Pomurski GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA ZA POMURJE MURSKA SOBOTA, 27. NOV. 1960 Leto XII. — Štev. 47-48 Cena 10 din OB DNEVU REPUBLIKE Praznik Republike — 29. november — praznujemo letos v znamenju desetletnice delavskega samoupravljanja in izpolnitve petletnega plana v štirih letih. Prav te dni se raz-pravlja še v vrsti vaznih novih zakonov in predpisov, ki bodo okrepili predvsem uveljavljanje organov samoupravljanja in pospešili še bolj razvijanje neposredne demokracije, to pa pomeni predvsem odločanje delovnih kolektivov po naših gospodarskih organizacijah in delovnih ljudi — v komunah kot asociacijah proizvajalcev. Tudi Pomurje praznuje letošnji praznik Republike d znamenju pospešenega razvijanja organov samoupravljanja. Vlogo neposrednih proizvajalcev v gospodarskih organizacijah in delovnih ljudi v naših komunah je okrepil tudi pospešen razvoj našega gospodarstva, ki je tudi. v Pomurju omogočil doseči predvideno raven petletnega plana že o štirih letih. Petnajst let razvoja ljudske oblasti in desetletnica delavskega samoupravljanja je tudi v Pomurju o znamenju intenzivnega napora delovnih kolektivov in liudskih odborov, da bi z nadaljnjo še bolj pospešeno gospodarsko rastjo zagotovili delovnim ljudem ne samo boljši življenjski standard, temveč pospešili in razvili predvsem tudi rast organov samouprav-ljanja, neposredno demokraci-jo, ki bo tudi pomurskim delovnim ljudem omogočila re-analiziratii in razviti vse možnosti. ki jih daje delovnim ljudem naš sistem ljudske demokracije, predvsem na pospešili tudi pri nas razvoj napred-nejših odnosov med ljudmi pospešili razvoj socialističnih odnosen. Ne bi naštevali vrste zmag in uspehov, ki jih beleži že tudi Pomurje na najvažnejših področjih o obliki novogradenj in rekonstrukcij, boljše organizacije dea, povečane produktivnosti in podobno. Samo za področje industrije in obrti je bilo po posameznih občinah izdelanih 38 različnih programov, ki se večinoma že realizirajo ali pa so tako realno zastavljeni, da ni nobene bojazni, da jih d prihodnjih letih ne bi mogli realizirati, če bomo pogumno, složno in brez nekoristne nepotrpežljivosti odstranjevali vse težave, ki se bodo vred njihovo realizacijo še pojavile. Najvažnejše pri tem je, da se je ne samo prebu- Piše: RUDI ČAČINOVIČ, predsednik OLO dila in zaživela pri tem delu iniciativnost ljudskih odborov in gospodarskih organizacij, temveč so skupni napori za uresničenje tega ali onega konkretnega gospodarskega ali negospodarskega objekta sodelovanje in povezavo med neposrednimi proizvajalci in komuno kot asociacijo proizvaja'-cev še bolj krepili in utrjevali. Za primer naj navedemo sodelovanje ljutomerskih delovnih kolektivov pri izgradnji obrata MTT ali sodelovanje državljanov pri gradnjah različnih šolskih objektov. Po teh prvih uspehih se načrtujejo že nove akcije. Po tej poti bo ne samo hitreje naraščala naša gospodarska moč ■— temelj za nadaljnji razvoj na vseh področjih — temveč se bo konkretno preizkusila in utrdila tudi n'cfla naših organov samoupravljanja. Po tej poti se bomo nakaže otreslo vseh kratkovidnih stremljenj, zaviranj v svoj lastni kolektiv. po tej poti bomo tudi razumeli potrebo širšega in tesnejšega sodelovanja komun pri izgradnji objektov, ki so (Nadaljevanje na 2. strani) SVOJIM BRALCEM, NAROČNIKOM IN VSEM DELOVNIM LJUDEM POMURJA K PRAZNIKU REPUBLIKE NASE ČESTITKE! POMURSKI VESTNIK, ČZP »POMURSKI TISK« Naša cesta Jutrišnji dan bo za pomursko mladino velik praznik. V Lenartu bo jutri dopoldne zaključek največje delovne akcije slovenske mladine v letošnjem letu, pomurska mladina pa se je tudi te akcije — kakor vseh —- udeležila v velikem šte-vilu. Ko bodo jutri zdrveli po severni magistrali na odseku Lenart—Benedikt prvi avtomobili proti G. Radgoni in dalje proti M. Soboti, se bo tudi mladina Pomur- ja s ponosom ozrla tudi na ta plod svojega letošnjega dela, hkrati pa že misli na naloge, ki jo čakajo v prihodnjem letu. Pomurska mladina pa je bila letos tudi na zvezni mladinski delovni akciji. O uspehih vseh akcij in sploh o delu, problemih in načrtih mladine Pomurju v letošnjem letu pa govorijo sestavki, ki jih objavljamo na 8. strani. VČERAJ SE JE V RADENCIH PRIČELA OKRAJNA KONFERENCA ZKS Včeraj ob 9. uri dopoldne se je pričela v kino dvorani v Radencih okrajna konferenca ZKS za soboški okraj. Konferenci prisostvuje poleg 211 delegatov iz vseh osnovnih o ganizucij ZKS v Pomurju še član CK ZKJ in član Izvršnega komiteja ZKS JANEZ HRIBAR, član CK ZKS dr. ANTON VRATUŠA, član CK ZKS LOJZE OCEPEK, delegat CK ZKJ STJEPAN KULA-RIC, zvezni ljudski poslanec IVAN KREFT, republiški ljudski poslanci, zastopnik Okrajnega komiteja ZKS Maribor JOŽE GRIČAR. zastopniki Jugoslovan-ske ljudske armade, zastopniki ljudskih odborov, delovnih kolektivov in družbenih ter društvenih organizacij. Že okrog 8. ure so pričeli pri-hajati v Radence, okrašene s partijskimi in državnimi zastavami številni delegati ki zastopajo na konferenci 2073 komunistov soboškega okraja. Kamlu po deveti uri, ko so zbrani delegati zasedli svoja mesta v slavnostno okrašeni dvorani, je pionirski pevski zbor iz Gornje Radgone zorel Internacionalo. nakar je predstavnica pionirjev radgonske osemletke pozdravila zbrane delegate. S ploskanjem in skandiranjem »Tito — Partija!« so delegati in pionirji pozdravili pričetek konference in prihod sekretarja okrajega komiteja ZKS IVANA ROSA na govorniško tribuno. Konferenco so pozdravili tudi predstaviniki okrajnega komite-ja Ljudske mladine Murska Sobota in pionirji. Z enominut-niin molkom so delegati poča- stili spomin na umrle člane ZKS v obdobju po zadnji okrji-ni konferenci ZKS. Nato sn bi i predlagani v delovno predsed- stvo konference naslednji delegati: FRANC SKOBErNE, IVAN ROS. RUDI ČAČINO-VIC, BOGO VERDEV, JOŠKO SLAVIC MARIJA LEVAR. SIDA PODLESEK DRAGO LUGARIČ IN ŠTEFAN NOVAK. Takoj za tem so delegati izvolili organe konference verifikacijsko komisijo, kandidacijsko, volilno komisijo in kom:-sijo za sestavo zaključkov kon- ference. Ker konferenca dela v treh komisijha so izvolili (udi sedemčlanska predsedstva treh komisij in sicer: komisijo za delavsko samoupravljanje in gospodarstvo, ki jo vodi Joško Slavič, k »misijo za družbeno upravljanje, ki jo vodi Sida Podlesek, za predsednika komisije za ideološka in organizacijski vprašanja pa je bil izvoljen Franc Škoberne. Delegati so odobrili dnevni red konference in predlog da naj šteje novoizvoljeni okrajni komite ZKS 57 članov, nakar je sekretar okrajnega komiteja ZKS IVAN ROS prebral rete-rrt c nalogih Zveze komunistov v nadaljnjem razvoju delavskega in družbenega samoupravljanja. Po končanem referatu so pričele z delom posamezne komisije, ki nadaljujejo delo tudi danes. Predvidoma ob štirinajstih danes, bodo na skupni seji vseh delegatov predsedniki posameznih komisij poročali o delu komisiji in predlagali konferenci zakljlučke. Na skupni, seji pred zaključkom konference bodo med drugim izvolili tudi novi okrajni komite ZKS. Podrobneje o delu in o za-kUučkih konference bomo poročali v naslednji številki našega lista. ZA DAH REPUBLIKE PRIČETEK PROIZVODNJE V BORAČEVI Za letošnji praznik republike bodo poleg »Severne magistrale« predani svojemu namenu še nekateri obrati, ki so bili v teli dneh dograjeni v Pomurju. Že v nedeljo bo v Stročji vasi pri Ljutomeru otvoritev nove šole, ki je zgrajena v paviljonskem sistemu in ima štiri lepo urejene in svetle učilnice, dva kabineta in zbornico. Blizu nove osnovne šole so zgradili tud? nov vodnjak in napeljali vodovod v vse prostore nove zgradbe. V Stročji vasi so z novo šolo rešili problem šolskih prostorov. ki je bil več let eden izmed glavnih vprašani tega kraja. Prihodnje leto bodo ma- coli graditi tudi učiteljska sta- novanja in sicer blok z dvema družinskima in štirimi samskimi stanovanji. Mimo tega bodo prihodnje leto začeli z gradnjo šolske kuhinje, obed-nce, šolske delavnice, kopalnice in drugih prostorov. V Boračevi bodo 29. novembra začeli s poskusnim obra-tovanjem novega slatinskega obrata, čeprav bodo začetek novega obratovanja proslavili samo v okviru slatinskega kolektiva v Radencih je vred-■ro omeniti to., da bo ta dan tudi začetek modernizacije sla-tinske proizvodnje. Zadovoljstvo delavcev ki bodo delali v novih sodobnih delovnih po-gojih. veliko povišanje proiz-vodne in kvalitete slatine, je porok, da se pri tem ne bodo ustavili, marveč v čim krajšem času ustvarili enake pogoje v obratih Radenci in Petanjci Otvoritev novega obrata v Boračevi bo predvidoma za 20-letnico vstaje naših narodov. Do takrat bodo premestili industrijski ter do novozgrajenega ■skladišča, zgradili novo skladišče za prazno embalažo in uredili okolico. S tem bo novi obrat v Boračevi V njem so la pred kratkim že montirali naj- sodobnejše avtomatske naprave: pralni stroj, nalivalni stroj, zamašilni in etiketirni stroj. Poleg tega bodo tu še uredili polnilnico plina. Tudi gradnja obrata MTT v Ljutomeru se bliža h kraju. V teh dneh so že začeli v enem delu nove hale montirati široke statve za izdelovanje h la -čevine. Vsak dan podavino 4 do 5 takih strojev. Otvoritev novega obrata in začetek dela v njem bo predvidoma v mesecu decembru. R. J. OBČNI ZBOR KPA Prejšnji torek so imeli prekmurski študentje v Ljubljeni redni letni občni zbor Kluba prekmurskih akademikov. Značil-no zn letošnji občni zbor je to, da se ga je udeležilo izredno veliko število študentov, predvsem iz višjih letnikov. Med dru-gimi so občnemu zboru prisostvovali pisatelji: Miško Kranjec, zvezni ljudskih poslanec Ivan Kreft in predsednik pokrajinske sekcije Kluba ljudskih poslane v Franc Šebjanič. O delu kluba je na občnem zboru obširno poročil pred, sednk kluba Ivan Korošec. Kljub nekaterim težavam, ki gel KPA v letošnjem letu leso se kazale predvsem v tem, pe us.puhe. Vsega skupaj iz- da je bil odbor kluba kor edli prekmurski študentje 30 lota premalo aktiven, je dose- (Nadaljevanje na 4. strani) DELOVNIM L UIDEM POMURJA PRISRČNE ČESTITKE K PRAZNIKU REPUBLIKE — 29. NOVEMBRU! OKRAJNI LJUDSKI ODBOR OKRAJNI ODBOR SZDL OKRAJNI KOMITE ZKS OKRAJNI SINDIKARNI SVET OKRAJNI ODBOR ZVEZE BO RCEV MURSKA SOBOTA Doseženi uspehi pri razvoju gospodarstva in uveljavljanju socialističnih odnosov med ljudmi naj bodo pobuda za nadaljnji vsestranski razvoj Pomurja in za še tesnejše in plodnejše sodelovanje oseh državijanov v organih družbenega upravljan in v komunah in proizvajalec v orga-nih delavskega samoupravljanja. VREMENSKA NAPOVED za čas od 21. nov. do 4. dec. Se nadalje nestalno s pogostimi padavinami. V roku med 29. novembrom in 6. decembrom bo nastopil mraz in bo snežilo. Sekretar OK ZKS Ivan Ros Ob Dnevu republike o konferencah krajevnih organizacij SZDL VELIKO POBUD IN NAČRTOV Nekaj tednov se že srečujejo delovni ljudje Pomurja na konferencah krajevnih organizacij SZDL, kjer si začrtujejo delovne programe za prihodnjih eno, dve, pet in še več let Iz spoznanja, da bo podoba vsakega našega kraja, večjega in manjšega, vse listo, kar bodo ljudje, ki tam žive, imeli, odvisno od njih samih, od njihovega dela in prizaade-vanj, se je porodilo nešteto na-črtov in pobud. Vsemu novemu, kar se je več ali manj prikrito in nezavedno porajalo v naših ljudeh ob vseh gospodarskih in družbenih spremembah in je bilo pogosto dušeno z najrazličnejšimi zastarelimi in preživelimi nazori in navadami ter preostanki nekdanjih družbenih odnosov, so člani Socialistične zveze smelo utrli pot in uveljavili v svoji dnevni praksi z zavestjo, da v nobenem kraju ne sme v bodoče preživelo ovirati oblikovanja socialističnih družbenih odnosov in da bo mogoče le s skupnimi napori uspešno reševati vse probleme, ki vplivajo na življenje vsakega državljana. Zato so skoraj na vseh konferencah govorili o urejevanju otroških vrtcev, kjer bi se lahko otroci vzgajali preden prestopijo šolski prag, govorili o urejevanju cest, družbenih prostorov, ki bi naj omogočili. Ob Dnevu republike (Nadaljevanje s 1. strani) pomembni za razvoj našega področja v celoti. Po tej poti nam ne bo težko ustvariti v novem petletnem planu vse predpogoje za nadaljnji dvig družbenega bruto proizvoda in narodnega dohodka. In ti cilji niso tako nepomembni — saj bi naj samo občina Ljutomer dvignila vrednost družbenega bruto proizvoda v industriji za več kot štirikratno, v občini Sobota bi se vrednost proizvodnje dvignila za trikrat, v celotnem okraju prav tako za več kot trikrat itd. Tudi na področju kmetijstva so bili zabeleženi uspehi kot nikoli doslej. Eden najvidnejših zagovornikov in organizatorjev modeme, kmetijske proizvodnje v naši državi, predsednik Zvezne kmetijske zbornice tov. Ivan Bukovič, je po svojem obisku v Pomurju, pisal in govoril v javnosti z velikim priznanjem o naših kmetiskih posestvih in zadružnih ekonomijah. Poudaril je upravičen optimizem Pomurja glede razvoja našega poljedelstva in živinoreje, prav tako pa tudi perspektive naše industrije za predelavo kmetijskih proizvodov. Tu so možnosti, da že zdaj zakorakamo ne samo vzporedno z razvojem v državi temveč da izkoristimo tud! mnoge prednost, ki jih nedvomno imamo. Sodobna agrotehnika, razširjenje površin družbenih posestev z urejanjem lastnin-skih odnosov, z melioracijami itd., pospešitev kooperacij« z v«e tesnejšim povezovanjem individualnih kmečkih posestev z družbenim sektorjem, to so možnosti za pogrebno akumula-cijo v kmetijskem sektorju tudi pri nas, so pogoji za hiter, napreden razvoj. Vzporedno s pospešeno indunializacijo, z boljšo organiza-cijo in večin produktivnostjo, s še večjo skrbjo za kadre nam tak razvoj zagotavlja vse pogoje da se hitro otresemo posledic nesvobodne preteklosti in dosežemo tudi mi gospodarsko in vsesplošno raven naprednejših področij države in Ljudske republike Slovenile. Zbrani ob najrazličnejših proslavah dneva Republike, ko s ponosom poudarjamo vsesplošni napredek naše skupnosti. si ob prisrčnih čestitkah zagotavljamo še odločnejše in složnejše delo za njen nadaljnji, še hitrejši razvoj. da bi vsak delovni človek prijetno in koristno preživel prosti čas ob branju časopisov, televizijskem ali pa radijskem sprejemniku, v ospredju raz-_ pravljanja so bili tudi gospodarski. zlasti kmetijski problemi, zadružništvo, šolstvo, v mestih posebej stanovanjske skupnosti in drugo. V nekaterih krajevnih organizacijah so razpravljali tudi o delu občinskega ljudskega odbora in pri tem tudi ugotavljali, da bo potrebno še marsikaj opustiti in tudi izboljšati, predvsem pa bolj kot doslej upoštevati mnenja volivcev in se tudi z njimi posvetovati pred odloča-njem o reševanju vseh važnejših problemov občine. Zlasti so grajali način, kako so letos bili sprejeti odloki o agrotehničnih minimumih in pri tem u-gotavljali, da pri izvajanju ne bi bilo toliko težav in nerazumevanja, če bi bili prej sezna-njeni in da tudi odloki ne bi bili pomanjkljivi. Tako uspešna in bogata razprava bo brez dvoma vplivala na delo samoupravnih organov, pred vsem pa na delo zborov volivcev, kamor bodo prenašali člani Socialistične zveze sklepe konference svoje krajevne organizacije in se tudi zavzemali za njihovo uresniči-tev. Zaradi tega bodo dobivali zbori volivcev v našem komunalnem sistemu tudi čedalje večjo vlogo in po delu tudi postajali najvišji samoupravni organi v svojih krajevnih skupnostih in komuni, ker bodo ob pomoči krajevne organizacije SZDL laže im tudi uspešneje razpravljali in tudi odločali o vseh problemih svojega območja in tudi občine. V nasprotju z dosedanjimi mnenji o razporejanju proračunskih sredstev, je na vseh konferencah prišla do izraza velika pripravljenost vsakega člana, da pomaga pri gradnji vseh družbenih objektov krajevne skupnosti in to z denarjem, gradbenim materialom ali pa prostovoljnim delom. Sprejeti sklepi tudi govorijo o lem, da bodo morale v bodoče krajevne skupnosti razpolagati z znatno večjimi materialnimi sredstvi kot doslej. Ponekod so tudi ugotavljali, da bo ob sedanjem načinu gospo- darjenja in ob družbenih obveznostih kmetovalcev težko zbrati toliko materialnih sredstev, kot bi bilo potrebno za uresničitev želja in zadovoljitev potreb posameznih krajev in da bo še teže ta sredstva dobiti iz občinskih proraču-nov. Zato so pa na nekaterih konferencah tudi skrbno razpravljali o gospodarskem razvoju v prihodnjih petih letih, o gospodarjenju v zadrugah, boljšem izkoriščanju zemlje, kooperaciji im tudi cenah raznih storitev, ki jih nudi zadruga. Vse to bi naj skrbno pro- učile sekcije za kmetijstvo in tudi razmislile o tem, kako organizirati kmetijsko proizvodnjo, da bo dajala večje dohodke. Le tako bo namreč mogoče tudi dobiti večja material- na sredstva za skupne potrebe. Na konferencah je bilo bolj malo razpravljanja o organizacijskih spremembah in prilagajanju oblik dela novemu statutu SZDLJ, ki ga je sprejel V. kongres. Toda razprave so pokazale, da so člani globoko dojeli sklepe zadnjega kongresa SZDLJ in da so organizacijske spremembe omogočile vsebinsko obogatitev dela. Zato so krajevne organizacije razpravljale predvsem o konkretnih nalogah in problemih, ki se porajajo v posameznem kraju in v skladu s tem tudi sestavljale delovne programe, s katerimi so začrtale ob petletnem načrtu gospodarskega razvoja tudi petletno družbe-no-politični in kulturni razvoj. Novi zdravstveni dom v Murski Soboti V Cezanjevcih: ŠOLA IN ZDRAVSTVENA POSTAJA Še marsikaj je potrebno urediti in zgraditi,« so ugotavljali na konferenci krajevne organizacije SZDL v Cezanjevcih, ko so govorili o že opravljenem delu v preteklih letih. Na prvem mestu je šola. Ni dovolj učiteljev in tudi šolskih prostorov. Zato pa morajo otroci vsak dan hoditi v šole bližnjih krajev, na Rumeč, v Bučkovce, Svetinje, k Tomažu in Ljutomer. Kako to urediti, so v Cezanjevcih in bližnji okolici že večkrat razpravljali. Na konferenci so se odločili, da bo potrebno pregledati temelje sedanjega šolskega poslopja, v enem nadstropju urediti stanovanja za učitelje, sedanje stanovanjske prostore pa preurediti za šolsko učilnico. V ta namen bi prebivalci zbrali les, opravili prevoze in vsa nekvalificirana dela. Člani Socialistične zveze iz Vogričevec pa so se zavzeli za ureditev zdravstvene postaje v Radoslavcih, kjer so pred nekaj leti zgradili zdravstveni dom. ki ga pa sedaj uporablja kmetijska zadruga, tako da v njem niti ni prostora za zdravniške preglede. Prišlo je celo tako daleč, da je posvetovalnica za otroke in žene zunaj pred zgradbo. Prebivalci zaradi tega čestokrat protestirajo. Zato so na konferenci sklenili, da bo potrebno prostore za zdravniške preglede čimprej urediti. K. F. Na konferenci v Melincih: VEČ SODELOVANJA VOLIVCEV Člani Socialistične zveze v Melincih so na konferenci «vo-je krajevne organizacije ugotavljali, da bo potrebno v bodoče odločati o vseh važnejših problemih občine v tesnem sodelovanju in tudi upoštevanja volivcev. Ker tega sodelovanja pri sprejemanju odloka o agrotehničnem minimumu za sejanje pšenice ni bilo. je prišlo do raznih težav. Po sprejetem odloku je namreč zajet kompleks slabše zemlje in zaradi tega ni dosežen osnovni namen. Do tega pa je prišlo, so ugotavljali, ker so ta kompleks predlagali predvsem tisti, ki v njem nimajo svojih površin. In tudi nerazumevanja, ki je povzročilo velike težave in tudi gospodarsko ško-do, ne bi bilo, če bi že o osnut- ku razpravljalo več ljudi. Zavzemali pa so se tudi za večje sodelovanje med organizacijami in grajali gasilsko društvo, ker vaščanom in pa tudi organizacijam ni dovoljevalo, da bi uporabljali prostor v gasilskem domu za sestanke in ostale oblike družbenega življenja. Grajali pa so tildi mnenja nekaterih članov zadružnega sveta, da bi se naj za odškodnino, ki jo je dobila zadruga zaradi nekaljivosti hibridne koruze, kupili stroje. Poudarjali so, da mora ta odškodnina biti razdeljena med kmetovalce, ki so utrpeli škodo. Zadolžili pa so sekcijo za kmetijstvo, da naj skupaj z zadružnim vodstvom prouči cene raznih strojnih storitev in tudi poišče možnosti, kako bi se lahko te cene znižale. Zapiski z letne konference SZDL na Razkrižju POTREBNO JE ŽIVAHNO DELO SEKCIJ SZDL Razred v šoli na Razkrižju je bil ob nedavni konferenci Socialistične zveze skorajda pretesen. Kako tudi ne. ko pa zajema krajevna organizacija kar štiri vasi. Poročila prejšnjih osnovnih organizacij, kakor tudi iniciativnega odbora SZDL. so bila bolj načelna. Poročevalci so obravnavali zgolj organizacijsko plat, nekoliko premalo pa so posegali v opravljeno delo Socialistične zveze. Razprava je bila živahna. Volivci — člani Socialistične zveze so razpravljali največ o kmetijski problematiki: >Zakaj ljutomerska zadruga letos ni ustregla vsem, ki so prosili strojne usluge? »Storitve niso bile dovolj kvalitetnem »Zakaj so začeli z regulacijo Ščavnice na zgornjem delu Razkriž-ja in ne takoj pri izlivu?« »Gramoz na občinskih cestah še ni raztresen.« »Kdaj bo urejena cestna razsvetljava na Razkrižju in sosednjih vaseh?« — Vse to je zanimalo in na vse to so opozarjali na konferenci. Izrazili pa so veliko nesporazumov z zadrugo ob odkupu sadja ter izrazili željo, naj bi ljutomerska zadruga kmalu uredila na Razkrižju obrat s strojnim parkom, saj je kraj oddaljen od Ljutomera blizu 7 kilometrov. Člani so ugotovili, da vsa ta vprašanja spadajo v veliki meri v pristojnost Socialistične zveze. Potrebne so sekcije. Le kako potrebna bi bila sedaj sekcija za kmetijska vprašanja, ki bi uredila številna vprašanja, katera so postavljali ljudje na konferenci Skratka: vsklajevala bi potrebe kmetovalcev z možnostmi zadruge ter dala odgovore še na nešteta druga vprašanja. Hkrati pa bi zavračala škodljive pojave, ki v sodobnem kmetijstvu niso zaželeni. Nič manj pa niso potrebne sekcije za prosveto in kulturo, komu nalno dejavnost in druge. Kaže, da je letošnja konferenca SZDL na Razkrižju popolnoma spremenila tok dela organizacije ter opozorila na številne škodljive pojave. Vse to pa bodo lahko z vztrajnim in rednim delom sproti reševali s pristojnimi organi, kakor so na konferenci rešili nešteta vprašanja s predstavniki zadruge. J. Stolnik V Veliki Polani: Mimo sklepov zadružnega sveta Na konferenci krajevne organizacije v Veliki Polani so člani Socialistične zveze ugotavljali, da se sklepi zadružnega sveta ne upoštevajo dovolj in da upravno vodstvo zadruge včasih ne urejuje problemov v skladu s sklepi. Za primer so zadružniki na-vajali gradnjo mostne tehtnice. ki bi morala po sklepu zadružnega sveta biti zgrajena na drugem kraju, kot je sedaj. O tej spremembi pa člani zadružnega sveta niso bili obveščeni. V razpravi so se člani zavzemali tudi za gradnjo vaškega doma v Mali Polani, ureditev gozdne in tudi nekaterih vaških poti. Prebivalci Velike Polane in sosednjih vasi pa imajo tudi velike težave zaradi drv, ki so jih doslej kupovali v gozdovih lendavskega kmetijsko-gozdnega gospodarstva, toda kot so ugotavljali, se je ta možnost v zadnjem času zelo zmanjšala. Že dolgoletna je želja vaščanov, da bi imeli urejeno tudi avtobus- no zvezo, ker so sedaj ti kraji najslabše povezani s pomurskimi središči. Govorili so tu- di o tečaju, ki ga pripravlja Rdeči križ iz nujnosti, da uredijo okolico šole. Soboška jesen PO KNJIGI RODOLJUBA Čolakoviča: ZAPISKI IZ OSVOBODILNE VOJNE IZ PRVIH V VALJEVSKEM ODREDU ►»Zdaj bomo prisegli. Tisti, ki misli, da nima moči, da bi ostal v odredu, naj izstopi.« Borci so gledali v Fifo, ne da bi bili trenili. Njihovi obrazi so bili svečani in resni. Nihče ni izstopil. »►Naj se nihče ne boji, če hoče Izstopiti,« je ponovil Fiča. Borci so molčali. Tedaj sem stopil prednje in ponovil v nekaj besedah smisel prisege. Se enkrat sem pozval vse. naj izstopi, kdor ne more prisel. Nihče ni izstopil. Snel sem Sajkačo in začel brati besedilo prisege. Vsi so gologlavi ponavljali za menoj, po obrazih pa jim je lil dež, ki je začel padati že ob Fičinem govoru. Za časa govorov in prisege je stal ujetnik kakih trideset korakov stran od nas in opazoval, kaj počnemo. Ni razumel, kaj govorimo, čudil se je. zakaj stojimo na dežju in kaj govorijo ti ljudje v grobih kmečkih oblekah, zakaj so se vsi obenem odkrili in s svečanim, gromkim glasom izgovarjali njemu nerazumljive besede. S štabom smo izdelali načrt, da bo četa takoj jutri napadla Mionico, da razoroži tamošnjo orožniško posadko in da gre nato dalje in razoroži vse orožniške postaje v okolici. Istega večera smo se vrnili s štabom v vas Paune. USTANAVLJATI MORAMO ORGANE LJUDSTVA Končno moramo res zadeti z ustanavljanjem odborov po vaseh osvobojenega in nadzorovalnega ozemlja. V zadetku oborožene borbe smo Dovsod, kjer koli smo mogli, onemogočali delo občinam in razganjali žandarje. Tako smo na deželi uničevali organe stare oblasti. Toda ker še nismo bili sposobni, da bi te vasi za stalno obdržali v svoji oblasti in ker ljudstvo še ni v množicah pristopalo k našemu gibanju, še nismo takoj začeli ustanavljati odbore v vseh krajih. Zdaj pa, ko že pripravljamo svobodno ozemlje, moramo povsod ustanavljati odbore z javnimi volitvami na vaških zborovanjih. To bodo organi vstaje, organi ljudstva samega, torej organi, ki bodo v prvi vrsti služili oboroženi borbi, ki pa bodo morali skrbeti tudi za druge posle zaledja: za javno varnost, prosveto, zdravje in tako dalje. SREČNO, SINKO! »Tovariš komandant, prosim te, ukaži, da mi kdo od borcev da orožje; rad bi se očetu pokazal oborožen.« »Cemu ti bo orožje.« ga je vprašal Pavle, »menda ne misliš streljati na očeta?« ►►Ne, ne.« je odkimal z glavo. »Hočem se ga le odkrižati, ker sem že sit njegovih vabil, naj grem domov.« »Kako boš to naredil?« »Daj mi orožje in ne boj se zame, že vem kaj mu bom povedal.« Pavle je odredil, naj mu dajo orožje. Dečko si je opasal jermen, si zataknil za pas dve bombi in vojaško pištolo, si prekrižal čez prša jermenje z naboji in vzel v roko karabinko. Postavil se je pred Pavla »mirno« in po vojaško vprašal. »►Ali smem iti, tovariš komandant?« »Pojdi.« je rekel Pavle, samo pazi, da ne boš naredil neumnosti. Z očetom se moraš lepo pogovoriti.« Deško je odšel, Pavle pa je poslal za njim borca, ki mu je naročil, naj pazi ob strani, kaj bo. Dečko se je hitro vrnil. Opazili smo, kako se je skozi sadovnjak bližal našemu ognju. Glavo je nosil pokonci, nosil se je važno, po vojaško. kakor to morejo le. dečki njegovih let. »Kaj je bilo?« ga je vprašal Pavle, ko se nam je približal. »Nič,« je rekel dečko. »Povedal sem mu to. kar sem imel na srcu.« »Kaj si mu povedal?« ga je vprašalo nekaj glasov obenem. »Začel je zopet tako, kakor mi vedno govori: »Mlad si in brez moči!« in »Borba ni zate!« in »Zbolel boš!« in »Tako slabega in nebogljenega te bodo tovariši kje na poti pustili in boš poginil!« in »Mati in sestre venomer jokajo doma!« In podobne stvari! Na take besede sem dolgo časa' molčal, on pa se je jezil. Zdaj sem mu pa rekel: »Prisegel sem in dobil orožje, ki ml ga moreš vzeti le, kadar bom mrtev!« in sem potrkal po bombah. »Ali je res sinko?« mi je rekel. »Tako je oče!« sem mu odgovoril. »Tvoja volja sinko, če je tako: bodi srečen!« Poljubil me je in odšel. Zdaj bom vsaj mir imel,« je dečko končal. IZ ČETE BATALJON Kolubarska četa Valjevskega partizanskega odreda, ki je bil ustanovljen v zadetku julija tega leta, je štela ob koncu julija, ko sva prišla k njej s Fičo kot zastopnika Glavnega štaba Srbije, tri in pet deset oboroženih borcev. Po osemnajstih dneh neprestanih akcij proti okupatorju je četa narasla na sto dvajset borcev, tako da sva jo ob svojem odhodu iz Valjevskega odreda razdvojila na dva dela. Prvi del je šel s komandantom odreda Zvonkom Jovanovičem v pomoč azbukovški in podgorski četi pri zavzetju Krupnia, drugi del je ostal pod poveljstvom Radivoja Jovanovima - Bradonje na svojem starem področju. Od 19. avgusta do danes, 22eptembra je četa narasla v bataljon, ki šteje sedem sto borcev. Danes je na položaju nasproti kolodvoru v vasi Divci, kjer so vsak dan borbe z Nemci, ki izpadajo iz obkoljenega Valieva in poskušajo razbiti naš obroč. Vojaški in politični položaj tega kraja je povsem drugačen, kakor je bil sredi avgusta. Tedaj so bili naši odredi še majhne oborožene skupine, ki so neprestano križarile in ki so se po zadanem udarcu sovražniku takoj premaknile na drugi konec okraja. Zdaj pa so to že precej velike vojaške enote, ki kontrolirajo določeno jim področje in ki so sposobne za napade na večja mesta, kakor na primer Valjevo, kjer se je nemški okupator čutil kakor v oblegani trdnjavi. UTEGNEŠ JIH SREČATI Po mehki poti sva stopala proti Moravi. Cim bolj sva se bližala reki. tem več peska Je bilo POMURSKI VESTNIK, 27. NOV. 1960 2 Ob Dnevu republike o krajevnih odborih Prvi obrisi vaških skupnosti DVA IN ENA JE LAHKO TUDI PET LETOS NE SAMO CESTE IN GASILSKI DOMOVI; PODEŽELJE OSVAJA TELEVIZIJO, POD NASLOVOM »TUDI KMEČKA ŽENA SE ŽELI RAZBREMENITI« PODOBNO KOT V MESTIH, NAČENJAJO V NEKATERIH VASEH VPRAŠANJE PRALNIC, HLADILNIC IN PEKARN. V NEKATERIH OBČINAH RAZPRAVLJAJO: ALI BI BILO VZPODBUDNO DATI KRAJEVNIM ODBOROM VEČ SREDSTEV KOT DOSLEJ. VREDNOST PRISPEVKOV PREBIVALSTVA V DELU. MATERIALU IN TUDI V DENARJU BO LETOS PRESEGLA 100 MILIJONOV DINARJEV. Preveč bi bilo naštevanja, če bi omenjali vse kraje kjer so krajevni odbori letos zaključili z eno ali večletno akcijo za gradnjo vaškega ali gasilskega doma, ureditev pokopališča ali drugih, za vas pomembnejših komunalnih objektov. Samo letos je bilo dograjenih v našem okra ju čez 30 takih objektov. Pozitivno pri tem je to, da je vedno manj predlogov za gradnjo gasilskih domov, ki so se v taki obliki kot jih gradimo, več ali manj že preživeli, vse bolj pa se zavzemajo volivci za pomoč pri gradnji šol, zdravstvenih ambulant, stanovanj za potrebe šolstva, zdravstva in podobno. Glede potreb po razvedrilu je seveda v prvi vrsti televizija. Samo v lendavski občini bodo imeli letos ob Dnevu republike televizijski klubi po vaseh 20 televizorjev, ki so vredni skupaj čez 2 milijona dinarjev in za katere so zbrali sredstva v glavnem med prebival-ci, manjšo pomoč pa so dale tudi kmetijske zadruge. Ko sem te dni povprašal od Murske Sobote do Rogašovec za televizijo oziroma televizijsko klube, sem povsod naletel na take odgovore: »Da, pri nas imamo že televizor!« Ali pa: »Pri nas zbiramo sredstva, da ga bomo kupili!« Ko bi danes pričakovali za take potrebe vaščani izključno pomoč občine, bi bil uspeh malenkosten. Celo to je moč trditi, da so v marsikaterem primeru s strani občinskih ljudskih odborov znali premalo načrtno usmerjati materialno pobudo državljanov v gradnjo tak h objektov, ki bi bili za daljšo perspektivo v splošno in čimbolj praktično korist prebivalcev. Znani so primeri, da so se vaščani dveh ali treh vasi potegovali za gradnjo enakih objektov — največkrat gasilskih domov — v vsakem kraju posebej, čeprav bi lahko zadostili potrebam z enim samim objektom, s čemer bi prištedili preostala materialna sredstva za ostvarjanje mnogih drugih želja vaščanov. VSI IN VSE O CESTAH Še pred nekaj leti so bili krajevni odbori, ki so skrbeli za popravilo cest, vzor drugim. Na zborih volivcev, povsod, kjer so se zbrali državljani, so razpravljali o cestah kot o problemu št. 1, če so bile ceste že posipane, pa so obravnavali to. kako so jih lepo uredili itd. Marsikatero drugo vprašanje pa je brez vsakega odmeva šlo mimo krajevnih odborov. Pri popravilu cest se delo krajevnih odborov ni v veliki meri razlikovalo od podobnih opravil vaščanov pred vojno. Morda je bila prav zaradi tega usmerjenost krajevnih odborov tako trdoživo enostranska. Brez dvoma je vprašanje vaških komunikacij še vedno med najvažnejšimi v delu krajevnih odborov. Predvsem v krajih, kjer ni gramoza in kjer morajo vaščani urejati sami dolge kilometre slabih cest in klancev, je ta problematika toliko bolj aktualna. Krajevnim odborom v prid je bilo to. da so občanski Padski odbori prevzeli v oskrbovanje večino vaških cest, ponekod pa so prispevali za vzdrževanje hribovskih kolovozov in poti krajevnim odborom nekaj več sredstev. Ob tem so se krajevni odbori laže preusmerili tudi na druga vprašanja, ki so se pojavljala v življenju vaške skupnosti. PREDLOGI, KI SPADAJO V OKVIR VAŠKIH SKUPNOSTI Razgovaral sem se z žena-mi-zadružnieami kmetijskih zadrug Veržej in Križevci pri Ljutomeru. Računali smo, koliko časa porabi kmečka žena za peko kruha in pranje. Samo za peko kruha pol delovnega dneva tedensko! Potem Kaj bi poleti še bolj prijalo, ko se človek vrne zmučen in pogostokrat umazan z dela, kot stopiti pod tuš! Tako so menile žene-zadružnice. Podobnim razgovorom sem bil priča pred meseci tudi v Ko-koričih in še v nekaterih drugih vaseh. To so predlogi, ki se poja-vilo tu in tam tudi na zborih volivcev, še bolj pogosto na v pomenkih med vaščani. Malo pa je primerov, da bi kaj kon-kretneje o vsem tem razpeav-ljali in se odločili za izvedbo takih predlogov krajevni odbori. Ob tem gre predvsem za razbremenitev delovne žene na podeželju, kar ni nič manj pomembno kot v industrijskih centrih, saj sprememba življenja na vasi zahteva tudi nove obLike dela. Na podeželju imamo pri nas nekaj tisoč rednih kinoobiskovalcev, vse bolj pogoste so kulturne in tudi zabavne prireditve, ki se jim kmečki človek ne odreka, pač pa ob tem ugotavlja, da sodi v vas med drugim tudi pralni stroj in podobno. Lahko bi rekli, da so v teh predlogih že prvi zametki sicer še neorganiziranih vaških skupnosti. To je obsežno delo. ki jim tudi krajevni odbori še niso kos. ali pa je med glav-nimi ovirami materialna moč krajevnih odborov kot organov družbenega samoupravljanja državljanov na vasi. ENAKE POTREBE — RAZLIČNI POGOJI Kmalu letos bo na Goričkem zaključena elektrifikacija. Prebivalci v teh krajih so vlažili v elektrifikacijo precejšnja sredstva. Samo v petrovsko-šalovski občini je znašal letošnji prispevek prebivalstva v prostovoljnem delu 6 milijonov dinarjev. Poleg tega so dali ljudje za gradnjo manjših objektov, predvsem gasilskih domov 2.5 milijona dinarjev. Razumljivo, da ob takih pogojih ne zaleže mnogo nobena inciativa za karkoli drugega, kljub temu, da so potrebe povsod enake. Iniciativa državljanov v krajevnih odbor h zasluži tudi večjo pozornost s strani komune, kot je je bila deležna doslej. V lendavski občini so že pričeli razpravljati, kako krajevnim odborom dati večjo materialno pomoč. Bojazen, da se bo ob tem zmanjšala pripravljeni prebivalstva za podobne delovne akcije kot doslej, le odveč. Vendar jemljejo ponekod to pripombo zelo resno. Bolj važno je vprašanje, kako bodo to rešili občinski ljudski odbori ob sedanjem načinu finansiranja proračunov. Za več kot 100 milijonov dinarjev opravljenih del v letošnjem letu kaže, da pobuda državljanov v takih lokalnih akcijah ni le natezanje posameznikov, marveč odraz želja prebivalstva, ki jih bo moč uresničiti pod okriljem vaških skupnosti. S tem, kar bodo prejemali krajevni odbori od občinskih ljudskih odborov in s prispevki, ki jih znajo organizirati sami, bodo krajevni odbori res potrdili računsko nelogično in nekoliko prikro- jeno trditev, da je dva in ena lahko tudi pet: občina je prispevala 100 tisoč, zadruga 50 in vaščani so zgradili ali uredili s temi sredstvi objekt, ki je vreden pol milijona. Na vseh koncih Pomurja najdemo take primere. Juš Makovec Nova šolska zgradba v Stročji vasi Zakaj bi plačevali, če lahko opravilni sami Učenci in učenke Ekonomske srednje šole in trgovske šole v Murski Soboti že več časa urejajo šolsko telovadnico. Našli smo jih ravno pri poglabljanju tal za betoniranje. Tudi betonirali bodo sami, seveda pod strokovnim vodstvom. Dvorano so hoteli urediti In opremiti že do 29. novembra, toda dela je preveč, da bi ga lahko opravili v tako kratkem času. Delajo v štirih izmenah. Doslej so pri teh delih opravili že nad 600 prostovoljnih delovnih ur, blizu 200 ur pa so opravili pri urejanju rokometnega igrišča. Telovadnico bodo opremili in izročili namenu 22. decembr i, ko bodo imeli večjo svečanost s podelitvijo športnih značk. Ta proslava pa bo posvečena tudi Dnevu JLA. (J. Stolnlk) Srečal sem pred dnevi na-eni izmed neštetih blatnih hribovskih cest priletnega državljana. Na obraz mu je silil smeh, ko je videl, kako sem s svojim vodilom obtičal o blatu. Potem je pristopil in že sem pričakoval, da mi bo dejal: >Prav se ti je zgodilo, tovariš. Boš vsaj videl, kako prav bi bilo, da bi nam popravili cesto!« Vajen sem lakih nagovorov, zato sem bil skoraj presenečen, ko mi je. potem ko si je prižgal cigareto, dejal: »Če bi bil naš krajevni odbor kaj prida, bi ne gazili takega blata!«. Ko sem kasneje zbiral po naših krajih podatke o tem. kako delajo krajevni odbori, s kakšnimi težavami se pri tem srečujejo in koliko prizadevnosti in iniciative kažejo, sem možakarja s tiste goričke, od jesenskega deževja razbičane ceste, šele prav razumel. Kritiziral je krajevni odbor, pri tem pa ni pozabil omeniti sosednje vasi, kjer so cesto uredili, da je veselje. Morda je prav tako kot meni povedal kdaj kasneje ali že prej na zboru volivcev, na sestanku članov Socialistične zveze? DNI VSTAJE na poti, vse bolj sva čutila bližino vode. Prispela sva na travnik, kjer je bil mlin. Pred njim Je stal visok mož v kmečki obleki. To je bil brodnik. Stopil sem k njemu, dala sva si desnici. nato sem ga vprašal, ali naju more prepeljati na nasprotni breg. Čoln je bil na nasprotni strani reke: medtem, ko smo čakali, da ga dva dečka prepeljeta na našo stran, sem se pogovarjal z brodnikom. Vprašal je. kam greva; zato sem mu povedal najino povest. Pazljivo me je poslušal in me ostro opazoval s svojimi rumenkastimi očmi; samo oči so živele na njegovem suhem obrazu. ki ga Je sonce tako ožgalo, da je bil podoben žgani glini. Končal sem svojo povest in umolk-nil. Brodnik je opazoval dečka, ki sta veslala v čolnu proti našemu bregu. Potem se je obrnil k meni. mi zvito pomežiknil in rekel: -Skoda. tak. kakršen sl, bi mogel takoj postati komandant bataljona«. -Kje in pri kom?« sem ga vprašal. -Tam pri onih, pri partizanih. Mnogo jih Je v gozdu, manjkajo jim le komandirji. Utegneš jih srebati,- je rekel po kratkem odmoru: pri tem mi je ves čas zvito mežikal in me meril od glave do pete. -Nič hudega; če bom srečal dobre ljudi, se lahko tudi premislim,« sem rekel, ko sem se vsedel v čoln -Srečno hodi, kamor koli greš!« Je zavpil za menoj z brega. ČAKAM SE SAMO . .. Ustavili smo se v vasi Trešnjica pred hišo kmeta, ki nam Je dal sena za konje. Kočijaž je napojil konje, mi pa smo sedeli z gospodarjem na dvorišču pred košatim orehom. Razsoden mož tridesetih let je bil in Je odkrito povedal, kar misli. Pripovedoval nam je o četnikih: -Prišli so k meni, da me mobiliziralo. Rekli so: -Zapisali te bomo. a ti lepo sedi doma. Prej ne pojdemo v boj. dokler ne bosta Rusija in Anglija ugnali Švabov, potem bomo pa udarili.- Mislim, da mora tisti, ki govori o borbi, takoj zaleti tolči Švaba. Ali je častno in pametno čepeti in kukati skozi pregrajo, medtem ko se drugi bijejo, ti pa natančno veš, da ti bo Švab zažgal hišo ako zmaga? Ne tako - ako je potrebno, da me mobilizirajo, se bom dal mobilizirati tam, kjer se bom bojeval. Čakam samo še da tole dozori.« je končal in pokazal z roko na koruzo pred hišo. STANIŠIC JE ZA GIBANJE VAŽNEJŠI . . . Pred nekaj dnevi smo razpravljali o vprašanju, koga naj bi zahtevali v zameno za Schmida. Dva precPoea sta bila: prvi. da zahtevamo Stanlšiča in drugi, da zahtevamo ženo in hčerko Dragolja Dudića. Odločili smo se za prvi predlog in to na pritisk Dudića samega. Izjavil je, da je Staniši za vse gibanje važnejši kakor njegova žena in hčerka. Se Je rekel, da bo Stanišič, če ga bomo mogli zamenjati, mnogo več napravil za našo borbo kakor pa obe tovarišici. V tem trenutku je bil čiča Dudlč veličasten. Njegova hiša je bila uničena. njegovo posestvo, ki pa je bil vzdrževal s toliko ljubeznijo zapečeno. vendar nas je čiča s svojo zgovornostjo prepričal, da moramo zahtevati v zameno ne njegovo hčerko in ženo. temveč Stanišiča Tega ne mogel razumeti ne Schmid in ne milijoni Schmidov. NAPAD NA LAJKOVAC Sinoči, ko je zašlo sonce, smo odšli z razpotja na cesti Mlonlca - Ub in takoj kreni1 oh samostanskem gozdu proti Lajkovcu. Vodil nas je proletarec iz LaJkovca. Bil je miren večer, po sinočnjem dežju so na poteh še stale luže: borci so bili spočiti in siti, šli so lahkotno in živahno. Bili so dobre volje; vedeli so. da gremo v važno akcijo, toda razen štaba ni nihče vedel. kam. Hitro se je znočilo, meseca ni bilo. Sli smo skozi nekaj vasi, čez dvorišča v vaseh. lezli čez ograje in okoli kolov, gazili po močvirnatih travnikih, nazadnje smo se ustavili v velikem hrastovem gozdu. Vodnik je zašel. Morali bi biti točno opolnoči na Kolubari nasproti kolodvora v Lajkovcu in tu sporazumno s tovariši v Lajkovcu razporediti četo za napad. Polnoč je bila blizu, mi pa smo čakali v hrastovem gozdu. Jezili smo se na vodnika, četudi je bilo njemu še teže. Že zdavnaj se je navduševal za to akcijo, zdaj pa bi najrajši samega sebe živega pogoltnil, ker je zašel in ne ve poti naprej. Kakor pravi lovski pes. ki je izgubil sled. se je metal na vse strani, dirjal zdaj na to stran, zdaj na drugo, da bi odkril kje pravo pot. Čez pol ure se je vrnil z neke steze in ves žareč javil komandantu Zdravku, da je našel pravo pot. NASTAJA LJUDSKA OBLAST Zgodaj zjutraj sva prišla v Krupanj; dosti vojakov in civilistov je že bilo okoli komande mesta. To mestece je prav za prav ena sama ulica: kakih sto hiš, povečinoma pritličnih, nekaj krčem in branjarij, dve-tri javne ustanove. Krupanj je prvo okrajno mesto, ki ima organizirano ljudsko oblast, in to ne samo ljudski odbor v mestu samem, temveč tudi okrajni ljudski odbor, ki povezuje delo krajevnih odborov po vaseh in ki je zanje oblast. S predsednikom okrajnega odbora sva dolgo govorila o organizaciji oblasti in o odnosu oblasti med komando mesta in okrajnim odborom. Imeli smo skušnje o tem. kako se ruši tuja oblast, o tem. kako se ustanavlja naša oblast. pa prav nobene. Tu ni pomagalo znanje iz knjig, ker ima to. kar mi zdaj ustanavljamo, taksne posebnosti in je tako originalno, da nam morejo izkušnje drugih koristiti samo v splošnem. Dogovorili smo se. naj vaške odbore volijo Javno na zborih vaščanov in smo Jim kot glavno nalogo določili prehranitev odreda in varovanje osebnih ter lastninskih pravic državljanov. Prepovedali smo. da bi kmetje z osvobojenega ozemlja hodili v okupirana mesta brez posebnega dovoljenja vojaškega oblastva. Na krajevni konferenci SZDL v Mačkovcih: Razvili delo mladinskih aktivov Po poročilu iniciativnega odbora so delegati podružnic krajevne organizacije SZDL Mačkovci razpravljali o raznih problemih svojih krajevnih skupnosti, predvsem pa o delu mladine, gradnji osemletke. trgovskih poslovalnicah in vključevanju volivcev v Socialistično zvezo. Na območju krajevne organizacije sta dva mladinska aktiva. Toda delegati so z zaskrbljenostjo ugotavljali, da delata bolj slabo in da je tudi mnogo mladine, ki ni vključena v organizacijo. Poudarjali so tudi, da bo morala skrb za delo mladine prevzeti krajevna organizacija in pomagati mladini pri ustanavljanju novih aktivov in vključevanju v organizacijo. Zlasti obširno so delegati razpravljali o gradnji osemletke v Mačkovcih. Pri gradnji bi pomagali tudi sami in to z materialom in delom. Niso pa odobravali predvidene gradnje osemletke v Puconcih, ki bi jo naj obiskovali otroci tudi z njihovega območja. Na konferenci so načeli tudi vprašanje trgovske poslovalnice v Mačkovcih, ki je v zelo slabih in tudi pretesnih prostorih. Predlagali so, da bi naj trgovsko podjetje »Prekmurski magazin« iz Murske Sobote razmislilo o gradnji novega ali pa razširitvi starega lokala. Člani iz Prosečke vasi pa so se zavzemali za odprtje pomožne trgovske poslovalnice v njihovi vasi. Konferenca je tudi sklenila, da bo ena izmed osnovnih nalog vključevanje volivcev v organizacijo, ker je v nekaterih krajih še zelo malo volivcev-članov SZDL. Elektrika ... V Mostju: DELAVCI NE SMEJO BITI I Z V EN SZDL Krajevna organizacija Socialistične zveze je na konferenci obširno razpravljala o urejevanju poti, na katere bi vaščani sami navozili gramoz. Radi bi pa uredili tudi primeren prostor za organizacijo in to s sodelovanjem kmetijske zadruge. Člani pa so zelo kritično razpravljali o delavcih in nji- hovem odnosu do družbenega dela na vasi. Ugotavljali so, da delavci, ki jih je precej in so zaposleni v lendavskih podjetjih, ne prihajajo na sestanke organizacije Socialistične zveze in da jih ni opaziti tudi pri reševanju ostalih problemov. Nekaj pa je tudi takih, ki niti niso člani Socialistične zveze. Proslave in prireditve ob Dnevu republike v Pomurju V dneh pred praznikom republike in na dan 29. novembra bodo skoraj v vseli krajih v Pomurju proslavili Dan republike s proslavami in pestrimi kulturnimi programi. V Murski Soboti bo v ponedeljek, 28. t. m. proslava v dvorani kina »Park«. Proslavo pripravlja DPD »Svoboda« s sodelovanjem MKUD eko-nomske srednje šole in dijakov šole za učence v trgovni. Pri izvajanju kulturnega programa bodo sodelovali pio-nirski pevski zbor obeh osnovnih šol, recitatorji, orkester »Svobode« in duet MKUD. slavnostni govor na bo imel predsednik občinskega odbora SZDL Rudi Rapl. Poleg občinskih središč pri-pravljajo proslave tudi v manjšh krajih. Na proslavah bo sodelovala predvsem vaška in šolska mladina s pevskimi zbori, recitacijami, igrami in drugimi točkami ter prireditvami. Tako je v Bučkovcih predvidena proslava 27. t. m. Zjutraj ob osmi uri bo igrala godba na pihala budnico, nakar bo povorka od krajevnega urada do prosvetnega doma. kjer bo tudi preplava. Po končani proslavi je pa predvidena brezplačna kino predstava. V nekaterih krajih — na Cankovi in v Prosenjakovcih — pa bodo na predvečer Dne-va republike pržgali kresove. Proslave pa bodo imeli še v Fokovcih pri Gradu, v Mart-iancih in in Tišini. kjer bo za 29. november otvoritev razstave kuharskega tečaja. V Prosenjakovcih pa bosta strelski dužini iz Prosenjakovec in Motvarjevec priredili strelsko tekmovanje. POMURSKI VESTNIK, 27. NOV. 1960 3 Prebivalci opravili pri gradnji 5200 prostovoljnih delovnih ur RAZGOVOR S SEKRETARJEM OBČINSKEGA KOMITEJA ZKS LJUTOMER ŠTEFANOM TOMPO Vest, da bodo v Ljutomeru gradili novi obrat Mariborske tekstilne tovarne, je vzbudila pri vsem prebivalstvu veliko odobravanje. Prvič se je tolikšno število ljudi odzvalo pobudi občinskih političnih organizacij ter opravilo na tisoče prostovoljnih delovnih ur. Nekaj podrobnosti o tem nam je v razgovoru povedal sekretar Občinskega komiteja ZKS Ljutomer Stefan Tompa. O Kako ste organizirali prostovoljne delovne akcije pri gradnji? »Občinski komite ZKS in občinski odbor SZDL sta v začetku sestavila skupno z gradbenim odborom delovni program ter dala pobudo za prostovoljne delovne akcije. Odziv je bil skoraj neverjeten. Na gradbišče so prihajali delavci iz domala vseh kolekti-vov, člani sindikalnih podružnic, društev in organizacij iz celotne občine. Med organizacijami SZDL se je med nivi-mi odzvala organizacija Slamnjak, med kolektivi pa Opekarna Ljutomer. Do sedaj pa so vsi sodelujoči opravili okrog 52.000 prostovoljnih delovnih ur. Podjetja in kmetijske zadruge pa so navozile 1.400 kubičnih metrov gramoza in peska. Vse to je premostilo marsikatere finančne težave.« O Gradnja obrata se hitro bliža kraju; kakšne bodo njegove zmogljivosti in koliko ljudi bo v njem zaposlenih? »Gradnja nove hale, ki meri 2.700 kvadratnih metrov, se bliža kraju, vendar bomo v notranjosti najprej dokončali polovico, tako da bomo lahko obrat odprli že decembra. Vanj bomo namestili 60 do 80 statev. V začetku bomo lahko zaposlili 54 delavk, ki so sedaj na tečaju, nekaj pa jih bomo vzeli na prakso. Preostali del obrata bo dograjen in opremljen že v začetku pri-hodnjega leta. V prihodnjem letu bomo zgradili še eno halo v kateri bo pripravljalnica. Računamo, da bo moč doseči v obratu ob dograditvi, ko bo nameščenih nad 200 statev, 3 do 4 milijarde bruto proizvoda letno, ob zaposlitvi 500 do 550 žensk.« O Kako je z investicijskimi sredstvi? »Znano je, da investicijskih sredstev za gradnjo nismo dobili, ker je prišlo do gradnje iznenada ja ni bila predvidena v družbenem planu. Da pa smo prišli z gradnjo tako daleč, je predvsem zasluga gospodarskih organizacij, ki so posodile občinskemu investicijskemu skladu blizu 29 milijionov dinarjev lastnih razpoložljivih sredstev. Vsa ta sredstva pa bi predstavljala malenkost, če bi morali vse delavce plačati.« ko Stefan Tompa Razpis Svet za kulturo in prosveto pri okrajnem ljudskem odboru je na svoji seji dne 4. 2. 1960 sprejel sklep, da se ustanovi sklad Štefana Kovača. Namen sklada je, da zbudi širši interes za znanstveno raziskovanje in reševanje gospodarskih in ostalih vprašanj, ki se nanašajo na Pomurje. Obenem 'ma namen vzpodbujati kulturno umetniško ustvarjalnost predvsem med mladino. Vsa dela tudi tista, ki niso zajeta v razpisu in bodo predložena Skladu, bodo nagrajena. Zadovoljiti morajo le dvema pogojema in sicer da so znanstvena in da se v delu obravnava problematika Pomurja. Nagrade znašaša od 10.000 do 100.000 dinarjev. Dela morajo biti poslana Skladu do 30. junija 1961 in sicer na naslov; »Sklad Štefana Kovača« OLO Murska Sobota. Podelitev nagrad pa bo 18. oktobra 1961. leta. Upravni odbor razpisuje naslednje teme: 1. 20. obletnica vstaje narodov FLRJ in Narodno-osvobodilno gibanje v Pomurju: 2. Delo in dobo narodnega heroja Štefana Kovača-Marka; 3. Kordoš Vladimir*Ali, vodja in vzgojitelj delavstva v M. Soboti; 4. Madžarska okupacija in Narodno osvobodilno gibanje: 5. Politični odnosi na področju radgonske občine v letih 1918-1941 (predlog Sveto za kulturo in prosveto pri ObLO G. Ragdona): 6. Obdobje Rdeča republika 1918. leta (predlog Sveta za kulturo in prosveto ObLO Lendava); 7. Razvoj tekstilne industrije v Pomurju (predlog Sveta za kulturo in prosveto ObLO M. Sobota); 8. Pridobivanje in izkoriščanje etana v industrijske svrhe; 9. Perspektive razvoja kemične industrije na podlagi izkoriščanja nafte in plina v Pomurju; 10. Proučitev kakovosti pitne vode v Pomurju; 11. Klimatska problematika Pomurja; 12. Kompleksna proučitev glin in kremenčevega peska v Pomurju; 13. Možnost industrijskega razvoja v Pomurju; 14. Ekonomika kmetijskih kultur glede na razvoj živilske industrije v Pomurju; 15. Kmetijska rajonlzacija v Pomurju; 16. Pedeološka situacija prekmurskih gozdov in smotrnost razmejitve gozdnih ter poljedelskih površin; 17. Kooperacija v sadjarstvu in vinogradništvu Pomurja; 18. Perspektive in gojitvene možnosti nasadov hitro rastočih topolov v Pomurju; 19. Kompleksna preureditev Apaškega polja v kmetijsko pridelovalni kombinat; 20. Kolonizacija Apaškega polja - osvetlitev in perspektivni razvoj; 21. Perspektive kmetijstva na področju radgonske občine; 22. Perspektive vinogradništva na področju radgonske občine; 22. Domača obrt v Pomurju in organizacija tržišča njenih proizvodov; 24. Pomurski turizem v sklopu slovenskega turizma in v zvezi z maloobmejnim prometom; 25. Urbanistična podoba pomurskih naselij; 26. Perspektivni urbanistični razvoj kraja Slatina Radenci; 27. Urbanistični razvoj Gornje Radgone; 28. Razvoj obrtništva v občini Gornja Radgona in njegova perspektiva (predlog Sveta za kulturo in prosveto ObLO G. Radgona); 29. Viničarski odnosi v Prlekiji, njih odprava in posledice (predlog Sveta za kulturo in prosveto ObLO Gornja Radgona); 30. Dosedanji razvoj in perspektive šolstva v Pomurju (predlog sveta za kulturo in prosveto ObLO Gornja Radgona); 31. Ljudski oder v Pcmurju — kulturno življenje po vojni; 32. Ljudske navade in običaji v Pomurju (no a, navade, pesmi itd), (predlog Sveta za kulturo in prosveto ObLO Lendava); 33. Nace Kranjec-Pajlin, pesnik in človek; 34. Sociološka raziskava in obdelava naše vasi (Goričko, Dolinsko ter viničarsko območje; 35. Založniška dejavnost v Pomurju. Murska Sobota, 11. novembra 1960 UPRAVNI ODBOR SKLADA STEFANA KOVAČA OBVESTILO Celjenim strankam sporočamo, da smo se preselili v nov lokal — nasproti dosedanjega. >DOBRA KNJIGA« knjigarna in papirnica Murska Sobota BRALCEM SPOROČAMO, da izide naslednja številka našega lista v četrtek, 8. decembra. UREDNIŠTVO NAŠI VOJAKI VP 3781 - pozdrav- 1jajo ob Dnevu republike Karel Korabi iz Prosenjakovce, Štefan Kolenko iz Trnja. Vendel Goria iz Markišavec, Alojz Majcen s Kamenščaka in Janko Meznarič s Slamnjaka. Slavko Sever iz Stročje vasi. Janko Polanič s Cvena Janko Kazina s Kamenščaka in Alojz Topolnik iz Bužečovec. Pa še kako tekne malica v šolski kuhinji! VIDEMSKE RAZGLEDNICE Jesensko popoldne. Pri Vidmu je bilo kot po navadi, precej živahno. Po cesti so škripali vozovi obremenjeni z lepo in gnojem; — pri zadružnih skladiščih pa so nagovarjali zadnje sadje. Kakih 70 vagonov so ga je odkupili. Nekoliko manj so letos odkupili ostalih pridelkov in živine. Čeprav se je vsakomur mudilo, so ljudje našli tudi čas za bežen Domenek. KRAJEVNI IN MATIČNI URAD BREZ PISARN Nekoliko me je presenetilo, ko je sobesednik povedal, da je pri Vidmu vse po starem. Tik za tem sem se lahko prepričal, da to ne drži v celoti. Tako so tudi orisali na konfe- renci Socialistične zveze. Poštni prostori so vlažni. Treba je najti druge; najti pa jih je treba še za krajevni in matični urad. To bodo vsaj deloma uredili z dograditvijo gasilskega doma. Toda tu bo prostora le za krajevni in matični urad ter stanovanja. In pošta? Pravijo, da jo bodo preselili v sosednjo zgradbo. Sicer pa Vi-demčani ne trdijo, da jim manjka primernih prostorov, ampak pravijo, da niso smotrno izkoriščeni. To naj bi veljalo tudi za šolsko delavnico, ki je docela opremljena, ne služi pa namenu. VRVEŽ V ŠOLSKI KUHINJI Še kratek obisk v šoli. Po. hodnikih je završalo. Otroci so se vsuli v utesnjen prostor ter se postavili v vrsto, šolska kuhinja. Šele pred kratkim so jo odprli. V njej se hranijo domala vsi otroci iz oddaljenih krajev. Za ureditev in opremo kuhinje so pokazali razumevanje starši, pa tudi kmetijska zadruga je prispevala znaten delež. Tako bodo imeli čez nekaj dni, ko bodo prostore docela opremili in izpopolnili prehrano, kar vzorno šolsko kuhinjo. Na šoli je blizu 450 otrok. Nimajo pa primernega igrišča. Prostor sicer imajo, ni pa ure-jen. Pa so se pred kratkim sporazumeli. Najeti bodo stroj, ki bo izravnal teren, otroci in člani TVD pa bodo opravili ostala dela prostovoljno. Sodelovanje so na konferenci Socialistične zveze obljubili tudi nekateri člani. Otroci so nav. dušeni še bolj pa se veselijo tega, če se bodo za njih končno odprla vrata šolske delav-nice. J. Stolnik 10 let podjetja Elrad v G. Radgoni Letos je kolektiv podjetja ELRAD v Gornji Radgoni slavil 10-letnico obstoja. Začetki podjetja, ki slovi danes po televizijskih, UKV in avtomobilskih antenah in tudi vsem montažnem priboru, so bili zelo skromni. Neznatna delavnica je obsegala pred desetimi leti komaj 100 kv. metrov površine, medtem ko je površina delovnih prostorov danes desetkrat večja, pa tudi število zaposlenih se je podeseterilo. Po končani rekonstrukciji pa bo površina de-lovnih prostorov 1860 kvadratnih metrov, zaposlenih pa bo okrog 150 ljudi, od tega tretjina žena. Podjetje je spočetka opravljalo le servisna popravila radio aparatov, gospodinjskih strojev, električnih instalacij itd. Pozneje so začeli izdelovati električne klešče za omamljanje prašičev, vlikalne puše za traktorske prikolice, elektromagnetne lučke in elektrone aparate za vtilkaniziranje. Ko pa se je začela pri nas uvajati televizija, so začeli izdelovati televizijske in UKV antene. Pozneje so prešli na serijsko izdelavo. Vzorce tudi izvažajo. Doslej so jih poslali v Kanado in Libanon. Predpogoj za serijsko izdelavo je bil nakup strojev in inštrumentov ter razširitev prostorov. Že letos so v ta namen preuredili bivše hleve vinogradniškega gospodarstva. V primeru ugodnega vremena pa bodo že te dni pričeli z gradnjo montažne hale (ki naj bi bila že letos pod streho), za kar pa bo potrebnih 43 mili-jonov dinarjev posojila. Ker danes na jugoslovanskem tržišču ni visokofrekvenčnih antenskih kablov, bo podjetje za-čelo v kratkem s prouzvodnjo teh kablov. Celotna oprema in stroji so že naročeni pri neki italijanski tvrdki. Stroške bodo krili z lastnimi sredstvi. Podjetju, ki se je z uspehom udeležilo obrtniških razstav doma in v tujini (v Ljubljani je dobilo II. nagrado v Beogradu pa srebrno medaljo želimo pri njegovem prlzadeva-nju ob 10-letnici še mnogo uspehov. Ika Antene, antene... ELRAD-ovi izdelki Občni zbor Kluba prekmurskih akademikov (Nadaljevanje s l. strani) uspelih akcij, med katerimi so najvažnejše: organizacija proslave 40-letnice KPJ in SKOJ, združene z dnevom JLA v JI. Soboti, ustanovitev Sklada Štefana Kovača, ki bo visokošolcem omogočil, da se posvetijo že med študijem teoretičnemu in praktičnemu proučevanju problematike gospodarskega, političnega in kulturnega življenja Pomurja. Kljub je organiziral posvetovanj z ljudskimi poslanci iz Pomurja. Poleg tega so priredili člani kluba več družabnih večerov, zletov, udejstvovali pa so sc tudi v športnem življenju. Pri ve- čini akcij so sodelovali študentje obeh pomurskih klubov. V razpravi o dosedanjem delu so se prekmurski akademiki zavzemali za ustanovitev sekcij kluba v Zagrebu in Mariboru, za 8. februar, slovenski kulturni praznik, nameravajo organizirati po Pomurju proslave, prav tako pa so pripravljeni sodelovati pri morebitni kulturni prilogi Pomurskega vestnika, ki naj bi izhajala kot nadomestilo dosedanje revije 'Svet ob Muri. Med pomembne sklepe občnega zbora sodi vsekakor ta, da bodo člani kluba izvolili posebno sek-cijo, ki bo proučevala možnosti za gradnjo kulturnega doma v Murski Soboti. Na predlog občnega zbora je KI sprejet v častno članstvo kolektiv ČZP »Pomurski bsk« v Murski Soboti- kar pomeni nov korak v sodelovanju med prekmurskimi akademiki in delovnimi kolektivi Pomurja.. S kolektivom »Pomurskega tiska« ima klub že dalj časa tesne stike. -pik KG V BELTINCIH KOT IZVOZNIK Kmetijsko gospodarstvo v Beltincih je v letošnjem letu izvozilo v Italijo 108 in v Zahodno Nemčijo 64 glav goveje živine v skupni teži 22.500 kg v vrednost 15 milijonov dinarjev in 3100 kg posušenega zelenega peteršilja v vrednosti nad 2 milijona din. SOTINA — Na Dan republike bo v Sotini zasvetila elektrika. Vaščani se z veseljem pripravljajo na ta svečani dogodek. cih gostovala mladino iz Per toče s krajšim kulturnim prog- gramom. Prireditev je bila dobro obiskana. POMURSKI VESTNIK. 27. NOV. 1960 4 Zadružni svet KZ Radoslavci o petletni perspektivi Ekonomija, novi stroji in stanovanja V radoslavski zadrugi v teh dneh odkupujejo zadnje sadje. Proizvajalcem so vrgla jabolka letos lepe denarce, saj jih je zadruga odkupila že blizu 76 vagonov; računajo pa še na kakih 10 vagonov. Sadno drevje se tukaj dobro obnese. Zato so se odločili, da bodo uredili vzoren terasni Sadovnik. Načrte za hektarov imajo že pripravljene. Polovico sadovnjakov na območju Godemarc in Radoslavec bo uredila zadruga, ostale pa z njenim sodelovanjem zadružniki. Računajo, da bo v novem sadovnjaku moč pridelati že po nekaj letih preko 400 vagonov prvovrstnega sadja. Zadružni svet je na zadnjem zasedanju kritično ocenil dosedanje delo zadruge. Člani so bili mnenja, da mora zadruga z ozirom na to, ker ima že 100-hektarsko ekonomijo, v prvi vrsti, povečati število strojev in opreme. Ob jesenski setvi so morali delati večkrat tudi ponoči. To je po njihovem mnenju zlasti nujno sedaj, ko bo zadruga površine ekonomije več kot podvojila. Prevrela bo namreč še preostale površine splošno-ljudskega premoženja, ki' jih imajo v zakupu nekateri zaseb-niki. Na ekonomiji bodo pridelovali pretežno krmne ra-stline. Sedanje pitališče, v katerem je okrog 100 glav mladega goveda, bodo še povečali. Že spomladi nameravam zfraditi nov odprt hlev. Sedaj dajejo v pitanje domala vsa teleta, ki so na območju zadruge za to sposobna. Na zadnjem zasedanju zadružni svet razpravljal tudi o ostalih perspektivah razvoja zadruge v prihodnjem petletnem planskem obdobju. Plan je dokaj obširen. Zanimivo je, da so v njem, poleg najemanja ponujenih posestev, predvideli tudi gradnjo večjega stanovanjskega bloka za delavce in uslužbence. Zlasti velik poudarek bodo dali razvijanju pogodbenega sodelovanja ter širitvi zadružne ekonomije. J. Stolnik Živahen utrip življenja na vasi v jesenskih dneh ROGASOVCI — Volivci Rogašovec in Jurija so na nedeljskem zboru ponovno izrazili željo po ureditvi slatinskega vrelca v Nuskovi. Ndalje so predlagali, da bi v Rogašovcih vsej enkrat tedensko ordinal zobozdravnik, zdravnica s C n-kove bi pa tedensko trikrat ordinirala celodnevno. Nekateri volivci so bili mnenja, da bi spomladi ustanovili otroški vrtec, predlagali so tudi spre-membo voznega reda avtobusa, ki vozi zvečer v Kuzmo, ROGASOVCI - Kulturni dom v Rogašovcih je v surovem stanju dograjen. Gradbeni odbor dolguje še nekaj nad tri sto tisoč dinarjev, kar bo pa plačano s sredstvi krajevnega samoprispevka. Učiteljska stanovanja bodo kmalu izročena svojemu namenu. Naša akcija: Kam s poškodovanim bankovcem? KAKO RAVNAMO Z DENAR JEM - POŠKODOVANI RAN. KOVEC POTUJE IZ ROKE V ROKO - KAKŠNI SO STROŠKI PRI ZAMENJAVI POŠKODOVANIH BANKOVCEV Zadnje čase vse pogosteje slišimo kritike na račun trgovcev in gostilničarjev zaradi tega, ker nočejo sprejeti poškodovanega denarja. Če je kritika utemeljena ali ne, smo skušali ugotoviti z nedavno akcijo, ki smo jo organizirali v Ljutomeru. LJUDJE. KAJ DELATE Z DENARJEM V četrtek dopoldne. Zavili smo v knjigarno. Ljudje so prihajali, naročevali, plačevali in odhajali. >Dajte mi zgodovina in dva zvezka za 40 dinarjev, je zahteval možakar. Z malomarno kretnjo je potegnil iz žepa šop zmečkanih bankovcev jih nekoliko pogladil in pognal na pult, pre- ostale pa spet potlačil v žep .. Kmalu za tem smo se zaustavili v manufakturni trgovini. Ženica, kr je stala pred blagajno, je pravkar vlekla iz zvitega robca dvakrat prepog-njen, zmečkan denar. Poskusili smo še druge, toda povsod ista pesem: Le malo smo jih našteli, ki so primerno ravnali z denarjem. JOJ NESITE GA V BANKO! Pri prvi kolportaži eno zahtevali Večer, Kolporterka nam je hitro ustregla, ko pa smo ji skušali plačati z razce-franim stotakom, je skoraj zavpila: Joj, — nesite ga v banko!« Morali smo seči po drugega. V trafiki na trgu smo naročili MOravo«. Ustvarili smo videz, kot da je to zadnji totak. Tudi to pot ni šlo. Morda bo šlo v gostilni, smo pomislili. Tudi tam nam ga je natakar hladnokrvno zavrnil. V drugi trafiki smo plačevali z nekoliko obavanim denarjem. Tudi tokrat smo morali seči po drugega. V trgovinah prav tako nismo uspeli. Kam s tem denarjem? Napotili smo se v banko. Tam se niso obotavljali. S posebno prozorno tabelo, ki je razdeljena na 100 enakih pravokotnikov določijo, ali je potrebno plačati fabrikacijska stroške. Stroške zahtevajo za vse bankovce, ki so po izgledu sposobni za obtok, a so zapaclani ali raztrgani na povečini do 40 odst.., za bankovec, ki so prav tako še sposobni za obtok, vendar so s silo raztrgani v dolžini, ki je večja od dveh pravvokotnikov na tabeli, ter za bankovce, ki so zapac- kani, zbledeli ali ogoreli na večji površini od 6 odst. Za bankovce, ki pa so dotrajali zaradi obtoka — lahko so tudi zlepljeni iz več delov — ni treba pri zamenjavi plačati stroškov. Podobno velja tudi za tiste bankovce, ki so dotrajali in imajo poškodovano površino nad 6 odst. Nikakor pa ne morejo zamenjati de-narja, ki mu manjka več koc 40 odst. površine. ZAVRAČANJE DENARJA NI VEDNO UPRAVIČENO Ugotovili smo, da zavračanje denarja ni vedno upravičeno. Vendar za sedaj tega ne smemo očitati. Doslej namreč nimajo trgovine in gostilne no-benih pripomočkov s katermi bi lahko ugotovili, če denar lahko sprejmejo ali ne. Za trgovine in verjetno tudi za Je bankovec še cel? vse ostale, ki imajo opravka z denarjem, bodo v kratkem izdali posebne tabele. Problem bo torej rešen. Brez dvoma pa se bomo morali naučiti skrb-nejšega ravnanja z denarjem! J. Stolnik Pozdravi naših fantov-vojakov JLA Ob dnevu republike pošiljajo pozdrave in čestitajo domačim znancem vojaki, ki služijo vojaški rok. Vojna pošta Zagreb 1383 Geza Veren iz Fikšinec, Jože Horvat iz Noršinec, Drago Drvarič iz Petanjec, Anton Pavlinjek iz Sodišinec, Stefan Veren iz Va-rec Jože Koren iz Ivanec, Alojz iz Petanjec. Stefan Statiko iz Žićkov, Anton Recek iz Ma- tjašovec. Vojna pošta Zagreb 8509 Herman Potočnik iz D. Slaveč Alojz Horvat iz Turnišča, Martin Rous iz Melinec, Anton Kohek iz Gornje Bistrice. Vojna pošta 3978 Anton Kegl. Vojna pošta Beograd 4705 Karlek Cizl iz Stanetinec. Alojz Lazar in Alojz Cinč iz Tropovec, Stefan Olaj iz Beltinec in Janko Kolbl iz Okoslavec. Vojna pošta Karlovac 5102 Franc Krenos iz Gornjih Sla-več, Ivan Žižek iz Črešovec Stefan Škafar iz Lipovec in Slavko Tibaj iz Žižkov. Vojna p. Jeminska stena 2835-3 Janez Koren iz Tišine. VOJNA POŠTA 8436 Štefan Ferčak iz Turnišča Šte-fan Toplak iz Turnišča Vinčeslav Kavaš iz Odranec. Ernest iz Lemerja. Jože Vugrinčič iz Te-šanovec Jože Bakan iz Gančan. Jože Horvat iz Trnja in Anten Cider iz Ropa'ovec. VOJNA POŠTA 5193 KARLOVAC Franc Hosedl iz Rogaševec Ignac Padar iz Doljne Bistrice. Martin Horvat iz Beltinec. Anton Petek, Rudi Radošič, Pavel Prša iz Ižakovec, Franc Novak iz Centi e. Franc Laj iz D. Lakoša, Franc Lovrenčec iz Filovec, Leopold Kranjec iz Pečarovec, Mar-tin Mesarič iz S Bistrice. Avgust kenko, Ivan Žižek in Ivan Kolenc iz Crensovec, Slavko Tibaut iz Zižkov, Franc Lenarčič iz Pu-ževec, Stefan Škafar, Dan el Sraka iz Lipovec in Anton Puhan iz Ivanjec. VOJNA POSTA 6028 2 BANJA LUKA K e a iz Kurinec in Dušan Zadravec iz Bučkovec. Tako pa ne — z denarjem! Odslej proizvodnja pralnega mila po najsodobnejših principih! Tovarna Zlatorog prične iz v kratkem s poizkusno proizvodnjo Rekonstrukcija tovarne Zlatorog v Mariboru se bliža konci. Malokdo, ki je v zadnjem času zasledoval hitro rast gradbenih del v tovarni Zlatorog, je vedel, da se tu pripravlja montaža dveh popolnoma novih strojnih naprav za najsodobnejšo proizvodnjo detergentov in pralnih mil. Tako postajajo napori kolektiva, da se dokončno reši zastarelih metod dela, stvarnost, kar ni samo velika pridobitev za kolektiv, temveč tudi za potrošnika. Prvi del rekonstrukcije bo zaključen z montažo Mazzinijevih naprav za proizvodnjo pralnih mil. Že v kratkem bo stekla poizkusna proizvodnja mila po najsodobnejših metodah. Naše gospodinje bo vsekakor zanimalo. kaj bo tu novega in kakšna bo razlika med dosedanjo in novo kvaliteto mila. Da bi bilo to lažje razumljivo, naj na kratko omenimo sedaj, povsod v svetu že zastareli način proizvodnje e, po katerem je tovarna Zlatorog kakor tudi vse druge tovarne mila pri nas proizvajale pral-na mila do sedaj. Kuhana milna masa je bila primitivno hlajena in nato oblikovana v razne oblike. S tem se je šele začel proizvodni proces, čeprav izven stroja. Proces lahko ime- nujemo to zaradi tega, ker je predstavljajo sušenje oblikovalnega mila eno od važnih faz v celotni proizvodnji mila. Sušenje samo je bilo dolgotrajno in podvrženo atmosferskim razmeram, kot so temneratu-ram vlaga itd. Po dosedanjem načinu proizvodnje je bilo mi-lo na tržišču cesto vlažno in porozno, če pa se je sušilo dalj časa, je postalo celo deformirano. V novem modernem načinu proizvodnje vse te nevšečnosti odpadejo, ker poteka vse delo n. pr. oblikovane in sušeni. v strojnih napravah. Odslej bo milo vedno dovolj čvrsto, s točno določenim odstotkom vlage, ne bo več spreminjalo oblike, niti se ne bo v hrambi vlažilo. Razumljivo, da bodo navedene spremembe v proizvodnji zelo vplivale na zbolljšanje kvalitete mila, kar bodo lahko potrošniki kmalu z največjim zadovoljstvom ugotovili. Polog navedenega pa še ena novost, ki je seveda zelo tesno povezana z obrazloženo spremembo v proizvodnji mila. Proizvodnja po starem zaradi sušenja na zraku ni dovoljevala znatnega povečanja kapacitet. zaradi česar se je često dogajalo. da trgovinska mreža ni bila redno založena z nekaterimi vrstami mila. Druga slaba stran, ki je izvirala iz omenjenih proizvodnih zmogljivosti. je bila ta, da je milo moralo preihtro zapuščati sušilnice v tovarni kar je imelo škodlji-vi posledico, da je prihajalo milo na trg prevlažno Vse to bo seveda v bodoče odpravljeno! Milo bo prihajalo iz strojn:h naprav popolnoma sposob-no za trg in uporabo, ker se bo celoten proizvodni proces, kot smo omenili odvijal v strojih. Razumljivo, da se bodo proizvodne zmogljivosti neprimerno povečale im ho tako tovarna Zlatorog lahko zadovoljila potrebe tržišča. Da bi na koncu lahko vsaj delno ocenili ogromne prednosti, ki jih prinaša proizvodnja z novimi napravami, naj omenimo še to. da je največja tovarna na svetu THE AND-REW JERGENS COMPANY ITD, v Ameriki montirala Mazzonijeve naprave za proizvodnjo pralnih mil. Poleg tega delujejo uspešno že več let lake naprave v vrsti tovarn v zahodnih državah in drugod v svetu, kar dokazuje ogromne prednosti, ki jih majo moderne naprave za proizvodnjo kvalitetnih pralnih mil. Tako bo tovarna Zlatorog lahko v kratkem v celoti zadovoljila želje potrošnikov in proizvajala enako kvalitetna mila. kot so na zahodnem trgu. Obisk na Dunaju V četrtek je odpotoval državni sekretar za zunanje zadeve Koča Popovič na uradni obisk Republiki Avstriji, kjer se te dni razgovarja z avstrijskim ministrom za zunanje zadeve in ostalimi avstrijskimi državniki o stvareh, ki zanimajo obe sosednji državi. Pomen tega obiska, do katerega je prišlo v času napetega mednarodnega položaja in ponovne zaostritve ljubosumnosti med dvema antagonističnima blokoma, v času, ko so, bolj kot kdaj koli sicer, potrebni veliki napori miroljubnih sil za ohranitev svetovnega miru — ima dvojni značaj. Na Dunaju se te dni sestajajo in razgovarjajo predstavniki dveh držav, ki, vsaka na svoj način, sledita politiki iz-venblokovskih grupacij. Jugoslavija je po načelih svoje zunanje politike izvenblokovska država, ki gleda na razdeljenost sveta kot na enega izmed glavnih vzrokov napetosti in nestabilnosti: Avstrija je — kot bližnja zapadnim pogledom in koncepcijam — nevtralna dežela. ki si je naložila to obveznost ob sklenitvi mirovne pogodbe z zmagovalci v minuli vojni. Tak položaj dveh dežel in obojestranska zavzetost za ureditev razmer in okoliščin, prvenstveno v delu sveta, v katerem živijo njuni narodi, s samim tem v svetu nasploh, omogoča obema ministroma zunanjih zadev, Popoviču in Kreiskemu, da vsestransko a-nalizirata mednarodni položaj in možnosti svojega doprinosa z namenom, da se ohrani mir. Na drugi strani — kar je v tem primeru tudi najvažnejše — pa tečejo te dni razgovori, vsekakor tudi v največji meri o b lateralnih odnosih med Avstrijo in Jugoslavijo, ki nas in Avstrijce še posebej zanimajo, za katere pa ni moč reči, da so bili v povojnem obdobju zmeraj takšni, kakršne bi mi želeli in kakršni bi najbolj odgovarjali obojestranskim interesom. To posebej velja za to dolgo obdobje od konca Druge svetovne vojne do obiska ministra Bruna Kre-iskega Jugoslaviji pred sedmimi meseci, obdobje, za katero e bila značilna vrsta nerešenih vprašani, za katera smo zmeraj trdili, da i h je mogoče z malo več volje in razumevanja, uspešno reševali v korist obeh držav, v interesu dobrih sosedskih odnosov in urejevanja razmer v tem delu Evrope. V tem smislu je pomenil obisk ministra Kreiskega pozitivno prelomnico, še posebej na poti ustvarjanja boljšega ozračja in s tem samim ugodnejših pogojev za razpravljanje, reševanje nerešenih problemov in napredek sodelovanja. Nedavna izjava ministra Kreiskega o pripravljenosti dunajske vlade za razpravljanje in reševanje nerešenih problemov jugoslovanske manjšine, je vsekakor dober znak tudi za tekoče razgovore in za bodoče odnose med Beogradom in Dunajem. V tem obdobju med obema obiskoma, onim ministra Bruna Kreiskega v marcu letos in obiskom Koče Popoviča, k! še traja, je ustvarjen nesporno znaten napredek v medsebojnem sodelovanju, posebno na ekonomskem in kulturnem področju. Toda tudi poleg tega zboljšanja je ostalo še mnogo nerešenih vprašanj, med katerimi je nedvomno zelo važno vprašanje jugoslovanskih manjšin v Avstriji, čeprav je tudi na tem področju zabeležen zadnje čase določen napredek. Zato jugoslovanska javnost upravičeno pričakuje in upa, da bo obisk Koče Popoviča na Dunaju samo nova spodbuda za reševanje nerešenih vpra- šanj, hkrati pa tudi močan prispevek k nadaljnemu res-neršemu sodelovanju na vseh poljih. To je možno in hkrati nujno ter koristno za obe državi, za boljše odnose in razumevanje v sedanjem nemir-nem svetu. Podobne upe in pričakovanja pa je izrazil tudi državni sekretar za zuna-nje zadeve Koča Popovič pred odhodom na Dunaj. Oborožena intervencija Zgodovina se ponavlja. Ameriška vlada je znova neposredno podprla dva režima v Srednji Ameriki, ki se ravno ne morena pohvaliti, da uživata zaupanje domačega prekl-valstva. V obalnih vodah Ni-caragve in Gvatemale »patruljirajo od 17. novembra dalje letalonosilka s 42 letali in pet podmornic z namenom, da bi prestrašile vse tiste, ki bi se utegnili upreti tamkajšnjim režimom. Povod za tako odločiten je dal protivladni upor v Nicaraagui. v resnici pa je ameriški posel naperjen proti uporni Kubi. V Washingtonu izjavljam da so ameriške vojaške sile prišle v obalne vode na prošnjo prizadetih vlad. Obenem pogrevajo staro krilatico o komunistični nevarnost. Če razčlenimo položaj na Karibskem morju je treba v seda-njem trenutku pod tem raz meti vse kar upira ameriškemu gospodarskemu in po njem tudi političnem vplivu v majhnih deželah ozkega kopenskega pasu, ki povezuje Severno z Južno Ameriko. Zaradi odločnega nacionalnega kurza in ukrepov, naperjenih proti imetju bivših ameriških industrialcev in veleposestni-kom na Kubi. je postala tudi ta dežela nenadoma rdeča<. »Demonstracija sile«, krt ocenjujejo v Latinski Ameriki ameriško »pomoč«, seveda ni mogla kar tako mimo pikrih pripomb. Del latinsko-ameriškena tiska ne opozarja tjaven-dan, da sam dogodek pravzaprav ne predstavi ja nič novega p ameriški zgodovini. Ameriška pomorska pehota je že svoj čas »posredovala» Kubi. Dominikanski republiki in v Gnatemali. In bar je še v današnjem času najhuje vedno je ta podpora veljala oso- vraženim režimom, ki so pokazali mnogo razumevanja za interese ameriškega kapitala in — zase. In prav ta resnica tudi hudo razdalja ameriško pojasnilo, češ da žele ZDA samo odvrniti ameriški spet od pogubnega komunističnega vpliva. Ameriško posredovanje je vzbudilo celo pri vladah tistih. ki so deležni te pomoči. določena pojasnila. Tako je gna-temalski predsednik sporočil, da ni zahteval posredovanja, temveč da je ZDA samo obvestil o »dejanskem stanju«. Če je dobil za te izjave kako priporočilo iz Washingtona, ni znano. Na drugi strani je uvedel znova stroge ukrepe: smrtjo kazen in strogo cenzuro. Kaže tudi, da ljudstvo ni hotelo sodelovati pri uniče-vanju uporniških tolp*. Državni udari in upori na vulkanskem ozemlju. Srednje Amerike ne pomenijo nič novega in bi tudi primer Nicaragve ve odjeknil tako močno v svetu, če se za ameriškim posredovanjem ne bi skrival pritisk na Kubo. Nekateri ko-mentatorji celo pričakujejo (n. pr. radio Moskva), da gre za priprave na invazijo. Drugi sodijo, da hočejo ZDA onemogočiti preskrbo Kube z orožjem. posebno še, ker so kubanske oblasti vred nedavnim razglasile vojaško pripravilje-vost pred morebitnim napadom severne sosede oziroma onih degradiranih sil, ki uživajo podporo. Obtožbe NIcaragve in Gvatemale, češ da Kuba pripravlja agresijo nanju, so torej le primeren izgovor in tudi u-pravičijo razlog za ameriško posredovanje. Vendar so taki manevri tako nespretni, da jih morajo odkrivati celo ameriški prijatelji in zavezniki. OBVESTILO Trgovinska zbornica za okraj Murska Sobota obvešča potrošnike, da bodo trgovine v Murski Soboti, Ljutomeru, Radgoni in Lendavi odprte čez praznike po naslednjem razporedu: MESNICE: odprte v soboto od 8. do 17. ure, enako v ponedeljek MLEKARNE: v soboto in nedeljo kot običajno, v ponedeljek neprekinjeno do 15. ure, v sredo kot običajno. PEKARNE: po razporedu kot mlekarne. ŠPECERIJE IN DELIKATESE: v soboto in ponedeljek od 8. do 17. ure. TRGOVINE S SADJEM IN ZELENJAVO: prav tako od 8. do 17. ure. Vse ostale trgovine bodo posloval v soboto in ponedeljek neprekinjeni od 8. do 17. ure Trgovine na podeželju bodo odprte v soboto in ponedeljek kot običajno. 5 POMURSKI VESTNIK, 27. NOV. 1960 V KRATKEM PO POMURJE LENDAVA — Uslužbenci ObLO so imeli minuli teden sestanek, na katerem so razpravljali o nagrajevanju uslužbencev v uradih in ustanovah. Sklenili so, da bodo do 15. decembra temeljito proučili vsa delovna mesta in določili norme. Z nagrajevanjem bodo začeli najprej v strojepisnici, nato pa še v ostalih oddelkih. VELIKA POLANA — Pred nekaj dnevi je bila v zadružnem domu v Veliki Polani letna konferenca SZDL Velika in Mala Polana ter Brezovica. O delu krajevnih odborov je podal obširno poročilo predsednik KO Ludvik Hozjan. Žene-zadružnice in dekleta iz Velike in Male Polane se pripravljajo na tečaj za pripravljanje sadnih sokov, vkuhavanje sadja, pripravljanje peciva itd. Tečaj predvidevajo za drugo polovico decembra. LENDAVA — Na nedavni seji Sveta za komunalne in stanovanjske zadeve pri ObLO so razpravljali o ustanovitvi stanovanjske zadruge. Obravnavali pa so tudi perspektivne načrte gospodarskih organizacij, v kolikor se ti nanašajo na gradnjo proizvodnih, poslovnih, upravnih in stanovanjskih zgradb. VELIKA POLANA — Na osemletki v Veliki in Mali Polani poučuje trenutno osem učiteljev, prav toliko pa jih manjka. Vzrok je v pomanjkanju stanovanj. Da bi rešili stanovanjski problem učiteljev, bodo začeli prihodnje leto graditi stanovanjski blok. Člani SZDL so sklenili, da bodo prostovoljno pomagali s prevozi in delom. PETROVCI — ŠALOVCI — Občinski komite ZKS Petrovci — Šalovci je imel pred kratkim sejo, na kateri je analiziral dosedanje ideološko-vzgojno delo članov ZKS. BELTINCI — Delavci gradbenega podjetja »Graditelj« že nekaj dni preurejajo velko dvorano zadružnega doma. kamor se bo po novem letu preselilo strojno pletiljstvo. Strojno pletiljstvo bo v kratkem prejelo nove pletilne stroje in o v novih prostorih zaposlilo okrog 100 novih delavk. Nasproti postaje Ljudske milice v Beltincih so začeli graditi novi devetstanovanjski blok. Šest stanovanj je namenjen h za Kmetijsko gospodarstvo, dve za Ljudsko milico in eno stanovanje za ObLO. BELTINCI — Občinska Ljudska univerza v Beltincih je začela z delom. Minuli petek je pilo prvo dobro obiskano predavanje v letošnji sezoni. V začetku prihodnjega me-seca pa bo odprla v Beltincih svoja vrata 55 poslušalcem mladinska politična šola. ŠALOVCI — Na zboru volivcev v Šalovcih so volivci razpravljali o petletnem perspektivnem planu svojega kra-ja. Že sedaj so se odločili, da bodo prihodnje leto pričeli urejati sadovnjake S prostovoljnim delom naj bi pomagali pri prenovitvi osnovne šole. ki se bo razvila v popolno osemletko Nadalje bodo izdelali vso opeko in zbrali gradbeni les. V ta namen so izvolili pose-ben gradbeni odbor, ki bo skupno s šolskim odborom skrbel za to akcijo. Na zboru volivcev so med drugim sklenili, da bodo del denar, sredstev, ki so zbrana pri elektrifikacijskem odboru, dali za odplačilo kino projektorja, katerega nameravajo v prihodnjih dneh namestiti v dvorani zadružnega doma. MARTJANCI — Pred kratkim so v Martjancih organizira-li gospodinjsko-kuharski tečaj, za katerega se je prijavilo večje število žena in deklet. S predavanji, kot je predvideno, bodo pričeli prihodnji mesec. GRAD — V nedeljo je bila pri Gradu letna konferenca SZDL. Razoravliali so o delu in nalogah Socialistične zveze, o delu zadruge, podjetij sociali- stičnega sektorja in privatne obrti ter šolskih odborih. PROSENJAKOVCI — Na krajevni konferenci SZDL v Prosenjakovcih so volivci predlagali. naj bi v prihodnjem perspektivnem planu zagotovili ustanovitev zobne ambulante, pekarne, mesnice v Prosenjakovcih in da bi dobili živino- SPODNJI IVANJCI — Na krajevni konferenci SZDL v Spodnjih Ivanjcih so med drugim sklenili, da bodo povečali število članstva SZDL na 89 odstotkov vseh vpisanih volivcev. Prav tako naj bi pripravili ves material za gradnjo kultur-no-zdravstvenega doma v Negovi, kalerega nameravajo začeti graditi v letu 1962. Člani SZDL so se zavzemali za stalna strokovna predavanja s področja kmetijstva, krajevnemu odboru pa bodo pomagali priureditvi cest in napeljavi vodovoda. BUČKOVCI - Na letni konferenci SZDL v Bučkovcih so kot predlog zn novi perspektivni plan omenjali preureditev pokopališča, usposobitev ceste Kupšinski breg—Moravski vrh, nadalje, da hi zgradili novi ♦ govski lokal z nekaj stanovanji za učitelje in ustanovili zobno ambulanto. Dom TVD »Partizan« v Murski Soboti 40 let telesnovzgojnega dela v Murski Soboti Telesna vzgoja last delovnega človeka Stanje se je začelo spreminjati, ko so bili v Prekmurje premeščeni nekateri slovanski uradniki in učitelji, ki so začeli z delom preporoda. Marca 1920. leta so se zbrali nekateri pristaši Tyrševe ideje z namenom, da bi ustanovili telesno-vzgojno društvo, ki naj bi pomagalo pri preobrazbi prebivalstva. Novoustanovljeni) društvo, ki so ga vodili Hafner, Koder, Prelog, Engelsberger, Pertot, Farkaš, Španger, Hočevar. Bračko in drugi, je takoj začelo z delom. Že prvo leto delovanja so imeli večji na- stop, na katerem je sodelovalo 30 članov društva itn 100 nanajščajnikov. Poleg teh je na nastopu sodelovala še orodna vrsta članov’ iz Ljutomera. Nastopu je proti pričakovanju prisostvovalo okrog 5 tisoč gledalcev, kar je za tedanjo dobo vsekakor lepo število. Takrat so k društvu pristopili tudi nekateri domačini, med njimi Koloman Hiršl, Karol in Jože Jug. Franc Flegar, Hoch-stater, Nadai in drugi. Prvi nastop je v organizacijskem in moralnem pogledu popolnoma uspel. Telesnovzgojno društvo v Murski Soboti je svoje delo še razširilo. Poleg organiziranja manjših in večjih nastopov, so člani delali tudi na dramskem polju. v pevskih zborih in godbi. Udeležili pa so se tudi zletov v Varšavi in Sofiji ter v nekaterih krajih predaprilske Jugoslavije. V letu 1922 so tlelo v društvu razdelili na odseke in odbore. Osnovali so odbor za gradnjo doma. za postavitev spomenika padlim lova rišem 3. 1. 1919 v soboški bitki, dramski in pevske V letu 1924 pa so uredili tudi knjižnico. Vse do leta 1929 je bilo delo na telesnovzgojnem področju zelo težavno, ker društvo ni imelo svojih pro- storov. Šele tega leta je društvo zgradilo v Murski Soboti telovadni dom. Pri tem jim je dala izdatno podporo Prekmurska posojilnica. Skozi novo telovadnico je šlo tudi mnogo borcev NOB, med njimi Štefan Kovač, Joško Tivadar. Ali Kardoš, Dane Šumenjak, Zoran Velnar. Dušan Cimperman in Franček Šumak. OJ 98 padlih borcev NOB s tega območja je bilo včlanjenih v društvu več kot polovica. Po osvoboditvi je dom prevzela mladina. V njem je zopet kmalu zaživelo športno življenje. Najprej smo imeli fizkulturno zvezo, nato fizkul-turna društva, v letu 1949 pa je bila ustanovljena telesno-vzgojna organizacija »Partizan«. Namen telesne vzgoje v naši družbi je, da postane ta vzgoja last vsakega delovnega človeka. V tej smeri je začelo delovati tudi soboško društvo »Partizan«. Poleg atletike goji še razne druge športne dejavnosti: odbojko, košarko, mali rokomet, hokej na travi, na- mizni tenis, smučanje, plavanje itd. Člani društva so poleg na svojih rednih nastopih sodelovali še na raznih sektorskih, okrajnih in republiških nastopih ter na zveznem zletu v Beogradu. Letos pa so sodelovali tildi na okrajnem fizkulturnem festivalu v Murski Soboti. Društvo prireja od časa do časa telovadne akademije in sodeluje v raznih tekmovanjih, kjer dosega lepe rezultate. Člani uprave in vodniškega zbora društva Partizan o Murski Soboti. Naloge ob jubileju Čas, ko se je naša telesnovzgojna organizacija ukvarjala več ali manj zgolj s problemi zaprtega društvenega življenja z zaprašenimi telovadnimi tradicijami in poškrobljenimi odnosi, je minil. Ob letošnjem jubileju telesnovzgojnega dela v Murski Soboti je pred soboškim Parlizanom razen že na drugem , mestu omenjenih problemov kadra, sredstev in prostora morda najbolj premisleka vredna ugotovitev. da je o društvu mnogo premalo delavske mladine. Dejstvo, da je na vajenskih šolah obvezna vadba, stvari ne spremeni, zlasti ne. če pomislimo, da je vsako telo s koncem šolskega leta tudi konec vadbe. Res pa je tudi. da bi bil o primeru, če bi bila sredstva in če bi imel dovolj vodni-kov, soboški Partizan skoraj brez problemov. Z dvema veselicama na leto pa društvo ne more priti do zadostnih sredstev. Morda si bo malce pomagalo s lem, da bo priredilo prihodnje leto tombolo. Vse to je seveda še vedno premalo, temeljila rešitev bo le to, če bo občinski ljudski odbor prevzel dom o upravljanje kol komunalni objekt in ga bo tudi primerno vzdrževal. Ob takšnem stanju, kakršno je sedaj, pa je razumljivo, da je največ razprav na sejah društvenega vodstva okrog sredstev. Zgolj iz članarine telesnovzgojnega doma kajpak ni moč primerno vzdrževati. Napak bi bilo misliti, da društvo nima stvari predanih kadrov. Drži pa hkrati, da bi se lahko nekatere predmetne učiteljice še bolj zavzele za delo v društvu. Znano je, da delajo, lahko bi pa prispevale še več k napredku telesne vzgoje o soboškem .Partizanu. Ob vsem tem velja poudarili še to. da primanjkuje najbolj kadra s srednjo izobrazbo. To priča o tem, kako potrebna bi bila o Mariboru ali kje drugje srednja šola za telesno kulturo. Nalog, ki so pred vodstvom društva ob jubileju telesne vzgoje v Murski Soboti, torej ne manjka. Kot že rečeno, zahteva že sedanje število telovadečih oso skrb in zavzetost za vodniški kader, ki bo discipliniran in vesten. Nič manj pomembna naloga je ureditev doma. da bo ta res lahko služil svojemu namenu. Delavsko mladino in sploh delovne ljudi pa bo treba pritegniti s pravilno razporejeno in odmerjeno telesno vzgojo in športno-rekreativno dejavnostjo. a tudi s tolikanj potrebnim oddihom v prirodi, prijetno sproščenostjo ter zdraoo zabavo in razvedrilom. -bjš- RAZGOVOR Z NAČELNIKOM TVD „PARTIZAN“ Pred kratkim smo obiskati enega najstarejših aktivnih sodelavcev telesnovzgojnega društva v Murski Soboti, Franca Flegarja, načelnika soboškega TVD »Part -zan-, ki nam je v razgovoru povedal takole: »V telesnovzgojnem društvu sodelujem že od leta 1920, ko sem začel telovaditi kot 12-let-ni otrok. Po šestili letih sem šel v Maribor na tečaj za vaditelja. dve leti kasneje pa na republiški tečaj v Ljubljano. V teh letih sem vadi1 mladinske oddelke. V letih 1932-40 sem bil štiri leta načelnik društva. pet let pa tudi okrožni načelnik. Bil sem tudi član župne uprave Maribor in strokovno-tehniškega odbora. Leta 1927 sem na župnem prvenstvu dosegel drugo mesto, leto dni kasneje pa v orodni telovadbi na pokrajinskem tekmovanju v Ljubljani 3. mesto. Leta 1930 pa sem na armijskem tekmovanju zasedel 1. mesto.« Kako ste se vživeli v športno življenje po osvoboditvi? »Takoj po osvoboditvi sem začel v društvu kot vodnik. Kasneje sem bil nekaj let načelu k soboškega društva, načelnik okrožnega telovadnega odbora, zdaj pa sem načelnik Z nastopa soboških telovadcev v Ljutomeru leta 1937 Na bradlji Franc Flegar. TVD »Partizan« Murska Sobota, načelnik okrajne zveze »Partizan« in član tehniškostrokovne komisije Slovenije. Po vojni sem tekmoval za zlato fizkulturno značko. Ker sem jo trikrat osvojil, sem jo dobil v trajno last.« In kako je s Članstvom? »Iz leta v leto se članstvo v društvu veča. V letu 1945 je bilo v našem društvu 137 (lanov, ki so se ukvariali s sploš-n0 telovadbo, poseben šport pa je gojilo 64 članov. 15 let pozneje pa že 330 telovadečih in že 323 športnikov. Poleg splošne vadbe gojimo še 12 vrst športov. Pri tem moram oceniti Tek mladosti. V začetku je bilo v našem okraju prog v skupni dolžini 146 km, na katerih je sodelovalo 86 naših tekačev. Letos je dolž na prog presegla že tisoč kilometrov, pri teku pa je sodelovalo nad 560 naših članov. Društvo ima danes 772 aktivnih članov in 450 podpornih članov.« Delo članov v društvu? »Vsako leto organiziramo tečaje za vodnike. Imeli smo tudi trenerske in sodniške seminarje, v društvu pa imamo ko-misije za zimski šport, za atletiko in orodno vadbo. V okvi-r društva delujeta tudi dva aktiva: aktiv »Partizani« v Krogu in aktiv »Grafičar«. Vodniki opravijo tedensko 3 do 4 ure pri rednih vadbah. če k temu dodamo še udelež- Na vseh prireditvah letošnja festivala telesne kulture v Murski Soboti je sodelovalo nad 900 članov »Partizana«, na vseh letošnjih tekmovanjih in prostorih nad 3600 naših športnikov. In kako glede kadrov, organi- zacije tekmovanj? »Društvo ima največ težav zaradi kadra. Ker vodniki kaj radi odidejo iz našega mesta, si pomagamo problem reševati tako, da strokovno usposab-ljamo predvsem mlade ljudi, ki imajo največ veselja pridela s člani. Eden izmed najbolj perečih problemov, s katerim se borimo že vsa leta. je pomanjkanje sredstev. Da Lih ko sodelujemo na raznih tekmovanjih in nastopih, največkrat mladina in pionirji sami prispevajo sredstva. Zgodi se, da tekmovalci včasih morajo potovati s kolesi tudi 30 km daleč. Pri tem je seveda razumljivo. da kvaliteta nastopa trpi. Dobro bi bilo, da bi u-stenovili nekakšen sklad za zdravo izživljanje naše mladi-ne. Tretji problem je naš dom. Potreben je nujnega popravila, toda za to ni denarja. Letos smo sicer že uredili prhe in sanitarne naprave, naši člani pa bi v domu morali imeti še garderobe.« K rojstnemu dnevu republike, 29. novembru iskrene čestitke prebivalcem naše komune in vsega Pomurja! OBČINSKI LJUDSKI ODBOR OBČINSKI ODBOR SZDL OBČINSKI KOMITE ZKS OBČINSKI SINDIKALNI SVET OBČINSKI ODBOR ZB MURSKA SOBOTA Volivci-s sodelovanjem v organih družbenega upravljanja krepimo našo komunalno skupnost in ustvarjamo pogoje za lepšo bodočnost delovnih ljudi! POMURSKI VESTNIK, 27. NOV. 1960 6 Akademijska sestava pionirk Marije Györköš. ki je na okrajnem prvenstvu osvojila 1. mesto. Sodelovala je tudi na festivalu telesne kulture v M. Soboti. Danes zvečer bo telesno-vzgojno društvo »Partizan« v Murski Soboti proslavilo Praznik republike in 40-letnico telesno-vzgojnega dela v Murski Soboti. Zvečer ob 19.30 bo priredilo svečano akademijo, na kateri bo poleg vseh društvenih oddelkov nastopila tudi vrsta uveljavljenih orodnih telovadcev iz Celja, na akademiji pa bodo najzaslužnejšim veteranom in članom razdelili častne plakete in priznanja. Jutri, v nedeljo, 27. novembra ob 10. uri pa bodo v Domu TVD »Partizan« odprli razstavo zgodovinskega gradiva o razvoju in uspehih telesno-vzgojnega delovanja od ustanovitve prvega društva do danes. To bo hkrati tudi praznik mladih, ki iz dneva v dan vse bolj množično polnijo društveno telovadnico in se v partizanskih vrstah vzgajajo v zavedne državljane. NEIZKORIŠČENE PRILOŽNOSTI V nedeljo je bila v Murski Soboti prvenstvena nogometna tekma SCL med Mariborom in Soboto. Moštvi sta nastopili v naslednjih postavah: MARIBOR: Vabič, Tolič, Degen, Kek, Krejač, Ceh, (Breznik) Lubša, Arnejčič, Beti, Vidic, Breznik. SOBOTA: Vrdjuka. Dozet, Puškarič, Potočnik, Skalar Zorec, Norčič L., Norčič Jože, Maučec, Miloševič, Drvarič. SOBOTA:MARIBOR 0:1 (0:1) Moštvo Sobote je tokrat že drugič v letošnjem jesenskem tekmovanju doživelo poraz na domačem igrišču. Čeprav je ves čas bilo v očitni premoči, ni moglo pridobiti zasluženih točk. Tekma je bila zelo zanimiva, še posebej zato, ker so napadalci Sobote bili skoraj vso tekmo pred nasprotnikovimi vrati, a kljub temu niso mogli dati nobenega gola. Medtem pa so bili gostje tokrat mnogo slabši od domačinov, kar dokazuje to, da so ves čas igre le nekajkrat prišli pred vrata domačinov. Edini organiziran napad se jim je posrečil v 20. min. prvega polčasa, ko je tudi uspelo Arnejčiču doseči prvi in poslednji gol na tej tekmi. Sobota je izvedla vrsto lepih kombinacij. Posebno kritična situacija je bila v 71. min., ko se Je domačin Miloševič sam nenadoma pojavu pred nasprotnikovimi vrati. Vendar pa so gostje tokrat imeli veliko srečo, da jim je mreža ostala neoskrunjena. V prav tako nevaren položaj so prišla vrata gostov v 81. min., ko je Maučecu uspelo preslepiti obrambo in s kakih deset metrov streljati na gol. Žal pa je žoga spričo zelo blatnega terena obstala tik pred nezavarovanim ciljem. Takih in podobnih dramatičnih trenutkov je bilo v vsej tekmi veliko, pravi čudež pa je, da so gostje odšli brez vsakega gola. V zadnjih minutah tekme Je gostom sicer uspelo še enkrat ukaniti obrambo domačinov, toda tokrat ni šlo kot v 20. min. Kljub nekritim vratom je Vrdjuka zopet pokazal svoje sposobnosti in z elegantno parado ulovil ostro streljano žogo. Med soboškimi igralci se je tokrat najbolj izkazal Drvarič, pri gostih pa Arnejčič in Vidic. Tekmo je še kar zadovoljivo sodil Radonič iz Ljubljane. Precej neobjektiven pa je bil stranski sodnik Podlipnik. -Jz- Radgonski nogometaši gostovali v Avstriji RADKESBURG : RADGONA 4:1 Nogometno moštvo Radgone, ki je bilo v nedeljo prosto, je gostovalo v avstrijski Radgoni in se pomerilo v prijateljski tekmi s tamkajšnjim moštvom, ki pa so ga za to priložnost močno okrepili. Temu je tudi delno pripisati, da so domači zmagali z rezultatom 4:1. Kot napovedujejo, bo povratno srečanje prihodnjo sredo v Gornji Radgoni. PRVA TOČKA ZA NAFTO V SCL NAFTA : ILIRIJA (Ljubljana) 2 : 2 (1 : 0) V nedeljo so nogometaši lendavske Nafte na domačem terenu prvič zaigrali v stilu prvenstvenih tekem v SCL in tudi zasluženo odvzeli nasprotniku — visoko uvrščeni Iliriji iz Ljubljane — dragoceno točko, lahko pa bi po prikazani igri, v kateri so tokrat bili boljše moštvo, tudi obe. To kaže na to, da tudi za Lendavčane, če bodo seveda tako nadaljevali, še vedno ni vse izgubljeno. Na blatnem igrišču, ki je bilo na enem mestu celo poplavljeno z vodo, je domače moštvo že takoj v začetku tekme prevzelo pobudo in vsililo nasprotniku oster tempo. Domači so prišli po zaslugi prisebnega Kulčarja v vodstvo z 1:0. V drugem polčasu je pralec gostov Roina s prostim strelom premagal domačega vratarja Klariča — 1:1. V 60. minuti igre je Nafta ponovno vodila zaradi prekrška v ka- MDB GRADI TELOVADNICO Na soboški ESŠ in Vajenski šoli so te dni ustanovili mladinsko delovno brigado, ki bo s prostovoljnim delom uredila telovadnico na ESŠ za potrebe vseh strokovnih šol v Murski Soboti. V brigado se je prijavila velika večina dijakov in je že začela delati. Zadnje dni je betonirala tla v telovadnici. zenskem prostoru gostov, limet rovko je uspešno realiziral Varga. Dvajset minut pred koncem tekme pa je Roina z izrednim strelom iz daljave določil končni rezultat 2:2. Na igrišču se jo tokrat zbralo okrog 300 gledalcev, ki so prvič bili zadovoljni z igro svojih predstavnikov v tej nogometni družbi. Z manjšimi napakami je sodil Pliberšek iz Maribora. LESTVICA SCL PO IX. KOLU Maribor 9 7 0 2 26:9 14 Rudar 9 5 2 2 20:16 12 Krim 9 5 1 3 22:10 11 Ljubljana 9 4 3 2 22:11 11 Sobota 9 4 3 2 15:9 11 Ilirija 9 4 2 3 14:10 10 Kladivar 9 4 1 4 27:18 9 01ymp 9 4 1 4 17:28 9 Slovan 9 2 4 3 19:15 8 Nova Gorica 9 2 3 4 17:26 7 Triglav 9 2 1 6 17:23 5 Nafta 9 0 1 8 4:45 1 TELESNA VZGOJA V DRUŠTVU V POMURJU NAD 13.000 ČLANOV TRIJE GLAVNI PROBLEMI: PREMALO ŠPORTNIH OBJEKTOV, STROKOVNIH KADROV IN FINANČNIH SREDSTEV Društvena telesna vzgoja je vse bolj sestavni del življenjskega standarda delovnih ljudi - tako v zadnjem času vse pogosteje slišimo. V kolikšni meri velja to za Pomurje? Najprej samo nekaj šte-vilk! V okraju je razvitih 24 športnih panog. Deluje 175 telesnovzgojnih organizacij z nad 13.000 člani. Te organizacije imajo 74 športnih objektov in naprav. Najbolj razširjena so TVD Partizan z nad 4.500 člani, na drugem mestu so strelske družine z 2.900 člani, več kot po 500 članov je vključenih še v avto-moto društvih (980), nogometnih klubih (840) in v lovskih organizacijah (580). Te številke so na prvi pogled razveseljive, vendar še zdaleč ne označujejo množičnosti, saj še vedno imamo vasi brez vsake športne organizacije. Pomanjkanje objektov je ena glavnih ovir za večji razmah telesne vzgoje. Samo 7 telesno-vzgojnih društev ima svoje telovadnice, 10 jih uporablja zasilne šolske prostore, strelske družine pa so domala brez urejenih strelišč. Večjih ali manjših športnih objektov manjka torej v vseh mestih in vaseh. Telovadi ča so sicer ponekod že uredili (Radgona, Ljutomer, Šalovci), vendar s tem še ne moremo biti zadovoljni, saj lahko podobne objekte gradili tudi povsod drugod. Največ bi bilo moč opraviti s prostovoljnim delom, saj je mladina in tudi ostalo prebivalstvo za to dovzetno, vendar pa se kljub temu večkrat zaustavi ob pomanjkanju denarnih sredstev. Podpore so pičle, ostali dohodki neredni in skromni. Nabiralna akcija, s ka- tero naj bi ta problem vsaj delno rešili, ni prinesla posebnih rezultatov v večini občin. Ponekod je sploh niso izvedli. Težave pa imamo tudi z že zgrajenimi objekti. Ponekod se celo dogaja, da ni mogoče najti nekoga, ki bi bil pripravljen te objekte vzdrževati. Do tega res ne bi smelo priti. Tudi pomanjkanje kadrov je občutno in tega problema bržčas ne bomo rešili tako dolgo, dokler ne bomo imeli na šolah dovolj telesno-vzgojnih učiteljev. Družbenih delavcev, ki bi delovali v športnih društvih, je tudi malo, ker se njihovo delo še vedno ne vrednoti tako kot delo v drugih organizacijah. Probleme s področja telesne vzgoje bi lahko učinkovito reševali občinski sveti za telesno kulturo; kjer so tl sveti aktivni, Je teh problemov tudi mani (Radgona in Lendava), saj je znano, da so prav v teh občinah zgradili do-sedaj precej športnih objektov. Za izboljšanje dosedanjega stanja bo treba še marsikaj storiti. Predvsem poživeti delo občinskih svetov za telesno kulturo, da bodo za svoje probleme zainteresirali družbene in gospodarske organizacije, pri občinskih ljudskih odborih na dosegli, da bodo o problemih telesne kulture razpravljali tudi na svojih sejah. V kratkem bodo morali začeti sestavljati petletne perspektivne načrte za razvoj telesne kulture na svojih območjih. Načrti naj bodo realni, upoštevati pa je potrebno tudi potrebe turizma, gostinstva in šolstva. Stanovanjske skupnosti bi morale bolj skrbeti za urejanje otroških igrišč. Telesno vzgojo bo potrebno smeleje širiti tudi v delovnih kolektivih. V lendavski občini so na primer že priredili številna tekmovanja med kolektivi in prišli do razveseljivih ugotovitev: število tekmovalcev raste iz leta v leto, delavci-športnlki dosegajo na delovnih mestih večje uspehe in tudi manj telesnih poškodb beleži- jo. Pri ObSS bodo, kot kaže, ustanovili posebno komisij, za usmerjanje telesno-vzgojnega delovanja v kolektivih. Pri tem kajpak ne gre za vrhunske rezultate, marveč predvsem za boljše izkoriščanje prostega časa in primerno razvedrilo. Če bodo še drugod prišli do podobnih rezultatov kot v lendavski občini, bo telesna kultura tudi pri nas vse bolj sestavni del življenjskih potreb delovnega človeka. Ivo Lasbaher Tekmovanje za Ljudsko športno značko SEDAJ ŠE VAJENCI Pred dnevi so prvič priredili športni dan tudi na šoli za učence v trgovini v Murski Soboti. Dijaki so tekmovali za Ljudsko športno značko in za prvenstvo šole v lahki atletiki. Tekmovanja se je udeležila velika večina dijakov — kljub hladnemu in meglenemu vremenu, posebno fantov (okrog 93 odst.). Tekmovalci so nastopali večinoma v obleki in čevljih, zato se to pozna tudi pri doseženih rezultatih. Največ tekmovalcev, ki so izpolnili predpisane norme, je osvojilo bronasto značko. Rezultati: moški: 100 m, Maks Rajner 12,6; 1000 m, Uroš Verbančič in Albin Pozderec 3:15,0; skok v daljino, M. Rajner 4,85; skok v višino, M. Rajner 145; krogla (5 kg), Lado Simon 9,40; ženske: 60 m, Olga Grmič 10,0; 400 m Olga Grmič 1:15,0; skok v daljino, Erika Rakovec 3,60; skok v višino, Irena Celec 1,10; krogla (3 kg), Elka Kovačič 8,5. Izven konkurence so topot tekmovali za Ljudsko športno značko tudi nekateri srednješolci. Najboljše rezultate je dosegel ŽUNEC: daljina 5,30, višina 165, krogla 14,60. Antalič je vrgel kroglo 12 m in skočil 5,5 m v daljavo, Kokolj pa 5,30 m. V NEDELJO 27. NOVEMBRA OB 14. URI NA IGRIŠČU NK -SOBO-TA« ALUMINIJ (Kidričevo) : GRAFIČAR - ZADNJA TEKMA NAŠEGA PREDSTAVNIKA V I. RAZREDU MPL. TESNA ZMAGA SOBOTE V DOBROVNIKU V nedeljo je bilo odigrano 8. kolo PNL. ki pa ni bilo popolno. Tekmo Planika : Pušča so preložili na 4. december zaradi delovnega dneva v turniški tovarni Planika, medtem ko sta Radgona in Kupšinci odigrala tekmo za prvenstvo že prej in se je ta končala z visoko zmago Radgone 8:0. V tem kolu ni bilo posebnih presenečenj. Zmagala so moštva, katerim smo zmago že naprej pripisovali. Preseneča samo tesna zmaga Sobote B proti moštvu Dobrovnika. Tudi v tem kolu je bilo precejšnje zanimanje za tekme in se je kljub slovenskemu derbyju v Soboti zbralo na igriščih veliko število gledalcev. V nedeljo, 27. novembra je na programu zadnje kolo, tako da bomo lahko že kmalu zved. za končno razvrstitev klubov na lestvici, toda prvak verjetno še ne bo znan, ker bo potrebno počakati še do 4. decembra na rezultat zaostale tekme Planika : Pušča. Najvažnejša bo vsekakor tekma v Gornji Radgoni med domačim moštvom in Puščo. Ta tekma bo odločilna za uvrstitev na drugo mesto, če že ne celo na prvo. Nič manj ne bo zanimiva tudi tekma v Beltincih, ki bo odločila o tretjem in četrtem mestu. Po nedeljskih tekmah bo jesenska sezona pri kraju, toda sodelujoči klubi se bodo morali že čez zimo dobro pripravljati na spomladansko tekmovanje, še zlasti zato, ker bo spomladi na programu tudi tekmovanje za pokal maršala Tita. Rezultati tekem v VIII. kolu: v Ljutomeru: Ljutomer : Beltinci 2:0 (0:0), v Lendavi: Nafta B : Tišina 3:2 (1:1), v Dobrovniku: Dobrovnik : Sobota B 2:3 (1:2). LESTVICA PNL PO VIII. KOLU Planika 7 7 0 0 42:5 14 Radgona 8 6 1 1 35:13 13 Pušča 7 5 1 1 40:22 11 Beltinci 8 4 13 19:11 9 Nafta B 8 4 13 19:18 9 Ljutomer 8 3 2 3 20:24 8 Sobota B 8 3 1 4 26:26 7 Tišina 8 2 1 5 27:31 5 Dobrovnik 8 1 0 7 10:39 3 Kupšinci 8 0 0 8 4:53 8 ROKOMETAŠ ZA DAN REPUBLIKE Pomurski rokometaši bodo z medsebojnimi prijateljskimi srečanji letos dostojno proslavili Dan republike. Tako je v nedeljo dopoldne predvidena prijateljska rokometna tekma med soboškim Grafičarjem in Akademikom. To tradicionalno srečanje bo. če bodo to dopuščale vremenske razmere in teren, pred soboškim Spo- menikom zmage. Na sam Dan republike pa bodo priredili v Beltincih rokometni turnir mestnih reprezentanc iz Maribora, Čakovca, Beltinec, Lendave in Murske Sobote. Na tem turnirju, ki bo imel predvsem propagandni namen, bo Mursko Soboto zastopalo moštvo Grafičarja. V NEDELJO, 27. NOVEMBRA 1960: V MURSKI SOBOTI: Kupšinci : Sobota B, ob 10. uri, službeni delegat Koblencer. V GORNJI RADGONI: Radgona : Pušča, ob 14. uri, službeni delegat Prklč. NA TIŠINI: Tišina : Planika, ob 14. uri, službeni delegat - sodnik. V BELTINCIH: Beltinci : Nafta E, ob 14. uri, službeni delegat Kreslin. V DOBROVNIKU: Dobrovnik : Ljutomer, ob 14. uri, službeni delegat - sodnik. RADIJSKI PROGRAM RADIOTELEVIZIJA - LJUBLJANA 27. nov. do 3. dec. NEDELJA 8.00 Mladinska radijska Igra -Josip Križkovič: Praznik lepih želja; 8.35 Iz albuma otroških pesmi - Borut Lesjak: Prvošolčki; sodelujeta Zlata Ognjanovič in Ladko Korošec; 8 50 z zabavno glasbo v novi teden; 9.45 Jakov Gotovac: Pesem in ples z Balkana; 10.00 Rezervirano za prenos svečanosti ob otvoritvi avtomobilske ceste; 13.30 Za našo vas; 13.45 Koncert pri vas doma; 15.30 Kar radi poslušate: 16.00 Humoreska tega tedna — Karel Pavli: Strup; 16.20 Igramo za vas; 17.10 Peli so jih mati moja; 17.30 Radijska Igra — Vjekoslav Kaleh: Čudoviti prah; 18.15 Emerik Beran: Legenda; 18.26 Čez kontinente z orkestrom George Melachrino; 18.40 Zabaval vas bo Lovski kvintet godbe LM; 19.30 Radijski dnevnik in športna poročila; 20 05 Izberite melodijo tedna! 20.50 Godala v ritmu; 21.00 O Verdiju in njegovem delu -IV. oddaja: 22.15 Ples ob ladijskem sprejemniku; 23.05 Nočni koncert. PONEDELJEK 8 00 Porodila; 8.05 Orkestralna matineja; 8 40 Zabavni ansambel Boruta Lesjaka; 9.00 Naš podlistek - M. Vujovič Srečanja v vojni -II., 9.20 Od arije do arije; 10.15 Zvočni kaleidoskop; 10.40 Ljubljanski komorni zbor p. v., Milka Škoberneta; 11.00 Po svetu jazza; 11.30 Za otroke; 12.00 Trio Slavka Modica; 12.15 Radijska kmečka univerza — dr. inž. Vilko Masten: Breskova muha - nevarnost za sadjarstvo; 13.30 Cenda Šedlbauer: Lirična suita: 14.00 Od tu in tam; 15.35 Ivan Brkanovič: Finale iz Pete simfonije; 15.40 Spomini dr. Ivana Ribarja na II. zasedanje AVNOJ-a; 16.00 Tito, svoboda . .; 16.20 Vedri zvoki; 17.15 Jugoslovanske radijske postaje pozdravljajo slovenske poslušalce; 17.35 Poslušajmo naše pihalne godbe; 18.00 Bela kovina in ljudje (reportaža); 18.20 Kaj so vam pripravili domači ansambli; 18.40 Slovenski oktet z novimi pevci in novimi skladbami; 20.00 S pesmijo po domovini . . . 20.30 Jugoslovanski pesniki za Dan republike; 21.00 Iz naših studiov; 22.15 Lepe melodije; 23.05 Z našimi plesnimi ansambli; 23.55 Prijeten počitek! TOREK 7.15 Dan republike - 29. november: Pozdravi in čestitke; 8.00 Minilo je 17 let; 8.30 Komorna zbora RTV Zagreb in Beograd. 9.00 Beograd in njegovi naj mlajši prebivalci; 9.30 Simfonični koncert; 10.30 V ognju vstaje; 11.00 Po domače in po partizansko; 11.40 Naše ljubljeno mesto; 12.00 Pred mikrofonom se vrstijo vaši ljubljenci; 13.30 Odmevi iz Dalmacije in drugih hrvatskih pokrajin; 14.00 Sestanek v studiu 14; 14.35 -Zdaj naj zapleše mami; 16.00 Z lahko glasbo v mesta in vasi; 16.40 Nace Grom: Ne povej, kdo si. ampak, kaj znaš! (reportaža); 17.00 Zabavno popoldne s Franetom Miliinskim in drugimi; 18.25 Vasja Ocvirk: Ko bi padli oživeli — Radijska igra; 20.40 Aktivnost Jugoslavije v ZN: 21.00 Melodije raznih dežel; 21.40 Dvajset minut z zabavnim orkestrom RTV Beograd; 22.15-23.20 RTV Ljubljana gostuje na Jesenicah; 23.20 Z lokom po strunah. SREDA 8.00 Z mladinskimi pevskimi zbori po naši deželi; 8.25 Mladinska radijska igra - Smiljan Rozman: Most: 9.00 Novi pevci pred mikrofonom in pred publiko; 10.00 Prvi koncert pihalnega kvinteta RTV Ljubljana; 10.30 Zapojmo in zaigrajmo! 11.00 Jaz in ti, mi vsi (reportaža); 14.30 Obisk pri slovenskih skladateljih; 15.15 S Ko-zare . . . 15.45 Skladbe domačih avtorjev igra ansambel Mojmir Sepe; 16.00 Jugoslovanske gradnje v prijateljskih deželah (reportaža); 16.20 Iz albuma popularnih orkestralnih melodij; 17.00 -Opatija 60- — malo za šalo. malo za res; 18.00 Silvo Matelič: Zgodba dandanašnja (reportaža): 18.40 Zadovoljni Kranjci z novim programom; 20.15 Marjan Kozina: Ekvinokcij - Opera v štirih dejanjih; 22.15 Zaplešite z nami! 23.05 Iz sodobne jugoslovanske glasbe. ČETRTEK 8.00 Poročila: 8.05 Glasba ob delu; 8.35 Ukrajinski zbor p. v. Svetnikova; 8.55 Radijska šola za višjo stopnjo — Vasja Ocvirk: V rojstno mesto naše republike: 10.15 Popevke se vrstijo; 10.40 Pet minut za novo pesmico in Pozdravi za mlade risarje; 11.00 Madžarska in poljska zabavna glasba; 11.20 Orkester RTV Ljubljana - dirigira Uroš Prevoršek; 12.00 Planinski kvintet bratov Koscev; 12.15 Kmetijski nasveti - Jože Kregar: Vrt v decembru; 12.25 Pojo solisti zagrebške opere; 13.30 Koroški Akademski pevski oktet; 13.45 Majhni zabavni ansambli; 15.40 Iz svetov- ne književnosti - Carlo Cassola: Zabavno dekle; 16.15 Pesnikova ljubezen in življenje - VI. oddaja (Ciklus oddaj ob 150-letnici Schumannovega rojstva); 17.15 45 minut turizma in melodij: 18.00 Med manj znanimi francoskimi operami; 18.45 Ljudski parlament; 20.00 Četrtkov večer domačih pesmi in napevov; 20.45 Euripides - Sovre: Alkestis (Literarna oddaja); 22.15 Po svetu jazza; 23.05 Mladim plesalcem; 23.55 Prijeten počitek! PETEK 8.00 Poročila; 8.05 Emil Adamič - Kruno Cipci: Otroška suita; 8 30 Meodije na tekočem traku; 9 00 Naš podlistek - M. Vujovič: Srečanja v vojni - III.; 9.20 Poje zbor JLA; 9.35 Kotiček za mlade ljubitelje glasbe; 10.15 Dvajset minut ob mazurkah F. Chopina; 10.35 Od plesišča do plesišča; 11.00 Iz Bizetove Carmen; 11.30 Človek in zdravje; 11.40 Operetni zvoki; 12.00 Pihalni orkester LM p. v. Rudolfa Stariča igra potpuri iz Lebarjeve operete Vesela vdova; 12.15 Radijska kmečka univerza - inž. Vera Marentič: Izobraževanje kmetijskih proizvajalcev; 12.10 Domači napevi izpod zelenega Pohorja; 13.30 Pevec Dušan Jakšič; 13.45 Zdaj pa kar po domače! 14.05 Radijska šola za nižjo stopnjo — Tone Pavček: December se predstavlja: 14.35 Poje sopranistka Ada Sardo: 15.45 Radijska univerza -prof. Branko Vesel: Čudeži v luči znanosti; 16.00 Petkovo glasbeno popoldne; 17.15 Razgovor z volivci; 17.25 Izbrali smo za vas; (Spored zabavne glasbe); 18.00 Iz naših kolektivov; 18.15 Dunajski valčki; 18.30 Tako pojo in igrajo tuji narodi - IV. oddaja Pesmi in plesi iz Mehike: 20.00 Zabavni orkester Raphaele; 20.15 Tedenski zunanjepolitični pregled; 20.30 Z violino skozi čas - VI. oddaja; 21.15 Oddaja o morju in pomorščakih; 22.50 Literarni nokturno; 23.05 Nočni komorni koncert z deli jugoslovanskih skladateljev. SOBOTA 8.00 Poročila; 8.05 Glasba ob delu; 8.30 Samospevi J. Hatzeja in R. Savina; 8.55 Radijska šola za nižjo stopnjo — Tone Pavček: 9.25 Zvočna mavrica: 10.15 Simfonični plesi in rapsodije; 11.00 Po svetu jazza; 11.30 Pionirski tednik; 11.50 Otroci izbirajo pesmice; 12.00 Trio iz Doline pri Trstu, pojeta Darko in Dario; 12.15 Kmetijski nasveti - inž. Tone Simončič: Z večjo uporabo umetnih gnojil povečamo živinorejsko proizvodnjo: 13.30 Odmevi iz naših dolin in planin; 13.50 Izbor priljubljenih arij; 14.20 Šport in športniki; 14.35 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo; 15 40 S knjižnega trga; 16.00 Ali vam ugaja? (Spored zabavne glasbe); 16.40 Moški komorni zbor iz Cežia p. v. Egona Kuneja; 17.15 Po kinu se dobimo; 17.45 Plesni orkester Max Gregor: 18.00 Jezikovni pogovori; 18.15 Stanko Premrl: Štirje pastorali; 18.30 Pozdrav z gora; 18.45 Okno v svet; 20.00 Narodne in domače za sobotni večer; 20.30 R. in A. Becker: Dovolite, ime mi je Cox — IV. epizoda; 21.00 Melodije za prijeten konec tedna; 22.15 Oddaja za naše izseljence; 23.05 V plesu do polnoči. Radio Murska Sobota NEDELJA 12.00 Razgovor z volivci, lokalna poročila, obvestila; 12.20 Domači zbori in ansambli; 12.30 Oddaja v madžarskem jeziku; 12.55 Delovni kolektivi in družbene organizacije čestitajo za Dan republike; 13.45 2eleli ste, poslušajte. PONEDELJEK 17.00 Športna poročila; 17.05 Oddaja za mladino, obvestila; 17.15 Delovni kolektivi in družbene organizacije čestitajo za Dan republike. TOREK 12.00 Lokalna poročila, obvestila; 12.10 Oddaja za prebivalstvo madžarske narodnosti; 12.15 Delovni kolektivi in družbene organizacije čestitajo za Dan republike. Četrtek 17.00 Lokalna poročila, obvestila in reklame; 17.20 Oddaja za prebivalstvo madžarske narodnosti; 17.30 Želeli ste. poslušajte. SOBOTA 17.00 Naš sobotni sprehod; 17.15 Obvestila in reklame; 17.25 Želeli ste, poslušajte. Radio M. Sobota prenaša dnevno spored RTV Ljubljana od 5.00 do 8.00 in od 15.00-23.00. Ob nedeljah in praznikih pa od 5.00 do 23.00 ure. POMURSKI VESTNIK - List Izdaja in tiska Časopisno in založniško podjetje Pomurski tisk v Murski Soboti - Direktor in odgovorni urednik JOŽE VILD - Urejuje uredniški odbor plačilu — Nenaročenih rokopisov ne vračamo in ne odgovarjamo zanje — Uredništvo: Murska Sobota, Kocljeva ulica 7 — Telefon 138 — Naročniški in oglasni oddelek: Murska Sobota, Kocljeva ulica 7 — Naročnina letna dinarjev, polletno 208 dinarjev, za inozemstvo letna 1000 din - Tekoči račun pri Komunalni banki v Murski Soboti št. 605-70 BOGATA VSEBINA IN OBŠIRNO PODROČJE DELA Problemi komune in podjetij — to so danes problemi pomurske mladine pri njenem delu na delovnem mestu, v šoli, na vasi, na gospodarskih posestvih, v kmetijskih zadrugah in drugod. To je delo z bogato vsebino in z obširnim področjem. Prav zato pa se vključuje v vrste organizacije LMS v Pomurju vedno več mladih ljudi. Nedvomno se je organizacija LMS v našem okraju v zadnjih dveh letih številčno zelo okrepila. V mladinske organizacije je prišlo nad 3500 novih članov in to predvsem mladine v starosti od 14 do 16 let. ki je bla sprejeta na osemletkah. Dalje je bilo u-stanovljenih 40 vaških aktivov tam, kjer jih doslej še ni bilo, prav tako pa so bili ustanovjeni aktivi LMS na vseh vajenskih in srednjih šolah ter v večjih podjetjih, ki vključujejo vso šolsko mladino iz proizvodnje. Medtem ko ie bilo pred dvemi leti organizirane mladime v okraju 5567 — in to 2676 kmečke, 1907 delavske, vajenske in uslužbenske in 934 dijakov —, je letos v 157 vaških aktivih. v 3 aktivih v podrtjih, v 3 terenskih, v 3 aktivih v ustanovah v 26 aktivit v osnovnih šolah, v 3 aktivih na posestvih in 36 aktivih na ostalih šolah organizirane približno 9000 mladine. Med to mladino je skoraj 3000 kmečke mladine, nad 3500 dijakov in skoraj 2000 delavske mladine. Vedno več je torej srednješolske mladine, vedno več pa se tudi vključuje mladine iz vasi v proizvodnjo. Vključevanju mladine na naši vasi v mladinske organizacije pa bo mo- rala veljati tudi v prihodnje smotrna skrb. V našem okraju je neorganizirane še zmeraj 40 odstotkov mladine. To bo vsekakor spodbudilo mladinska vodstva, da se bodo še bolj kot doslej zavzela za nadaljno razširitev organizacije ob pomoči ostalih političnih organizacij. Kar zadeva idejno-vzgojno delo, pa je bilo letos uspešno povsod tam, kjer so mladinska vodstva znala vskladiti želje in zanimanje mladina s programi in te kar najbolj pri-agodila potrebam. Želje in htenja mladine pa bodo morala biti merilo pri iskanju oblik idejno-vzgojnega dela tudi v prihodnje. Še bodo potrebni tudi pogovori z mladino o komuni in njenih preble-mih. o vlogi mladih v procesu družbenega upravljanja n o problem h s področja na katerem mladina živi in dela. Dejstvo, da ie bilo ustanovljenih v zadnjih letih preko 40 mladinskih aktivov po vaseh, je zelo pomembno, saj je prodrla organizaciia LMS v tiste vasi, kjer že dolgo ni bilo mladinskega aktiva. To je toliko bolj pomembno, ker je znano, da je prav kmečka mladina nosilec kulturno-pro-svelne dejavnosti na vasi. Vrh tega si je vaška mladina po- leg idejno-vzgojnega dela ure-dila razna športna igrišči in se je na teh igriščih srečavala in tekmovala z aktivi sosednjih vasi. Najbolj pa bo zaživelo delo kmečke mladine sedaj v bližnjih zimskih mesecih. Znano pa je tudi. da je mladina po vaseh pogosto sodelovala pri popravilu raznih cest in pri drugih delih na vasi. Priznati moramo, da je mladina na vasi najbolj napreden in odločilen činitelj pri kulturnem, gospodarskem in tudi političnem življenju. Zato si zasluži pri tem vse razumevanje in pomoč političnih in družbenih organizacij. In zavihteli smo krampe in lopate, mi gradimo ceste, one gradijo nas... Veliki dosežki mladinskih brigad V letih 1958, 1959 in letos se je udeležilo zvezne delovne akcije na cesti »Bratstva in enotnosti« od Ljubljane do Djev-djelije 1265 mladincev in mladink v desetih samostojnih brigadah in štirih kombiniranih brigadah z drugimi okraji iz Slovenije. Dejstvo je, da so uspehi teh brigad razveseljivi, saj so bilo brigade 40 krat udarne in 22-krat posebej pohvaljene. Iz teh brigad se je vrnilo na svoje domove v šole in podjetja 441 udarnikov in 545 pohvaljenih mladincev in mladink. Prav tako ie več kot tri če-trtine brigadirjev obiskovalo in končalo razne tečaje. Traktorski tečaj je končalo nekaj nad 100 mladincev, zidarski tečaj 45, tečaj za voznike mo-tornih vozil 45 mladincev in mladink, tu pa je še vrsta dru- gih tečajev. S pomočjo Okrajne zadružne zveže sta odšli na traso dve specialni traktorski brigadi, z njima pa so bili tudi strokovnjaki iz OZZ. Obe brigadi sta dosegli zelo lepe uspehe. Največ pomoči so dobili organizatorji mladinskih brigad pri »Pomurskem tisku«. Kolektiv tega podjetja je dal za vse brigade potreben pisarniški material. Samo letos je odšlo iz Pomurja na delovne akcije 7 mladinskih delovnih brigad. V njih je bilo 648 brigadirjev in 'brigadirk. Na zvezno delovno akcijo so odšle 3 kmečke mladinske delovne brigade in 1 srednješolska. V teh brigadah je bilo 240 kmečkih fantov in deklet, 86 dijakov srednjih šol — Učiteljišča, 84 delavcev in uslužbencev ter 19 vajencev. Nekaj dijakov z Učiteljišča je bilo v specialni brigadi za tehnično vzgojo. Na gradnji ceste Lenart— Radgona je bilo letos 210 mladincev in mladink. Ti so delali v treh brigadah: dveh srednješolskih in eni kmečko-delavski brigadi. Brigade so dosegle pri delu na »severni magistrali« na odseku Lenart —Benedikt zelo dobre rezultate. Na delovišču so dosegale povprečno normo s 150 do 250 odst., kar je vsekakor lep uspeh, če pomislimo da je bila to v glavnem srednje-šolska mladina in da je delala po predpisanih normah. Na ostalih področjih dela so dosegale brigade prav tako očitne in lepe uspehe, saj je vsaka brigada trikrat udarna in trikrat posebej pohvaljena. Mladina Pomurja pa tudi doma prispeva svoj delež s prostovolinim delom pri gradnji raznih vaških domov (Ro-gašovci), popravilu cest (Mo-tvarjevci in drugje), gradnji športnih objektov in bazenov (Lendava) in pri raznih večjih in manjših delih na vaseh. Ena izmed največjih občasnih delovnih akcij je i la gradnja športnega igrišča pri gimnaziji. ki ga je gradila srednješolska mladina. Kakor vedno doslei, je tudi letos pomurska mladina z veseljem sodelovala pri delovnih akcijah, saj si vsak brigadir po vrnitvi iz brigade želi, da bi se ponovno vrnil v brigad-no življenje. O tem nam zgovorno pričajo izkušnje z letošnje akcije na »severni magistrali«, na odseku Lenart— Benedikt, kjer so brigadirji in brigadirke po vrnitvi iz akcije v velikem številu ob skovali brigade, ki so jim sledile, pomurska srednješolska brigada pa je organizirala skupen obisk. Dalje so brigade velika šo'a za mladino, v kateri se mladina med seboj spoznava in zbližuje. Mnogim brigadirjem so brigade dale možnost, da so prišli po krajši poti do svoiih poklicev traktoristov in zidarjev. Na samem terenu pa je očitno, da so tisti mladinski aktivi, iz katerih se je u-deležilo te ali one akcije nekaj mladincev ali mladink, svoje delo vsestransko poživili bodisi v aktivu ali na vasi. — Zato se ne smemo čuditi, da ni bilo pri zbiranju brigadirjev posebnihh težav, saj se mladina rada odziva delovnim akcijam. To iz preprostega razloga, ker ji akcije koristijo so pa privlačne tudi spričo pestrega družabnega, zabavnega življenja in drugega. Največ težav je bilo z nekaterimi starši, ki niso hoteli dovoliti svojim otorkom odhoda v brigado. Spodbudno pa je, da so v podjetiih pokazali dovolj razumevanja in pripravljenosti da r-'rdine, ki je hotela iti na akcijo. V kolikor bodo sredstva dovoljevala, bo mladina Pomurja prva, ki bo pozdravila nadaljevanje del na »severni magistrali« — na odseku Murska Sobota—Lendava. Kaže, da bodo potrebni projekti pravočasno izgotovljeni. -bjš- Uspešno delo mladinskih aktivov v podjetjih našega okraja V Pomurju Je 13 mladinskih aktivov v podjetjih. Točna je tudi trditev, da se je večji del aktivov pri svojem delu v podjetju že uveljavil. To potrjujejo tudi zadnje volitve v delavske svete. Pred temi volitvami je bilo zelo malo mladine v delavskih svetih in upravni odborih. V delavskih svetih je bilo 36 mladincev oziroma mladink, v upravnih odborih pa 17. Pri zadnjih volitvah pa Je bilo izvoljenih v delavske svete 113 mladincev in mladink, v upravne odbore pa 35 in v obratne delavske svete 4 mladinci. Vsekakor je na porast števila mladih ljudi v organih delavskega samoupravljanja vplivalo to, da so v vseh večjih podjetjih mladinski aktivi. Še bolj spodbudno je to, da pri svojem delu delavska mladina ne razpravlja zgolj osvojili mladinskih problemih, marveč tudi o problemih podjetja in proizvodnje ter preko mladih članov delavskega sveta prenaša svoje predloge in sklepe delavskemu svetu in upravnemu odboru. Večji del teh predlogov delavski sveti in upravni odbori sprejmejo kot pozitivne (primer »Pomurski tisk«). Uspehi mladinske aktivov v podjetjih bi lahko bili še večji, če bi ostale politčne organizacije v podjetjih nudile mladinskim aktivom več konkretne pomoči in razumele prizadevanja mladih delavcev. Iz poročila Okrajnega komiteja LMS za okrajno konferenco Zveze komunistov povzemamo med drugim tudi to, da je važen problem, s katerim se ukvarjajo skoraj vse organizacije, pomanjkanje stanovanj. Posebno čutijo to samski delavci. Podjetja sicer gradijo stanovanja, vendar se nobeno podjetje doslej ni spomnilo, da bi začelo graditi samska stanovanja. Mladi delavci, samci, pa morajo stanovati v neprimernih prostorih, večinoma v kaki zakotni sobi. So celo primeri, da stanujejo v eni sobi po trije, vsak pa mora plačati po 2500 do 3500 dinarjev in še več. Kar zadeva prehrano, je stanje podobno. V našem okraju razen pri Proizvodnji nafte v Lendavi, ni obrata za družbeno prehrano, kjer bi lahko mladi delavci dobili cenejšo prehrano. Organizacija LMS je lani predlagata, da bi naj občine in podjetja prispevala 10 odst. stanovanjskega sklada za graditev samskih stanovanj, vendar tega predloga niso upoštevhli. V našem okraju je nekaj nad 800 vajencev, v mladinsko organizacijo pa jih je vključenih samo okrog 650. Ti so vključeni v mladinske aktive na vajenskih šolah. Večina vajencev, ki hodijo na tečaje v druge okraje, pa še ni vključena v mladinske organizacije. Vsekakor pa so mladinski aktivi na vajenskih šolah v zadnjih letih napredovali. Zabeležen je korak naprej v ideološko- vzgojnem delu, a tudi v vseh ostalih dejavnostih na vajenskih šolah. Zelo so koristila tudi tekmovanja ob Dnevu vajencev zadnji dve leti. Mnogi vajenci pa delajo še zmeraj več kot po 8 ur, kar je protizakonito. Mnogi vajenci tudi ne dobijo tiste nagrade, ki jim je z zakonom zajamčena. Znani so primeri, da dobijo samo 2000 dinarjev name-sto 3500. Mladinski politični forumi so zato predlagali vsem podjetjem in kolektivom, naj zvišajo nagrade vajencem. V nekaterih kolektivih so razumeli te predloge in uvidevno zvišali nagrade tudi nad 7000 dinarjev. Take primere so zabeležili v »Pomurskem tisku« in še nekaterih podjetjih. Najbolj pereč pa je še vedno po-ložaj v gostinskih podjetjih, kjer morajo delati še več kot 10 ur dnevno, ne dobijo pa za to nobene druge ustrezne nagrade — To je le nekaj problemov delavske in vajenske mladine v našem okraju. Marsikatere izmed njih bo mogoče rešiti če se bodo mladi členi organov de-lavske samouprave uveljavili. To pa ne bo mogoče brez podpore in popolnega razumevanja političnih organizacij v podjetjih našega okraja. DVORANA IN STANOVANJA NA RAZKRIŽJU Razkrižane so sklenili da bodo v obdobju prihodnjega petletnega— perspektivnega olana zgradili s pomočjo ObLO več o dvorano za kulturne pri-reditve gasilske prostore ter učiteljska stanovanja. Razširili pa bodo tudi šolske prostore. Cesta mladih rok se vije v daljave SPODBUDNE IZKUŠNJE Razgovor s sekretarjem Okrajnega komiteja LMS v M. Soboti tov. Karlom Sukičem o izkušnjah uspelih akcij pomurske mladine VPRAŠANJE: Delovne akcije so vsekakor ena najbolj uspešnih oblik dela Ljudske mlad ne. Kakšne so izkušnje Okrajnega komiteja LMS po uspešno končani letošnjih delovnih akcijah pomurske mladine? ODGOVOR: Tudi pomurska mladina je ponosna, da je sodelovala s svojim delom pri graditvi pomembnih gospodar-skih objektov. Na akcijah se maldina nauči ceniti fizčro delo in po vrnitvi organizira tudi akcije v domačem kraju. Veliko koristijo mladini razni tečaji in predavanja, tako za bodoči poklic, kot za spoznavanje gospodarskih in politič-nih problemov doma in po svetna Tudi na letošnjih akcijah se je mladina našega okraja zbližala z ostalo jugoslovansko mladino in izmenjala z njo izkušnje. Domov in v organizacije na terenu so se mladnci in mladinke vrnili obogateni z znanjem, tako da lahko veliko koristijo v sodstvih mladinskih aktivov. Spodbudno je tudi to, da gradi pomurska mladina po vrnitvi s številnih akcij športne objekte no vaseh, šolah, tovarnah in drugod. VPRAŠANJE: Kako kaže glede udeležbe mladine Pomurja na znanih in stalnih lokalnih ter občasnih delovnih akcijah v prihodnjem letu? ODGOVOR: Stališče okrajnega mladinskega vodstva je, naj se udeleži tudi prihodnje leto raznih akcij čim več mla-dine. Z manjšimi občasnimi lokalnimi akcijami bo mladina pomagala rešetati gospo-darske in komunalne probleme vasi in komune. Koristna bo tudi organizacija akcij v kmetijstvu. VPRAŠANJE: V Pomurju bele-žimo iz leta v leto povečano de-javnost v delu mladih zadružnikov, kar je posebna oblika dela LMS, namenjen usposabljanju in vključevanju kmečke mladine v kmetijsko proizvodnjo, v zadruž- ništvo in v vsa področja uprav- ljanja v kmetijstvu. ODGOVOR: Že v letu je delovalo v Pomurju 27 aktivov pri 46 kmetijskih za-drugah. V te aktive je bilo vključenih nad 700 mladincev in mladink. Letos pa deluje 32 sekcij mladih zadružnikov pri 24 kmetijskih zadrugah — od skupno 38 zadrug. To kaže da pri 14 kmetijskih zadrugah še ne delujejo sekcije mladih za- družnikov, hkrati pa tudi to, da sc kmetijske zadruge povsod še niso znašle, da bi mla-dino organizirale in vključile v izpolnjevanje gospodarskih programov kmetijskih zadrug in občin. Uspehi aktivov pri raznih poskusih in podobnem so več ali manj znani. V enoletnem tekmovanju mlad h zadružnikov in prirodolovcev pa se je v našem okraju vključilo 17 sekcij mladih zadružnikov s 407 člani. Mladina je v tem tekmovanju dosegla lepe uspehe. Letošnji delovni programi mladih zadružnikov so bili skrbno sestavljenk zato uspehi niso izostali. V glavnem so začeli izobraževanje, proizvodnjo, in kulturno-orosvetm delo. Med letom so bila političen in strokovna predavanja mladina je prirejala razne izlete, poučne ekskurzije, tekmovanja koscev in grabljic in podobno. Vse sekcije mladih za- družnikov se sedaj pripravljajo na zimsko izobraževan ie. Večina izmed njih se bo vključila v kmetijsko-gospod'-ske šole. -jan POMURSKI VESTNIK, 27. NOV. 1960 S Polaganje telefonskih vodov Delavci podjetja TEGRAD iz Ljubljane že nekaj dni marljivo kop. jarke od belt. pošte do ceste za Gančane. kamor bodo polagali telefonski kabel in sicer 50 parni kabel do lekarne, kjer se odcepi vod z 10 pari na desno in z 10 pari na levo, dočim vodi 20 parov do kabelskega objekta ob gančanski cesti. Beltinčani pozdravljajo modernizacijo telefonskega omrežja in upajo, da bo dobila tudi beltinska pošta večjo in sodobnejšo centralo, in da bodo lahko dobili telefon tudi tisti, ki so že davno prosili za napeljavo telefona. IGRA IN VESELI VEČER NA RAZKRIŽJU Prosvetno društvo na Razkrižju, ki šteje 40 članov, je imelo pred kratkim občni zbor. Sklenili so, da bodo pripravili za Dan republike večjo proslavo ter v zimskih mesecih uprizorili igro. Občinstvu se bodo predstavili tudi z veselim večerom. Petru in Marjeti G u m i l a r iz Murske Sobote želimo mnogo sreče na njuni novi življenjski poti. Občinski komite LMS Murska Sobota Petek, 25. nov. — Katarina Sobota, 26. nov. - -Konrad Nedelja, 27. nov. - Bernard Ponedeljek, 28. nov. — Jakob Torek, 29. nov. - Ust. n. Jug. Sreda, 30. nov. — Andraž Četrtek, 1. dec. - Marjan DAROVALCI KRVI NA TRANSFUZIJSKI POSTAJI V MURSKI SOBOTI od 14.-19. novembra 1960 Ana Kodila - sedmič, Ema Zrim — četrtič, Sidonija Zelko -šestič, Silvo Sodec, Sarolta Kardoš, Helena Sever, Ludvik Emri, Marija Horvat, Marija Gjergjek, Albert Hajdinjak, Helena Zelko, Stefan Šoš, vsi iz Pečarovec; Koloman Podlesek — osmič, Ivan Kovačič — tretjič oba iz Šalamenec; Ludvik Solar - tretjič, iz Fo-kovec, Marija Sukič iz Otovec, Apolonija Ferenčič - petič, iz Murskih Črnec, Janez Jerič - četrtič, iz Bakovec. V imenu bolnikov se vsem darovalcem krvi najlepše zahvaljuje TRANSFUZIJSKA POSTAJA MURSKA SOBOTA MURSKA SOBOTA - od 25.-27. nov. ameriški barvni kinema-skopski film: »Prekinjena melodija«; od 28.-29. nov. jugoslovansko-italijanski barvni kinemaskopski film: »Beli vrag«; od 30. nov. do 1. dec. jugoslo-vansko-česki barvni film: »Zvezda potuje na jug«. LENDAVA — od 25.-27. nov. ameriški film: »Iskalci zlata«; od 29.-30. nov. italijanski film: »Neizpolnjene sanje«. SLATINA RADENCI - od 26.-27. nov. francoski barvni film: -Na-na«; samo 1. dec. francoski film: »Inšpektor ljubi zmešnjavo«. GORNJA RADGONA - od 26.-27. nov. angleški barvni kinemaskopski film: »Bodimo srebni«; od 28.-29. nov. jugoslovansko-francoski film: »Mihajlo Stro-gov«; samo 30. nov. poljski film: »Resnični konec Velike vojne«. LJUTOMER - od 26.-27. nov. jugoslovanski kinemaskopski film: »Sam«; od 30. nov. do 1. dec. poljski film: »Likvidacija«. BELTINCI - od 26.-27. nov. ameriški film: »Prijateljsko prepričevanje«. VERŽEJ - od 26.-27. nov. francoski film: »Moderna devica«; od 29.—30. nov. italijanski film: »Slepa deklica iz Sorente«. VIDEM OB ŠČAVNICI - Od 26. do 27. nov. češki barvni film: »Dobri vojak Svejk«. KRIŽEVCI PRI LJUT. - od 26. do 27. nov. italijanski barvni film: »Odisej«; od 29.—30. nov. fran-cosko-španski kinemaskopski film: »Portugalske perice«. ČEPINCI — Samo 27. nov. italijanski film: »Bele noči«. SPALNICO, otroški voziček in otroško posteljico, ugodno prodam. Vprašati: Šneler, Titova št. 23. M. Sobota. M-1239 MLAD ŠTUDENT, z veseljem do študija, a brez sredstev za nadaljnje šolanje, želi spoznati solidno družino, ki bi ga bila pripravljena podpirati. Naslov v upravi lista pod šifro: »G-CR« M-1241 USLUŽBENEC želi spoznati solidno dekle od 18-24 let. Slika za-željena. Naslov v upravi lista pod šifro »Lepa bodočnost«. M 1242 VELIKI VRTALNI STROJ (kovaški) prodam. Kuronja, Moščanci št. 51, p. Mačkovci. M-1227 ČEVLJARSKI STROJ »Singer«, u-godno prodam. Murski Črnci št. 32, p. Tišina. M-1228 SLAMOREZNICO na strojni pogon prodam in cilinder za mlatilnico (premer 85 x 37 cm) kupim. Ivan Miholič, Turnišče št. 113. M-1229 GLOBOK OTROŠKI VOZIČEK. V dobrem stanju, ugodno prodam. Mikloš Kuzmiča št. 3, Murska Sobota. M-1232 ELEKTRIČNI ŠTEDILNIK »Tobi« zelo dobro ohranjen, po ugodni ceni prodam. Kolar, Stefana Kovača 151 (blok), Murska Sobota. M-1233 Železno otroško posteljo (belo), kompletni posnemalnik, drva in akacijeve sohe, ugodno prodam. Berdon. Cankarjeva št. 2. Murska Sobota. M-1234 HIŠO z. gospodarskimi prostori, v središču Ljutomera, prodam. Vprašati: Ljutomer, Volkmajer-jeva št. 2. M-1235 SREDNJO KOBILO prodam ali zamenjam za kravo. Naslov v upravi lista. M-1248 POSESTVO v izmeri 4 ha z dvema hišama ob glavni cesti pri Ljutomeru prodam. Anton Puco-nja, Kamenščak 66, Ljutomer. M-1249 HIŠO z vlom za 250.000 din prodam. Naslov v upravi lista. M-1247 HIŠO z vrtom in travnikom, takoj vseljivo prodam. Herbert Fabjan, Ljutomerska cesta 5. G. Radgona. M-1164 ŽREBE, moškega spola - ameriški dirkač, oče Etonsker, rekord 1 23: mati Luba. rekord 130; prodam ali zamenjam za govejo mladež. Anton Štuhec, Logarov-ci, p. Križevci pri Ljutomeru. M-1244 PREKLIC Preklicujem neresnične besede, ki sem jih izrekla zoper Ireno Vlaj iz Vadarec. Helena Vido-nja, Bodonci št. 9. RIBIČI-POZOR Ribiška družina Murska Sobota obvešča vse člane, da je rok za vpis novih članov in obnovitev članarine za leto 1961 do 12. decembra 1960. Nadalje obveščamo, da bo letna skupščina Ribiške družine 4. decembra 1960 v hotelu »Zvezda« M. Sobota ob 9. uri. Vabimo vse člane, da sc je zanesljivo udeležijo Obenem tudi obveščamo, da smo pisarno RIBIŠKE DRUŽINE preselili v novi Lovski dom, kjer od-daite stare ribolovnice in poravnajte vse pristojbine. RIBIŠKA DRUŽINA Murska Sobota iščemo tri zavarovalne zastopnike — uslužbence za zastop Slatina Radenci dva in zastop Ivanjkovci. Interesenti vložite prošnje na DOZ — podružnica Murska Sobota do 1. decembra 1960. »GALEB «-roler. skoraj nov, s ščitnikom in prevlekami za sedeže, ugodno prodam. Naslov v uredništvu lista. OBVESTILO! Obveščam cenjene stranke. da sem se preselila v nov lokal na Štefana Kovača ulici št. 20/1. nad. (bivša Radgonska cesta) nad trgovino »Avtoma-terial«. Se priporoča Rozalija Kiral, frizerski salon, Murska Sobota. Z A H VAL A Ob težki izgubi dragega moža in očeta JOŽETA NEDLA se iskreno zahvaljujemo vsem. ki so ga spremili na njegovi zadnji poti in sočustvovali z nami. Zahvaljujemo se vsem govornikom, predsedniku OLO. kolegom uslužbencem, vsem političnim in ostalim organizacijam, Zvezi borcev, vsem darovalcem vencev in cvetja. Še enkrat najlepša hvala! Ljutomer, 11. novembra 1960 Žalujoči; žena z otroci in ostalo sorodstvo Upravni odbor Okrajnega zavoda za produktivnost dela v Murski Soboti razpisuje natečaj za naslednja delovna mesta: 1. Vodje oddelka za organizacijo in poslovanje kmetijskih gospodarskih organizacij 2. Vodje oddelka za organizacijo in poslovanje obrtnih gospodarskih organizacij Pogoji: pod 1. ekonomist, s fakultetno izobrazbo, z večletno prakso, ali srednja strokovna izobrazba in 10 let prakse; pod 2. ekonomist, s fakultetno izobrazbo z večletno prakso, ali srednje strokovno izobrazbo in 10 let prakse. Prednost imajo kandidati s prakso v kmetijskih in obrtnih gospodarskih organizacijah. Osebni dohodki po Pravilniku zavoda. Rok natečaja do 1. januarja 1961. Komisija za sklepanje in odpovedovanje delovnih razmerij pri tovarni »PIK« Maribor razpisuje delovno mesto KVALIFICIRANE KUHARICE za počitniški dom »Planinka« na Pohorju Pogoj: 5-letna praksa. Služba stalna. Prošnje vložiti do 50. novembra 1960 na upravo »PIK« Maribor, Meljska 56. ZDRAVSTVENI DOM Murska Sobota razpisuje naslednja delovna mesta: 1. RAČUNOVODJE 2. BLAGOVNEGA KNJIGOVODJE 3. BLAGAJNIKA Pogoj: pod točko 1. srednješolska izobrazba z večletno prakso, pod točko 2. in 3. srednja ali nižješolska izobrazba. Nastop službe je možen takoj. Pravilno kolkovane prošnje je treba poslati na upravo Zdravstvenega doma Murska Sobota do 13. decembra 1960. TRGOVINSKA ZBORNICA za okraj Murska Sobota razpisuje delovno mesto: ADMINISTRATORKE Pogoj: končana srednja šola. Nastop službe takoj ali po dogovoru. Plača po uredb Prošnje pošljite do t. decembra 1960 na gornji naslov. TRGOVSKO PODJETJE »USNJE« MURSKA SOBOTA razpisuje delovno mesto POSLOVODJE za Poslovalnico »Runo« na Titovi cesti št. 12 Nastop službe s 1. januarjem 1961. Pismene ponudbe pošljite na upravo podjetja do 1. decembra 1960. Trgovsko podjetje na veliko »Potrošnik« Murska Sobota, Titova cesta 1, razpisuje delovno mesto 2 SALDOKONTISTOV(-kinj) Pogoj: srednja strokovna izobrazba ali nepopolna srednja strokovna izobrazba z nekaj let prakse. Plača po tarifnem pravilniku. Nastop službe takoj ali s I. decembrom 1960. Sporočilo potrošnikom' Zahteve potrošnikov po oblačilih so iz dneva v dan vedno bolj usmerje na iskanje kvalitetnih oblek,katerih pomanjkanje se na tržišču občuti.Da bi tem zahtevam v celoti zadovoljili, smo izdelali veliki asortiman moških oblek iz kvalitetne volnene"KAMM-GARN"tkanine lastne proizvodnje, v novih modnih vzorcih in barvah Zato vam priporočamo,da obiščete naše trgovine"VARTEKS OBLAČIL, ki so založene s kvalitetnimi"KAMMGARN"oblekami v najrazličnejših barvah, vzorcih in krojih, v vseh velikostih in za vsako postavo. Da bi kupce naših oblačil popolnoma zadovoljili v pogledu kakršnihkoli sprememb (krajšanje, daljšanje rokavov, hlač, i t.d.) smo v vseh naših trgovinah odprli tozadevne servise, ki so kupcem na razpolago popolnoma brezplačno. Trgovina"VARTEKS OBLAČIL" POMURSKI VESTNIK, 27. NOV. 1960 9 V službi družbene skupnosti si bomo prizadevali doseči še boljše rezultate na področju našega kmetijstva! Naš pozdrav delovnim kolektivom kmetijskih gospodarstev in vsem kmetovalcem Pomurja ob Dnevu republike! KMETIJSKO GOSPODARSTVO RAKIČAN OBČINSKI LJUDSKI ODBOR OBČINSKI ODBOR SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA OBČINSKI KOMITE ZKS OBČINSKI SINDIKALNI SVET LENDAVA kot vse ostale družbene organizacije čestitajo prebivalstvu lendavske komune k prazniku republike-29. novembru Uspehi, doseženi v obdobju prvega perspektivnega plana naj nam bodo vzpodbuda za še večja prizadevanja v prid prebivalstva! Prisrčne čestitke ob Dnevu republike vsem delovnim ljudem Pomurja! Kolektiv MLINSKEGA PODJETJA Murska Sobota Članom zbornice kot vsem delovnim ljudem Pomurja čestita ob 29. novembru GOSTINSKA ZBORNICA ZA OKRAJ MURSKA SOBOTA Občinski ljudski odbor Občinski odbor Socialistične zveze delovnega ljudstva Občinski komite ZKS Občinski sindikalni svet Gornja Radgona ter ostale politične in družbene organizacije pošiljajo o ob Dnevu republike vsem prebivalcem komune iskrene pozdrave in čestitke z željo da bi bilo prihodnje leto sodelovanje državljanov v organih komune še bolj uspešno! Delovnim kolektivom, zadružnikom in vsemu prebivalstvu komune, pozdrav k Dnevu republike OBČINSKI LJUDSKI ODBOR OBČINSKI ODBOR SZDL OBČINSKI KOMITE ZKS LJUTOMER Tudi v prihodnje bodo vsa naša prizadevanja usmerjena v še hitrejši razvoj živinoreje v naši pokrajini ŽIVINOREJSKO - VETERINARSKI ZAVOD MURSKA SOBOTA Kmetovalcem Pomurja, ob Dnevu republike, naše čestitke! KAMNOSEŠTVO IN CEMENTNINE Murska Sobota priporoča cenjenim odjemalcem svoje izdelke po zmernih cenah. Ob prazniku republike, delovnim kolektivom in vsem prebivalcem Pomurja naš pozdrav Delovni kolektiv Delovni kolektiv Obrtnega podjetja „OBRTNIK“ V MURSKI SOBOTI Čestita vsem delovnim ljudem Pomurja k prazniku republike 29. novembru i Še z večjo prizadevnostjo v obdobje novega perspektivnega plana! KMETIJSKA ZADRUGA MAČKOVCI K prazniku republike čestitamo vsem zadružnikom v naši in v sosednjih komunah! ZADRUŽNIKI! Le v močni kemtijskih zadrugi je vir vašega blogostanja ! Ob Dnevu republike iskreno čestitamo prebivalcem naše komune in vsem delovnim ljudem Pomurja OBČINSKI LJUDSKI ODBOR OBČINSKI ODBOR SZDL OBČINSKI KOMITE ZKS OBČINSKI KOMITE LMS OBČINSKI SIND. SVET KMETIJSKO GOSPODAR. TRG. POD. »RAVENKA« KMETIJSKA ZADKI GA Doseženi uspehi naj bodo pobuda za še večje sodelovanje držvljanov v vseh organih družbenega upravljanja v komuni Delovnim kolektivom Pomurja čestita k prazniku republike Mizarsko podjetje „SMREKA” Murska Sobota Zadružnikom in vsem delovnim ljudem naše pokrajine pozdrav ob Dnevu republike! Še smeleje naprej do novih zmag! KOLEKTIV KMETIJSKE ZADRUGE tišina Ob prazniku republike, 29. novembru. Čestitamo vsem našim zadružnikom in delovnim ljudem Pomurja! KMETIJSKA ZADRUGA MARTJANCI Praznik republike, 29. november, naj bo mejnik na poti prizadevaj za napredek našega kmetijstva. K prazniku republike iskrene čestitke! KMETIJSKA ZADRUGA Č R N L A V C l 10 POMURSKI VESTNIK. 27. NOV. 1960 Svojim komitentom in vsem delovnim ljudem Pomurja prisrčne čestitke ob Dnevu republike, 29. novembru! KOMUNALNA BANKA MURSKA SOBOTA s svojimi podružnicami: Ljutomer Lendava Gornja Radgona Dan republike, mejnik na poti skupnih naporov za gospodarski razvoj Pomurja ! Svojim članom in vsemu prebivalstvu Pomurja čestita k Dnevu republike OBRTNA ZBORNICA ZA OKRAJ MURSKA SOBOTA Ob Dnevu republike pošiljamo vsem delovnim kolektivom Pomurja prisrčne pozdrave! »PANONIJA« INDUSTRIJA KOVINSKE GALANTERIJE MURSKA SOBOTA Delovnim kolektivom Pomurja ob Dnevu republike prisrčno čestita OKRAJNI ZAVOD ZA SOCIALNO ZAVAROVANJE Murska Sobota s svojimi podružnicami: Ljutomer Gornja Radgona Lendava Naš zavod je v službi delovnega človeka, zato naj bo skrb vsakega posameznega proizvajalca, da zmanjša število bolniških izostankov! Prebivalstvu Pomurja prisrčne čestitke k Dnevu republike 29. novembru! SPLOŠNA BOLNIŠNICA MURSKA SOBOTA Čuvajmo, kar imamo najdragocenejšega — zdravje! Zadružnim organizacijam, zadružnikom, kolektivom kmetijskih gospodarstev v Pomurju čestitamo k Dnevu republike! „ AGROTEHNIKA SERVIS“ LJUTOMER Vsak dan — vsako uro smo vam v pomoč pri uvajanju kmetijske mehanizacije! Nudimo vam veliko izbiro nadomestnih delov za motorna vozila. Oglasite se pri nas in se prepričajte! „AVTOMATERIAL MARIBOR, poslovalnica M. SOBOTA K prazniku republike naše iskrene čestitke! Delovnim kolektivom radgonske komune kot vsemu prebivalstvu Pomurja naše prisrčne čestitke k Dnevu republike! Gornjeradgonsko opekarniško podjetje G. Radgona Zadružniki Pomurja! Še z večjo prizadevnostjo za povečanje kmetijske proizvodnje v sodelovauju s kmetijsko zadrugo v obdobje novega perspektivnega plana! Vsem kolektivom kmetijskih zadrug in zadružnikom čestita k Dnevu republike OKRAJNA ZADRUŽNA ZVEZA MURSKA SOBOTA Zdravilišče z zdravilno vodo po vsem svetu znanih vrelcev radenske slatine pomeni za vsakogar zdravje in ugodno počutje, zato vse češče obiskujte Zdravilišče Slatina Radenci Ob Dnevu republike našim gostom in vsemu prebivalstvu Pomurja prisrčne čestitke! Vsa naša prizadevanja za zdravje delovnega človeka! ZDRAVSTVENI DOM M. Sobota Ob Dnevu republike delovnim kolektivom in ostalemu prebivalstvu naše čestitke! Ob Dnevu republike čestitamo vsem delovnim ljudem Pomurja! Zdravstvena postaja Martjanci Kmetovalcem Pomurja pošiljamo prisrčne pozdrave ob Dnevu republike! Odkupna postaja Murska Sobota Odkupujemo svinjske in vse ostale živalske kože. Čestitamo ob Dnevu republike vsem zadružnikom in delovnim ljudem Pomurja! Kmetijska zadruga Puconci kmetijska zadruga G. Radgona čestita prebivalcem Pomurja k prazniku republike, 29. novembru! Prebivalstvu Pomurja iskrene čestitke k Dnevu republike! UPRAVA ZA VODNO GOSPODARSTVO LRS Sekcija za Muro Gornja Radgona Blago za vaš okus vam nudi le Trgovsko podjetje »SLOGA« G. Radgona Ob Dnevu republike našim cenjenim strankam in poslovnim prijateljem iskreno čestitamo! Gradbeno podjetje Gornja Radgona pošilja pozdrave in čestitke ob 29. novembru vsem strankam, poslovnim prijateljem in ostalemu prebivalstvu Pomurja! Vedno in povsod se poslužujte naših kvalitetnih uslug GRADBENO PODJETJE „GRADNJE“ PUCONCI Ob Dnevu republike osem delovnim ljudem naš pozdrav! Poslovalnica »VARTEKS ODJELA« Murska Sobota čestita vsem cenjenim odjemalcem ob Dnevu republike! Vse, kar potrebujete za dom in družino, lahko po zmernih cenah kupite v Trgovskem podjetju »DOM« Gornja Radgona Cenjenim strankam naše čestitke k prazniku republike! POMURSKI VESTNIK, 17. NOV. 1960 11 Naša nova mesta Po osvoboditvi je prišlo iz vasi v mesta 1,5 milijona prebivalcev Nagla obnova starih in izgradnja novih naselij obeležuje 15 povojnih let v naši državi. Iz vasi je prišlo y mesta preko 1,5 milijona prebivalcev. Sprememba odnosa naseljenosti v korist mest je rezultat pospešenega procesa urbanizacije, ki se odvija pori impulsem industrijske izgradnje dežele. V zadnjih 30 letih se je povečal odstotek prebivalcev, ki živijo v mestih, od 18 na 30—35 odstotkov. Sporedno z rekonstrukcijo starih so nastala tudi nova naselja. Toda v večini primerov so nova naselja integriraaa s starimi na ta način, da so novi deli mesta teritorialno vklopljeni in zrasli s starim jedrom v organsko in funkcionalno celoto. Skoraj v vseh znanih mestih so nastale nove stanovanjske četrti in celi novi deli mesta (Beograd, Zagreb, Ljubljana, Sarajevo, Titov Veles, Skopje, Priboj na Llmu, Leskovae, Kraljevo, Krti-ševac, Svetozarevo, ArandCdo-vae, Šabac. Ložnica, Novi Sad, Brod, Sisak, Rijeka, Šibenik, Split, Mostar, Konjic, Zavodovim, Maglaj, Doboj, Zvornik itd.). Ponekod so ti novi deli mest tako globoko spremenili obličje naselja, da postajajo njihovi stari deli inferiorni v odnosu na novo mesto. Takšen je primer s Titogradom, Trstenikom, Zenico, Bugojno, Nikšičem. Semkaj je moč uvrstiti še: Prištino, katere središče se je spremenilo iz turško-vzhod-njaškega dela v moderno mesto, Zadar, Fočo, Kolašin, Sv. Stefana in vrsto drugih naselij, obnovljenih po vojnem razdejanju, dahe vrsto rudarsko-in-dustrijskih naselij kot Maidan-pek, Kostolac, Senjski Rudnik, Lukavac, Bor itd. Posebno skupino predstavljajo naselja, ki so se razvila ločeno od starih kot močneje individualizirane celote. To je primer z Novim Travnikom in Novim Beogradom, ki še nista teritorialno zrasla s starim delom mesta. V to kategorijo sodi tudi vrsta novih rudarskoindustrijskih naselij (Litva, Podlabin, Dolnji Gradec, Velenje, Železnik. Sevojno, Kidričevo. Vukoviči pri Goraždah, Ilijaš, Vogošča, Hrasnica, naselje Jugo-turbina« pri Karlovcu). Nekatera izmed teh naselij so popolnoma nova, nekatera pa so nastala v bližini istoimenskih vasi. Med nova mesta se štejeta tudi Ploče na ustju Neretve in Oteševo — letovišče na obali Prespanske- ga jezera. Poseben primer predstavlja mesto Nova Gorica, zgrajena ob Stari Gorici, ki je odsekana od svojega zaledja in priključena Italiji. S tem še ni izčrpana lista vseh novih mest, zgrajenih v naši državi po II. svetovni vojni. Številne rudarsko-industrij-ske »kolonije«, turistični centri in kmetijska gospodarstva so vznikla iz tal kot nova naselja v zadnjih 15 letih, vendar ta naselja nimajo statusa mesta. Kaj sodite, koliko tehta ta zeljna glava? Nič manj kot 8,75 kg, zrastla pa je v Lendavi Znamke sprijateljujejo ljudi Marsikdo, ki zbira poštne znamke, ne ve, da so posebni pogoji za to, če hoče kdo zamenjati znamke s filatelisti v inozemstvu in na ta način iz- popolniti svojo zbirko. Zamenjavo poštnih znamk z inozemstvom lahko opravljajo namreč samo člani Zveze fila-. telistov Jugoslavije in to ta- krat, ko se vpišejo v poseben spisek pri Generalni direkciji pošte, telegrafa in telefona. Zahteve za vpis sprejemajo republiške filatelistične zveze. Tudi glede samih pošiljk znamk za inozemstvo so določene omejitve. Tako je moč poslati, na primer, neki osebi v inozemstvu samo po eno pošiljko znamk mesečno. Skupna vrednost vseh mesečnih pošiljk, če se pošiljajo v inozemstvo naše znamke, lahko znaša največ 15.000 dinarjev, če pa gre za tuje znamke, 10.000 dinarjev. Neuničenih znamk ni mogoče zamenjati v treh mesecih od dne, ko so prišle v, promet. Preden jih odpremimo za inozemstvo, je treba poslati naslovljene in zapakirane pošiljke znamk preko filatelistične zveze Generalni direkciji pošte, telegrafa in telefona, da ta preveri, če odgovarja vsebina pošiljke odredbam predpisov, ki velja io za zamenjavo poštnih znamk z inozemstvom. Vsaka zame-irava, ki ne ustreza tem predpisom. predstavlja devizni prekršek. Vsekakor pa je vedno več filatelistov v spisku tistih, ki zamenjujejo znamke z inozem-stvo in sklepajo na ta način nova znanstva in prijateljstva širom po svetu. DRUŠTVO VISOKIH - Na Danskem je društvo visokih, katerega namen je, da rešuje probleme svojih članov. Po zaslugi naporov tega društva izdelujejo sedaj tovarne konfekcije obleko tudi za visoke, tovarne čevljev pa večje številke čevljev. Na sliki so člani sekretariata iz Kopenhagena. »Mali« človek med njimi ni član društva, temveč njegov odvetnik Billy Dahi, ki pa meri v višino »le« 180 cm. DROBNE ZANIMIVOSTI OBLEKA IZ PAPIRJA Nov postopek v izdelovanju in impregnaciji papirja, ki so ga odkrili v Ameriki, omogoča izdelavo cenene in praktične obleke, ki jo Je moč desetkrat nositi, nato pa se odvrne. Po svojem zunanjem videzu je obleka iz papirja takšna, da se sploh ne razlikuje od volnene ali bombažne obleke. Prve serije te obleke so vzdržale poskuse in zato bodo kmalu pričeli izdelovati velike količine. Poleg obleke bodo izdelovali iz tega novega papirja tudi klobuke, spalne vreče in kopalne obleke. V ČOLNU KOT V POSTELJI Ob obisku v Inštitutu za letalsko medicino v Farnbourgu Je bil za angleške novinarje najbolj privlačen ta gumijasti rešilni čoln, ki ga je prikazala znanstvena sodelavka Anne Wakley. Čoln ima »odejo« za zaščito pred mrazom, v dotiku z vodo pa se avtomatično napolni z zrakom. ORJAŠKI KROMPIR Na posestvu Petra Obradoviča, zidarja iz vasi Kameno, pridelujejo že štiri leta neobičajno velik krompir. Letos je Peter izkopal iz zemlje krompir, ki je bil težak skoraj kilogram in pol. Redek primer krompirja je poslal Peter v dar prodajalcu To-dorju Bošnjaku iz Herceg Novela, v čigar prodajalni stalno kupuje seme za to vrsto slavonskega krompirja, pri kmetovalcih znanega pod imenom beli krompir«. VSA DRUŽINA OBISKUJE SOLO Draško Glibič, direktor kina v Milanovcu ima štiričlansko družino in vsi člani te družine so šolarji. Družinski poglavar Draško obiskuje večerno srednjo ekonomsko šolo, njegova žena Bosa -osmi razred večerne osnovne šole, s’n Dragan je v četrtem, hčerka Dragana pa v prvem razredu osnovne šole. Vsi se dobro učijo. TRANZISTOR ZA KRATKE VALOVE Nekemu japonskemu in ameriškemu podjetju je uspelo izdelati transistorje, ki lahko sprejemajo tudi kratke valove. Kakor znano, so lahko doslejšnji radijski sprejemniki s tranzistorji posredovali samo oddaje na dolgih in sred-njih valovih. Novi tranzistorji, veliki kot škatla za cigarete, lahko sprejemajo razen teh postaj tudi oddaje vseh kratkovalovnih postaj v svetu. Specialni miniaturni zvočnik s precejšnjo močjo omogoča Jasnejši sprejem brez šumenja in drugih motenj ki so jih opažali pri doslednejših tranzistorjih. JEŽ PODRL KOLESARJA Kolesar Bratislav Obradovič se je peljal na svojem kolesu po starem selu pri Veliki Piani. Mrak Je bil popoln In kolo brez svetilke. Naenkrat je kolo udarilo v nekaj trdega, zračnica je eksplodirala in kolesar se je namah znašel v jarku poleg poti. Ko je vstal in prižgal žepno svetilko, je bil Obradovič zelo presenečen. Na zračnici Je visel večji Jež. MONTAŽNI NEBOTIČNIK, ZGRAJEN V DVEH MESECIH V Zahodni Nemčiji so pred dnevi dokončali konstrukcijo devet-nadstropne montažne zgradbe. Celetno zgradbo so najprej naredili v tovarni, nato pa so jo v delih prenesli na gradbišče. Da bi opravili ta posel, je bilo potrebnih okrog 500 betonskih plošč, ki so jih montirali s pomočjo specialnih dvigal. Montaža vsakega nadstropja je trajala največ sedem dni. Z vsemi notranjimi instalacijami je bila zgradba gotova v dveh mesecih. NOV NAČIN PREGLEDA ŽELODCA V Zahodni Nemčiji so skonstruirali majhne radio oddajne postaje, ki imajo pripojen tudi odgovarjajoči medicinski analizator dela želodčnih organov. Ti novi instrumenti za pregled bodo izrinili iz uporabe znane sonde in druge doslejšnje naprave za pregled že- lodca. Bolnik bo enostavno pogoltnil instrument, velik kot dvojna tableta aspirina in bo počakal, da preide svojo pot vse do debelega črevesa. Vse, kar bo na svojem gibanju skozi prebavne organe »opazil« v njihovem delu, bo takoj tudi oddajal. Dobljeni podatki bodo sprejeti v posebnem sprejemniku poleg bolnika in posneti na magnetofonski trak, nakar bo sledila podrobna analiza. PREVAJALSKI STROJ S SLOVARJEM 50.000 BESED Elektronski prevajalec, robot, ki so ga pred nedavnim predali namenu v Ameriki, razpolaga s slovarjem preko 50.000 besed in lahko prevaja besedila z ruskega jezika v angleščino in obratno. Ta prevod sicer ni popolen, vendar nudi strokovnjakom tekste, ki jih lahko zelo hitro izpopolnijo. Elektroniki prevajalec ni velikih dimenzij in je primeren za rokovanje ter že »dela« za veliki list »New York Times«, za katerega vsak dan prevaja členke iz moskovske »Pravde«. Konstruktorji tega prevajalskega stroja upajo, da jim bo z določenimi posegi uspelo zboljšati kakovost prevoda in kasnele konstrukti novi stroj za si-multano prevajanje z mnogih jezikov. SAM IZDELAL MAGNETOFON Avtoelektričar Dragutin Verčon iz Vršca je verjetno naš ed ni radioamater, ki mu je uspelo rečnim delom narediti megnetofon. Za to delo je potreboval več kot tri leta. Verčonov magnetofon po kvaliteti popolnoma odgovarja magnetofonu nemške znamke »Grunding«, po čigar načrtu je tudi narejen. Edini del, ki ga je Verčon moral kupiti, je bila magnetska glava. Magnetofon stane Dragutina Ver-čona okrog 20.000 dinarjev, medtem ko znaša cena aparata iste znamke iz tovarne skoraj desetkrat več. VIOLINA, STARA 327 LET Violino, ki jo ima Branislav Čabdarič v Somboru, je izdelal že leta 1633 znani italijanski mojster Nicolo Amatti, učitelj slavnega Antonia Stradivariusa. Nicolo je no violini zapisal: »Nicolous Amattis fecit in Cremona 1633«. Po mnenju nekaterih glasbenih strokovnjak v predstavlja ta violina redkost in ima veliko materialno vrednost. TANKER IZ GUME Po uspešnih poskusih s tako imenovanimi »gumijastimi kloba-sami« za transport nafte so izdelali v Angliji tanker po tem siste- mu, katerega zmogljivost znaša več kot 300 ton goriva. Tanker je moč zmotati v klobčič, kadar je izven uporabe. Preko številnih odprtin se ta neobičajni tanker napolni z gorivem v zelo kratkem času in tedaj dobi obliko vlačilca, ki samo malo moli iz vode. Več takšnih tankerjev vleče remonker do prostora, kjer se nafta izkrca, tankerji pa spet omotajo v klobčič in vrnejo do rezervama z nafte. Na ta način se prištedi, ne samo pri gradnji, temveč tudi v času in prostoru. REAKTOR VELIKOSTI PISALNE MIZE Jedrski reaktor, čigar višina znaša vsega 120 cm, so začeli graditi britanski strokovnjaki. Konstruktor dr. Willy Hale, profesor vseučilišča v Manchestru trdi, da bo ta reaktor najmanjši na svetu. Reaktor bo končan čez leto dni, uporabljali pa ga bodo za razne laboratorijske poskuse. MERI STAROST LEDENIH SLOJEV Profesor Roger Summer je odpotoval na Grenlanda z neko ameriško ekspedicijo, da bi, na samem mestu, proučil starost arktičnega ledenega plašča. Da bi lahko začel z delom, so morali v ledu izkopati globoko in prostrano jamo, v kateri se je znanstvenik gibal kakor v laboratoriju. S pomočjo natančnih instrumentov je meril starost posameznih slojev, kakor to kaže naša slika. Čestitkam ob Dnevu republike, rojstnem dnevu nove Jugoslavije, se pridružuje GOZDARSKA POSLOMA ZVEZA Murska Sobota Obnova gozdov spada med naše glavne naloge tudi prihodnje leto! Ob prazniku republike se pridružuje čestitkam HOTEL „ZVEZDA“ MURSKA SOBOTA Cenjenim gostom se toplo priporočamo! K prazniku republike, 29. novembru, čestita vsem svojim odjemalcem in delovnim ljudem Pomurja Kolektiv KOMUNALNEGA PODJETJA v GORNJI RADGONI, s svojimi obrati: GRADBENIŠTVO CEMENTARSTVO SLIKOPLESKARSTVO Prisrčne čestitke k prazniku republike, vsem zadružnikom in delovnim kolektivom! KMETIJSKA ZADRUGA GANČANI-LIP0VCI Našim odjemalcem k prazniku republike iskrene čestitke! Trgovsko podjetje »POTROŠNIK« MURSKA SOBOTA V naših skladiščih imamo blago vseh vrst za široko potrošnjo! Poslovnim prijateljem, kolektivom zadružnih gospodarskih organizacij in zadružnikom naše čestitke k prazniku republike! ZADRUŽNA HRANILNICA IN POSOJILNICA MURSKA SOBOTA K 29. novembru — prazniku naše republike, iskreno čestitamo vsem delovnim ljudem v komuni in po vsem Pomurju! Obrtno podjetje »MESOIZDELKI« Gornja Radgona Velike zaloge vsega v železninsko stroko spadajočega materiala ter elektromateriala. pohištva, radio aparatov, motornih vozil, dobite po konkurenčnih cenah v TRGOVSKEM PODJETJU »ŽELEZO« Murska Sobota POMURSKI VESTNIK. 27. NOV. 1960 12