111
Pripovedka o somovici ali o „jelenskem zelji".
(Iz Varažd. okolice.)
V 23. listu letošnjih „Novic" je gosp. Pohorski povedal kar je zvedil o mescu. Med drugimi pravi, da pri mesecu dozori somovica, to je, ona čudovita trava, ktero jelen je in nikdar ne zboli. Tudi jaz sem slišal tukaj v Varažd in u od tega zelišča pravlico, ki jo v tistem narečji slovenščine povem, v kterem sem jo slišal pripovedovati, ker kar je narodnega, naj bo tudi v pismu narodno.
Jenput je bil jen doktor vre *) jako star i jako vučen človek. Jenput išel je vu lov, da se malo sprejde, i gda 2) je išel posumi, na jenput zagleda, gde je jelen jel jelensko
i
!) Vre (ali) vec, to je, že; 2) gda ali 'da, to je, kadar; 3) dimo ali domov, domom, to je, domu; 4) na male falate, to je, na drobne kosce; 5) drvenjka, to je, vagan; 6) glet okrajšano namesto gledit, to je, gledat; 7) frtalj, to je, cetvrt iz nemšk. Viertel; 8) sestati se s kim, ali koga, to je, srečati koga.
zelje. A oq je poznal jelensko zelje i znal je, da, ako bi njega jel, bi navek zdrav bil. Išel je tam pak si je natrgal pun robec toga zelja. Došel je dimo 3) i rekel je slugi: „Cuješ ti, jeli buš ti ono spunil, kaj ti bum ja rekel? Ako buš ti to včinil, buš z menum skup srečen." A on veli: „Zakaj ne? ja bum 'se včinil, kaj mi buš rekel.u 1 rekel mu je: „Ti mene čisto na male falate 4) zreži i onda me vu jednu drvenjku 5) postavi i na 'sakoga falata deni zelje i onak me složi i ne smeš me predi dojti glet 6), nek onu istu vuru on isti dan za tri frtalje 7) leta tak, kak da je dete vu vutrobi materini, i tri frtalje ga mora nositi; tak ti mene ne smeš dojti predi glet. Ako buš tak včinil, buš srečen, kajti ja bum onda za naveke živel i navek bom mogel zvračiti 'sakoga človeka." I on ga je tak postavil i pokril vu drvenjki i zatisnul, da ne je mogel zrak friski nu-ter dojti. I 'da je jenput išel ov sluga po jedni šumi, ze-stal se je z vragom, i rekel mu je vrag: J7Idi onoga tvojega gospona, odtekni od one drvenjke, drugač ti bude vumrl." I sluga je došel i odpri je ovu drvenjku i videl ga je gde vre je čepel, kaj ti je štiri dane predi došel, neg mu je termin bil. Onda se je zrušil i rekel je: ?,A ti nesrečni sluga, zakaj si ne svoju reč obdržal? I još dan današnji bi živel, da bi ga bil na terminu odtekuul."
O mesecu sem tudi več slišal pripovedovati, pa za gotovo za zdaj več ne vem, kakor to, da tukaj okoli Va-raždina je ta vera, dokler je mlaj, ali kakor tukaj pravijo mladi mesec, more vsak dobiti to, kar meseca prosi. Zato se nekteri glede na mesec primejo za žep in ružijo z denarji govoreč: „kuliko penez je vezda v žepu, tuliko da navek imam". Drugi pa, kterim že starost prihaja, govore: wmladi moj mesec, pomladi ti mene kak si sebe"; — w&da tebe kača piči, mene glava zaboli".              M. Valjavec.