji teden gostil pravo nogometno poslastico. V okviru nogometnega memoriala Paolo Valenti so se namreč srečale postave Juventusa, Austrije z Dunaja in domačega Udineseja. Končna zmaga je pripadla Turinčanom, ki so zmagali v obeh srečanjih Furlanska publika pa je ob tej priložnosti glasno protestirala proti predsedniku Lici ine seja, ki ga krivi, da m primerno okrepil ekipe po odhodu Balba in Dell’Anna. V okviru turnirja so pripravili okroglo mizo o vlogi nogometa in televizije, še posebno po letošnji novosti o neposrednih nogometnih srečanjih v okviru italijanskega prvenstva. Na okrogli mizi je tekla beseda tudi o vse večjem denarju, ki se zbira v svetu nogometa in o kvarnih posledicah takšnega stanja. Verjetno je prav bivši trener reprezentance Vicini dal. najprimernejši recept, kako italijanski nogomet pripeljati ponovno na pravo pot. “Nogometna profesionalna društva ne potrebujejo dodatnih zaslužkov, prizadevati si morajo, da bi uvedla odločnejše varčevalne ukrepe. Le tako bomo nogometu vrnili svoj pravi obraz", je bil mnenja Vicini. Vse bolj očitno pa je, da profesionalna društva takšnih nasvetov ne bodo sprejela in to dokazujejo prav z nekaterimi potezami zadnjih dni. (R.P.) Bis di S. Pietro: il trofeo é suo po, permettono al Grimac-co/Drenchia di aggiudicarsi la terza poltrona. S. Pietro 1 (6) Torreano 1 (4) S. Pietro: Ciccone, Marino Gosgnach, Floreancig, Bruno lussa, De Grassi, O-nesti, Silvano lussa, Dor-bolò, Cencig, Del Zotto (Paolo Miano), Tuan. Torreano: Zamparutti, Montanino, Sandro Cudi-cio, Fantini, Luca Cudicio (Laurini), Zanchetta, Golles, Gottardo, Balutto (Pic-caro), Zappamiglio, Serri. Arbitro: Rossi Marcatori: 17’ Cencig, al 58’ Montanino. Una cornice di pubblico degna di una finale (oltre 600 persone) ha assistito alla gara valida per l’assegnazione del Trofeo Gubane sfiorato il raddoppio con Silvano Jussa, il S. Pietro é stato raggiunto da un rigore trasformato da Montanino. Nel primo tempo supplementare ancora Cencig faceva rabbrividire il pubblico torreanese, ma la sua con- clusione veniva respinta da un difensore con il portiere ormai battuto. I calci di rigore decretavano vincente il S. Pietro grazie alle trasformazioni di Bruno Jussa, De Grassi, Tuan, Paolo Miano e Cen- cig, mentre Laurini calciava sopra la traversa ed i suoi compagni Montanino, Golles e Piccaro andavano a segno. Bruno Jussa é stato premiato quale miglior gio catore, Zamparutti come miglior portiere, parità invece nella classifica dei marcatori tra Antonio Dugaro e Gabriele Trusgnach, che si é aggiudicato il premio per la minore età. La coppa disciplina é stata assegnata al Prepotto, che durante il torneo non ha subito alcuna penalità. Paolo Caffi Nuovo successo nella cronoscalata Ponte di Tiqlio-Tarcetta Oballa, nuovo record Posto d'onore per Simone Blasutig - La Toso prima fra le donne I giocatori di S. Pietro alzano il trofeo. Giuditta Teresa tra i comuni delle Valli del Natisone. A contendersi la vittoria del torneo, organizzato dalla Società pescatori sportivi Alborella di Čemur, i comuni di Torreano e S. Pietro. Le due formazioni si erano già incontrate nelle eliminatorie ed in quella occasione il Torreano si era imposto per 5-1. Nel calcio tutto può succedere: con una grande prova di carattere i sanpie-trini hanno conquistato per la seconda volta il trofeo aggiudicandoselo definitivamente. Al 17’ un gol di Cencig ha sbloccato il risultato. Grazie ad un’ottima difesa imperniata sull’insormontabile Bruno Jussa ed un attento centrocampo il S. Pietro ha tenuto in apprensione i ragazzi del Chiaro. Nel secondo tempo dopo aver La Turcutto non delude I favoriti al successo della gara di mountain-bike di Vernasso (Paruzzi e Moi-mans), svoltasi sabato 7 a-gosto, hanno dovuto ammainare bandiera per i guasti meccanici ai loro mezzi. A non deludere le aspettative é rimasta Maria Paola Turcutto (nella foto con I-vano Cont), presentatasi per mantenersi in forma in vista dell’imminente campionato europeo. La vice campionessa italiana ha letteralmente stracciato anche la maggior parte degli atleti della categoria juniores. I soli Stefano Za-nuttig, che difende i colori della società ciclistiva Val Chiaro di Torreano, ed il ronchigino Daniele Benes hanno messo le loro ruote davanti a quelle della brava atleta del presidente Giovanni Mattana. Gilberto Canciani del Pedale gemo-nese, secondo nella gara di Azzida, ha vinto nella categoria seniores. Ottimo il terzo posto di Luca Duriavig del Veloclub Cividale Val-natisone, che ha registrato anche il settimo posto di Marco Terlicher, il quindicesimo di Michele Becia ed il ventesimo di Giordano Chiuch, che hanno completato il successo di squadra dei ragazzi di Ivano Cont. Sfortunate le prove di Piero Venturini, costretto allo stop da una foratura, e di Giuseppe Zanini, che ha sbagliato percorso e non é riuscito a recuperare. Continua il successo di concorrenti e record nella tradizionale cronoscalata sprint Ponte di Tiglio-Tar-cetla, giunta alla dodicesima edizione. La sfida ripetutasi alla vigilia di Ferragosto ha registrato il miglioramento del proprio record da parte di Michele Oballa con il tempo di l’24“46, seguito a ruota da Simone Blasutig distanziato di 14”30. Il primo junior a sfrecciare sul traguardo é stato Matteo Specogna, con l’ottimo tempo di 2’06”12 (sesto assoluto), imitato da Gilles Sdraulig distanziato di soli 5”04. Si é risolta con una lotta in famiglia l’assegnazione del titolo femminile che ha visto prevalere Annamaria Toso in 2’24”40 (nona assoluta) nei confronti della figlia Alice Ierep, che ha preceduto Gemma Floram. In questa categoria vanno menzionate anche Maria Pia Trossolo e le giovanissime Luana Clignon e Alessia Melissa. Molto applauditi anche i gemelli Mattia e Maurizio Sittaro di quattro anni, sorvegliati dal padre Elio, che non hanno certo sfigurato rispetto ai grandi. Nella gara riservata alle coppie di tandem misto bis di Annamaria Toso che con il marito Sergio Ierep ha distanziato di 1 ’21 ”10 la coppia Ve-nuti-Corredig (Piciul). Camillo Melissa e Igor Clignon sulla salita di Tarcetta Grimacco/Drenchia 2 S. Leonardo 1 Grimacco/Drenchia: To-masetig, Gariup, Luigi Chiabai, Giro, Scuderin, Corgnolò, Gus, Gianni Trusgnach, Clodig, Gabriele Trusgnach, Primosig. S. Leonardo: Zorzutti, Scaunich, Lauretig, Toma-setig, Carrer, Zanon, Floreancig, Chiacig, Antonio Dugaro. Arbitro: Scaunich Marcatori: al 7’ Dugaro, al 25’ Gus, al 34’ Gabriele Trusgnach. Nella finalina un’incompleta S. Leonardo passa per prima in vantaggio con Antonio Dugaro, che alcuni minuti più tardi sfiora il raddoppio. Il gol da fuori a-rea di Gus ed il rigore trasformato da Gabriele Trusgnach, tutto nel primo tem- četrtek, 26. avgusta 1993 SPETER mm Sarženta - Petjag Teče zibiela V petak 6. vosta se je rodila Elena Tuan. Vesela mama je Patrizia Mattelig, tata pa Vladimiro. Mlada družina živi v Sarženti in Elena je njih parva hci. Za rojstvo Elene so vsi radi: mama, tata, none Sare (Sara Jussa in Sara Chiacig) noni, Tuan Silvano in Sergio Mattelig, bisnone Anita Ma-uro-Jussa in Gariup Chiacig Marina, bisnono Chiacig Antonio - Mihon iz Dolenje Merse in stric Tuan Erik, pa tudi druga žlahta in parjate- Iji. Vsi želimo mali Eleni pu-no zdravja in sreCe v življenju, ki ga ima pred sabo. Spietar Dobro jutro Riccardo Glih na dan Rožince se je v čedajskem Spitale rodiu frisan poberin, Riccardo. Mama je Marzia Petricig, tata pa Paolo Miano, obadva sta iz Spietra. Paolo je zlo poznan, sa je cabu balon pu-no liet v skupinah “serie A” (Udinese, Napoli an Pescara). Seda igra v ekipi Seve-gliano. Riccardu, želmo puno sreCe, zdravja an veseja. Ažla Se an puobic Mirella Leonardi an Tizi-ano Cedarmas sta spet ratala mama an tata. V Čedajskem Spitale jim je parSu na sviet Federico, zgodilo se je v sri-edo 4. voSta. Federico ima tan doma Se adnega bratraca, ki ima stier lieta an pu an ki bo pru veselo se z njim toliu. Obadviema želmo vse kar je narlieusega na telim svieni. Nokula Zbuogam Emma Na naglim nas je zapustila Emma Dorbolò. Bla je Se m-lada, sa’ je imiela 62 liet. Novica nje smarti je pustila v žalost ne samuo nje družino, predvsem kužine Miro, Carlo an Licio, pa tudi puno parjatelju, sa’ zavojo nje lie-pega karaterja jih je imiela zaries puno. Emma je bla puno liet meStra, učila je tudi po vaseh novi matajur Odgovorni urednik: JOLENAMOR Izdaja: Soc. Coop. Novi Malajura.r.l. Čedad / Cividale Fotostavck: GRAPHART Tiska: EDIGRAF Trst /Triesle OSPJ Včlanjen v USPI / Associato all'USPI Settimanale - Tednik Reg. Tribunale di Udine n. 28/92 Naročnina - Abbonamento Letna za Italijo 35.000 lir Postni tekoči raCun za Italijo Conto corrente postale Novi Matajur Čedad - Cividale 18726331 Za Slovenijo - Žiro raCun 50101 - 601 - 85845 — «ADIT» 61000 Ljubljana — Vodnikova, 133 — Tel. 554045 -557185 —Fax: 061/555343 Letna naročnina 700,— SLT Posamezni izvod 20.—SLT OGLASI: I modulo 18 mm x I col Komercialni L. 25.000 + IVA 19% naših dolin. Seda je v mieru uživala zaslužen pezion. Bluo ji je uSeC hodit gledat lepote telega sveta an puno krat je parsla tudi na kroCere, ki jih je organizu Novi Matajur. Nie puno od tega, ki smo jo sreCal zdravo an veselo, je imiela v pamet Se puno reci za narest, pa nie Slo takuo. Se je Cula slavo, naglo so jo pejal v videmski Spitau an nomalo dni potlè je umarla, bluo je v pandiejak 23. vosta, podkopal pa so jo v torak 24. v Bamase. Puno judi ji je parSlo dajat zadnji pozdrav. Kuosta Smart mladega mota Premlad an na naglim je Su na drugi sviet Bernardo Blasutig, imeu je samuo 59 liet. V veliki žalost je pustu ženo Tereso, hčere Beatrice an Lucia, sina Maurizia, brate, sestre, navuode an vso drugo žlahto. Bernardo je biu puno liet ta par karabinierjeh, biu je parSu do grada “maresciallo maggiore”. Živeu je v Ceda-de, pa pogostu se je vraCu v rojstno vas, kjer je biu tudi postroju njega hiso. Njega pogreb je biu v Cedade v sri-edo 4. vosta popudan. SVET LENART Skrutove - Jeronišče Purton za novice V saboto 14. voSta v cierkvici v Podutani sta se poročila Fabiana Prapotnich iz Skrutovega an Luciano Golop (Chicchio za parja-telje) iz Jeronisca. Parjatelji so jim napravli pru liep purton ta pred hiso od novice. Mlada družina bo živiela v Skrutovem, v hiSci, ki sta pru lepuo prerunala. Fabiani an Lucianu želmo, de bi se jim nimar dobro “godlo”. Podutana -Ahtovca Se an “ja” V saboto 21. vošta Gianpaolo Simaz iz Podutane an Nives Chiabai iz Ahtovce sta ratala mož an žena. Za reC njih “ja” sta vebrala lie-po cierkuco v Podutani. Okuole njih se je zbralo puno judi an se z njim veselili. Gianpaolo an Nives bota živiela v hisi v Skrutovem, priet pa so sli na medeno luno v Kubo, kupe s Fabiano an z Lucianam, ki sta se poročila glih an tiedan priet. NaSim novicam želmo vse dobre v njih življenju. Gorenja Miersa Zapustu nas je Renzo Marseu Na naglim, po kratki bo-liezni je v petak 6. vošta v videmskem Spitale umaru Renzo Marseu. Imeu je 69 liet. Za njim jočejo žena Natalia Sdraulig iz Zverinca, si-nuova Paolo an Marco, hci Raffaella, nevieste, navuodi, sestra, kuniadi an vsa druga žlahta. Renzo je biu zlo poznan po naSih dolinah. Puno liet je biu sekretar na garmiškem kamunu, potlè je opravlju le tiste dielo v Tavorjani. Suje v penzion an potlè je biu za sindaka le v telim kamunu do an par miescu od tega. Njega pogreb je biu v Podutani v pandiejak 9. vosta popudan. Tarkaj judi se je zbralo za mu dat zadnji pozdrav, de riedko kada se jih tarkaj vide. Med njimi so bli tud Sindaki naSih dolin an druge oblasti. DREKA Debenije Smart parlietne Zene Tisti dan priet se je lepuo poguarjala z vasnjani. Stala je dobro. Kuražna je bla ku nimar, Ceglih jih je imiela že 91 na harbatu. Klicala se je Regina Tomasetig, uduova Tomasetig - Koglicjove družine tle z nase vasi. Drug dan je težkuo sapala, poklical so ambulanco, pa po pot je umarla. Regina je sama živiela tan doma, pa nje hCera Lojza, ki živi dol par Pacuhe an Lidia go par Komardine sta ble nimar ta par nji. Te drugi nje otroc, tisti ki žive po sviete so se pogostu damu vraCal za pogledat staro mamo. Takuo tele zadnje cajte je ta par nji živiela hci Basilia z mo-žam, ki je paršla za ferje taz Argentine. Z nje smartjo je v žalost pustila nje, Marijo, Gino an sina Paskualna, ki žive gor v Belgiji, neviesto, zete, navuode, pranavuode an vso drugo žlahto. Nje pogreb je biu go par svetim Stuoblanke v pandiejak 9. voSta popudan. Skale Zazvonila je Avemarija Na naglim je umaru Mario Iurman - Obrilu tle z naSe vasi. Imeu je samuo 58 liet. Parjelo ga je slavo, naglo so poklical ambulanco, pa kar je parsla gor puob je biu že martu. Na telim svietu je zapustu brate, sestro, kunjade, navuode an vso drugo žlah-to. Njega pogreb je biu go par svetim Stuoblanke v saboto 21. vosta popudan. Trušnje- Ipplis Se an minator manj V videmskem Spitale je v saboto 14. vosta umaru Antonio Trusgnach, vsi so ga klical Bepic. Njega mama je bla Toncova, tata pa Pevcu obadva gor z TruSnjega. Imeu je 75 liet. Tudi Bepic je muoru iti dielat v Belgijo kot minator, dvanajst liet je služu kruh pod zemjo, kjer je kopu karbon. Kar se je vamu damu z družino, je Su živet v Ipplis, kjer je daržu ostarijo. Zapušča ženo Margherito (nje tata je biu TruSnjanu gor s Pe-tamiela, nje mama pa Bago-nova taz Seucà), hCere Gian-no, Loretto an Eddo, zet, navuode Simone an Luca, kunjade an vso drugo žlahto. Na njega pogrebu, ki je biu v Ipplis v pandiejak 16. vosta se je zbralo zaries puno puno judi. Paršli so tudi minatori z galjardetam an pru njim se družina Zeli zahvalit. GRMEK Mali Garmak V maria je Elia Feletig V Čedajskem Spitale je u-marla naša vasnjanka Elia Feletig poročena Luszach -Flipacova po domaCe. Imiela je 83 liet. Zapustila je moža, sinuove, nevieste, kunjado, navuode an vso drugo žlahto. Nje pogreb je biu go na Liesah v saboto 7. vosta popudan. SREDNJE Preserje Žalost v Jonezovi hiš V malo miescu smo tle v naSi vas zgubil tri žene, parvo je umarla Celesta Ceme-tig - Jonezova, potlè Rina Tomasetig, uduova Beuzer -ToniCova an seda Se Fiorin-da Sambrielaz, poročena Cemetig - le Jonezova. Imiela je 69 liet. Umarla je v Ce-dajskem Spitale na naglim. Fiorinda se je rodila go par CerneC ta par Konstih. Seda od tele velike družine nie ostalo vic obednega. Fiorinda se je poročila an Sla za neviesto v Preserje, v Jone-zovo družino. Kupe z mo-žam Marjam sta imiela pet CeC: Giovanna, Giulietta, Anna, Angela an Marietta. V žalost je pustila nje, zet, navuode, kunjado an vso drugo žlahto. V veliki Jonezovi hiš je ostu sam Mario. Pogreb Fiorinde je biu go par svetim Pavle (Cemecje) v torak 17. vosta. Sriednje Zbuogam Angelina V Čedajskem Spitale je u-marla Angelina Scoda -Lennih iz naSe vasi. Rodila se je bla v Peverjovi družin gor v Preserji. V življenju nie imiela puno sreCe, pa v-seglih je bla nimar kuražna an vesela. Lieta nazaj ji je bla umarla mlada Ceca Anita zavojo hude boliezni, potlè Se mož. Na telim svietu je zapustila hčere Marijo an Giulietto, sina Giovanina, zete, navuode, pranavuode an vso drugo žlahto. Nje pogreb je biu go par svetim Pavle v nediejo 22. vosta. Puno judi ji je paršlo dajat zadnji pozdrav. Angelina je pustila veliko praznino v cieli naSi skupnosti, sa’ je bla taka simpatična zena, de je bluo veseje jo sreCat an mi se jo želmo spomnit tako, ki jo videmo tle na teli fotografiji, ki je bla nareta na zadnjem pustu v Sriednjem. Miedihi v Benečiji DREKA doli. Lorenza Giuricin Kras: v sredo ob 12.00 Debenje: v sredo ob 15.00 Trinko: v sredo ob 13.00 GARMAK doh. Lucio Quargnolo Hlocje: v torek ob 10.30 v sredo ob 10.00 v petak ob 10.30 doh. Lorenza Giuricin Hlocje: v pandiejak ob 11.30 v sriedo ob 10.30 v petak ob 14.30 Lombaj: v sriedo ob 15.00 PODBUNIESAC doh. Vilo Cavallaro Podbuniesac: v pandiejak, sriedo an petak od 9.00 do 11.00 v torak od 16.00 do 17.30 v Cetartak od 9.30 do 11.00 doh. Giovanna Plozzer Podbunicsac: v pandiejak, sriedo an petak od 8.30 do 10.00 v torak an Cetartak od 17.00 do 18.30 SOVODNJE doli. Pietro Pellegriti Sovodnje: od pandiejka do petka od 10.30 do 12.00 SPIETAR duh. Edi Cudicio Spietar: v pandiejak, sriedo, Cetartak an petak od 8.00 do 10.30 v torak od 16.00 do 18.00 v soboto od 8.00 do 10.00 doh. Pietro Pellegriti Spietar: v pandiejak, torak, Cetartak, petak an saboto od 830 do 10.00 v sriedo od 17.00 do 18.00 SRIEDNJE doh. Lucio Quargnolo Sriednje: v pandiejak ob 11.00 v Cetartak ob 9.30 doh. Lorenza Giuricin Sriednje: v torak ob 11.30 v cetartak ob 10.15 SV. LIENART doh. Lucio Quargnolo Gorenja Miersa: v pandiejak od 8.00 do 10.30 v torak od 8.00 do 10.00 v sriedo od 8.00 do 9.30 an od 17.00 do 18.00 v Cetartak od 8.00 do 9.00 v petak od 8.00 do H).(K) an od 17.00 do 18.00 doli. Lorenza Giuricin Gorenja Miersa: v pandiejak od 9.30 do 11.00 v torak od 9.30 do 11.00 v Cetartak od 11.30 do 12.30 v petak ob 16.00 Guardia medica Za tistega, ki potrebuje ntiediha ponoc je na razpolago »guardia medica«, ki deluje vsako nuoc od 8. z.vicer do 8. zjutra an saboto od 2. popudan do 8. zjutra od pandiejka. Za Nediske doline se lahko telefona v Spicter na številko 727282. Za Cedajski okraj v Čedad na številko 7081, za Manzan in okolico na Številko 750771. Poliambulatorio v Spietre Ortopedia, v sriedo od 10. do 11. ure, z apuntamentam (727282) an impenjativo. Chirurgia doh. Sandrini, v cetartak od 11. do 12. ure. Dežurne lekarne / Farmacie di turno OD 30. VOSTA DO 5. SETEMBERJA Podboniesac te. 726150 - Manzan (Brusutti) tel. 740032 Mojmah tel. 722381 OD 28. VOSTA DO 3. SETEMBERJA Cedaci (Minisini) tel. 731175 Ob nediejah in praznikah so odpaite samuo zjutra, za ostali Cas in za ponoC se more klicat samuo, Ce rieeta ima napisano »urgente«. bčIkb BANCA DI CREDITO DI TRIESTE TR2ASKA KREDITNA BANKA FILIALA ČEDAD UL Carlo Alberto, 17 Telef. (0432) 730314-730388 FILIALE DI CIVIDALE Via Carlo Alberto, 17 Fax(0432)730352 CAMBI - Martedì MENJALNICA - Torek valuta kodeks nakupi prodaja media Slovenski Tolar SLT 13,20 13,75 Ameriški dolar USD 1570,00 1615,00 1589,75 Nemška marka DEM 936,00 956,00 947,41 Francoski frank FRF 267,00 275,00 271,85 Holanski florint NLG 828,00 853,00 842,34 Belgijski frank BEK 44,10 45,50 44,95 Funt šteriing GBP 2365,00 2425,00 2408,79 Kanadski dolar CAD 1188,00 1224,00 1202,53 Japonski jen JPY 15,00 15,65 15,36 Švicarski frank CHF 1061,00 1084,00 1078,16 Avstrijski šiling ATS 132,00 136,00 134,63 Španska peseta ESP 11,40 12,00 11,68 Avstralski dolar AUD 1045,00 1078,00 1066,72 Jugoslovanski dinar YUD — — . — Hrvaški dinar HRD 0,20 0,32 — Europ. Curr. Unity ECU — — 1812,32 CERTIFICATI DI DEPOSITO A 3 mesi al tasso nominale del 9,25% - taglio minimo 100 milioni A 6 mesi al tasso nominale del 8,75% - taglio minimo 5 milioni A 12 mesi al tasso nominale del 8,50% - taglio minimo 5 milioni