St. 42 Maribor, dne 28. septembra 191L Tečaj XLV List ljudstvu v^ pouk in zabavo. X«Kaja vsak četrtek in velja s poštnino vred In v Mariboru a pošiljanjem na dom za celo leto i K, pol leta 2 K in za Četrt teta 1 K. Naročnina za Nemčijo 5 K, za druge Izvenavstrijski a tlele 6 K. Kdor hodi sam ponj, plača na leto samo 3 K« Naročnina se pošilja na: Upravništvo „Slovenskega Gospodarja" v Mariboru. — List se dopošilja do odpovedi. — Udje „Katoi Mskovnega društva" dobivajo list brez posebne narošntaej m Eosamezni listi stanejo 10 vin. >— Uredništvo: Koroška cesta štev, 5« — Rokopisi se ne vračajo« >— Upravnlštvo: Koroils cesta štev. 5, vsprejema naročnino, inserate in reklamacije. Ineerate se plačuje od enostopne petttvrste za epkrai 15 sfea «a dvakrat 25 vin., za trikrat 35 vin. Za večkratne oglase primeren popust, Inserati se sprejemal do srede zjutraj, —i K* zaprte reklamacije so poštnine proste. O draginji. V zadnji številki smo poročali o velikih nemirih na Dunaja in v drugih mestih, ki so jih uprizorili proti „draginji" socialno-demokraški voditelji. Razjarjena množica je postala besna in prišlo je do žalostnih prizorov. Na stotine žrtev, sedi sedaj radi teh pouličnih izgredov po ječah, mnogo jih pa celi svoje polomljene ude v bolnišnicah. Pa pravijo, da Še ne bo konca teh protidraginjskih rabuk. V vseh večjih mestih' in krajih, kjer je mnogo delavstva, pripravr ljajo socialni demokratje shode in poulične pohode, da na njih izražajo svojo nevoljo nad draginjo. Sedanje razmere so za nižje sloje res težavne. Vsa živila in druge življenske potrebščine so se podražile. A smelo trdimo, da to draginjo čuti mnogo bolj ljudstvo na deželi, kmet sam. Delavske moči, katerih itak silno primanjkuje, so sedaj na deželi za 50, da za 100 in še več odstotkov dražje kot pred nekaj leti. Radi hude suše in vremenskih uim, ima kmej dandanes bore malo zrnja in drugih živil na prodaj. Da, letos bo še večina kmetov morala kupovati koruzo, ajdo, proso, po nekod celo za seme. O podraiženju železa, sladkorja, petroleja in drugih potrebščin smo pisali že zadnjič. Kje naj vzame kmet denarja, da je v stanu zmagati to draginjo v očigled letošnji suši? Največja hinavščina vseh kmečkih nasprotnikov, socialnih demokratov in liberalnih prekupcev pa je, da hočejo ti vso krivdo draginje zvaliti na ubogega kmeta. Gotovo je, da ti draginjski ptiči, ki Čivkajo neprestano „draginja, draginja", sami resno ne mislijo, da je iskati vzroke draginje res pri kmetu, ampak oni hočejo s tem kričanjem izzvati še hujši boj med posameznimi stanovi, da bi zamogli potem na račun ljudstva v kalnem ribariti in si polniti žepe. Žito, ki ga prodaja kmet, je primeroma s cenami moke in kruha izredno po ceni. Poglejmo! L. 1901 je bila cena pšenici ista kot letos, a najboljša moka je veljala tedaj kilogram 32 vin., ko stane danes 40 do 42 vin. Kruh se je podražil v tem Času za 60%. Cena goveji živini je bila ravno pred 10. leti le za 2 do 6 kron met. stot ceneja kot letos, meso je veljalo tedaj 1 K 50 vin. 1 kg, letos pa 2 K. Ali je torej kriv kmet draginje mesa,? Sladkor je veljal 1. 1901 1 kg 84 vin., danes stane 1 K; premog se je od 1. 1901 po- dražil za 30%, kava za 25%, Špirit za 50%, enako milo, platno itd. Splošno so se cene za vse te predmete povzdignile za 40 do 60%. Kdo povzroča draginjo, vidimo na velikih tržiščih. Na Dunaju je blago, ki se pripelje zjutraj ob. 2. uri na trg, ob 6. uri zjutraj že za 100% dražje, ker je moralo skozi celo dolgo vrsto prekupcev! „Argentinsko meso", „srbsko meso", vpijejo socialni demokratje. To vpitje je jalovo. Ko je bilo argentinsko meso v državi, se ga ni moglo prodati, in na tedne je ležalo v ledenicah na Dunaju. Meso iz Srbije pa je ravno tako drago, kot meso domaČe živine. Na drugem mestu pišemo, kako drago je argentip-sko meso na Angleškem, kljub temu, da tam nimajo carine na meso. Nasprotniki kmeta zajhtevajo, naj bi se tuja živina in meso carine prosto uvažalo v našo državo. Ali bo potem kaj boljše? Nič! Samo našemu kmetu bi bil zadan hud, smrtonosen udarec in ravno to je glavni cilj cele draginjske gonje. Socialni demokratje in liberalni prekupci kričijo samo o draginji mesa. O marsikaterih drugih predmetih, katerih podraženje Še bolj tlači delavstvo kot meso, pa molčijo. Zakaj ne napadajo bogatih judovskih tovarnarjev in prekupcev, zakaj se ne zaletavajo v kartele, ki so krivi visokih cen sladkorja, petroleja, moke, železa itd.? Z^to ne, ker je splošno znajno, da so socialno-demokraški voditelji s temi v tesni prijateljski zvezi. Socialni demokratje zato najpolj hujska-jo proti kmetu, ker vedo, da če uničijo kmečki stan, izgubijo najmočnejšega nasprotnika, in tudi njih Število bi se po obubožanem kmečkem ljudstvu pomnožilo. Res je, da vsi stanovi Čutimo draginjo, a pov-darjati moramo, da nam tega ne bo ublažilo ne vpitje socialnih demokratov, ne krvave poulične demonstracije in protestni shodi, ne argentinsko ali srbsko meso, ne hujskanje proti kmečkemu ljudstvu, ampak po-vzdiga kmetijstva, posebno živinoreje, in sploh uporaba sredstev, da se kmet opomore. Ministrski predsednik Gauč je v zbornici povdarjal, da le na ta način odpomoremo draginji, če povzdignemo domačo živinorejo, da bo avstrijski kmet zalagal sam naš trg z živino in živili, in Če se bodemo potom zadružnega vnovčevanja živine znebili židovskih prekupcev, ki so glavni krivci draginje. V dosego tega pa naj sodelujejo vsi stanovi in pred vsem državna uprava. Politični ogled. Dne 20. septembra: V nižjeavstrijskem deželnem zboru je prišlo do hudih prepirov med krščanskimi socialci in socialnimi demokrati, ki so se hoteli zagovarjati radi znanih dunajskih nemirov. Močno sta se sprla tudi poslanca dr. WeiJ3kjrchner in dr. Heilinger. — Danes se je otvorilo ! zasedanje češkega deželnega zbora. Cesarski namestpik knez Thun je v pozdravnem govoru pozival poslance k delavnosti. — V ogrskem državnem zboru traja ob-strukcija dalje. — Med Francijo in Nemčijo bo končno prišlo vendar do mirne poravnave. V večinoma vseh prepornih točkah je že prišlo do edinosti. — Italija odpošlje v Tripolis eno bojno ladjo, kar je Turčijo zelo razburilo. D n e 21. septembra: Zanimanje je vzbudilo dejstvo, da novi avstro-ogrski vojni minister nima več naslova „državni" vojni minister, ampak samo „vojni" minister. Avstrijski in ogrski listi si to spremembo različno tolmačijo. — V Lvovu je umrl bivši minister Filip vitez pl, Z,aleski. — V mestih na Češkem se ponavljajo draginjski nemiri, — Na Španskem se širi prekucuški duh vedno dalje, vlada je odredila stroge varnostne priprave, — Republikanska vlada na Portugalskem je začela znova preganjati katoliške duhovnike, V ječi se jiahaja sedaj oportski škof, tudi proti Školu v Bravji je uvedena preiskava, — Morilec ministra Stoli^na, Bagrov, bo postavljen pred vojno sodišče. Dne 22. septembra: Novi vojni minister pl. Auffenberg je izjavil, da on ne bo odtegnil drž. zboru predložene nove brambne postave. Urediti hoče vprašanje podčastnikov in prostovoljcev. Armada se mora urediti tako, da bo res služila željam ljudstva. — Ministrski predsednik Gauč je sprejel danes načelstvo kluba nemšk.onacionalnih državnih poslancev. — Uslužbenci na avstrijskih državnih železnicah nameravajo uprizoriti v bližnjem času splošno stavEo. Dne 23. septembra: Poroka nadvojvode Karla Franca Jožefa z princezinjo Cito Parma se vrši y soboto dne 21. oktobra na gradu Schwarzau na IPOI^lLflill^ J3K • Murnov France. (Vaika slika. Števo Ej. Skoro v vsaki vasi je človek, ki rad- svojih Čudnih lastnosti in posebnih nazorov obrača na-se pozornost sosedov. Tudi Murnov. France je bil eden izmed teh. No, France ni bil prav tak, da bi se moglo reči o njem, da mu kaj manjka v glavi, ne, on je bil jako prebrisan, po svoje sicer, in zato so trdile vaške Urše, da mu „malo manjka". Ne, neumen pa, France ni bil; saj je prav radi njegove prebrisanosti zaslovelo njegovo ime po naši vasi. Imel je France to hvalevredno lastnost, da je znal razposajeno mladino „prijeti v strah". Pravico do fantovskega življenja si je obdržal France tudi potem, ko mu je Bog po dolgem moledovanju naklonil zvesto iji pridno ženko Marušo, Ce se je France kake nedelje popoldan majlo „star" zibal ponosno po vasi, in je bila vaška „mladina" pod staro tepko preveč glasna, in Če se je raznesel glas,: „France Murnov gre", tedaj se je mladež plašno razkropila po vasi; saj je imela dovolj skušnje, da s Francetom ni varno črešenj zobati. To pa je bil tudi važen vzrok, da ga je mladina ob vsaki priliki po strani gledala in iskala prilike, se nad njim maščevati. Tako mu je že .večkrat ta ali oni skušal kaj napraviti, a ker je vselej potem skusil železno pest krepke Francetove roke, jim je sčasoma tudi to veselje minulo in jim ostalo golo sovraštvo do Franceta. No, France se ni menil za take čenče; da so ga le 'gospodarji in gospodinje radi imeli, pa je bil srečen. A gospodinje si je že znal pridobiti na svojo stran, ker jim je rad razložil, kako naj izbirajo piskre in sklede na semnjih, da ne bodo ogoljufane; on kot strokovnjak v tej stroki, jim je vselej prav svetoval. In zato se je vedno kaj mastnega grelo v peči, kadar je prišel kot težak kopat v vinograd ali pa mlatit. Gospodarji so ga pa zelo radi imeli, ker je pridno delal in ni silil v mesto in tovarne, da še celo kaka pikra je priletela včasih iz njegovih ust na račun, onih, ki prezirajo kmečko delo. Tako je živel Murnov France, ne sicer imenitno, vendar zadovoljno. Maruša je doma pridno gospodinjila: ej, da bi vi vedeli, kako skušena je bila ta Maruša! Sestra njegova, Mina, pa tudi ni bila, da bi dejal, zlobno ženišče, saj je imela ono leto kar dva ženina. No, pa se je vendar nekako razdrlo; e-den jo baje ni hotel, drugega pa ona pi marala, in tako je za enkrat stvar zaspala. „Lej, kaj bi se tako gnala za to možitev", dejal je modro France; „saj je še čas, če ne bo danes, bo pa jutri. Le potrpi Mi-naj, saj pri meni ti ne bo krivice", in tako je bilo. " Otrok France ni imel. Njemu sovražna mladina je trdila, da je storil to Bog iz previdnosti, ker bi tudi otroci ne bili nič boljši kot on. France pa se je udal v voljo božjo. Ko se je včasih vračal sam od mlaitve in mu je pridna gospodinja zavezala v culo velik kos pogače in potice, premišljeval je tako-le med potom: Kako bi bilo, Če bi Bog Človeka brez želodca postavil na ta svet, tla bi živel, a bi mu ne bilo treba jesti trikrat, ali vsaj dvakrat na dan. In prišel je tedaj bistroumni France do zaključka, da bi bilo tako življenje za krščanskega človeka popolnoma neprimerno. Pa je prav, da je ostal France kot strokovnjak -v tej važni zadevi, kajti mož je že nekaj Časa sem slovel po vsej naši dolini po svojem zdravem in obilnem želodcu. In to slavo je France po pravici tudi zaslužil. Ce je sedel pri obedu in se pred njim kadila polna skleda poparjenih mlincev, tedaj se je čutil France srečnega — tedaj je prvi prijel za žlico in jo zadnji položil na mizo. No, vaščani pa so veseli, da si more France s težkim delom zaslužiti to, kar s slastjo poje, in zato so mu radi privoščili tako veselje. Po letu mu je čisto dobro šlo — vsaj tako je trdil — a po zimi, tedaj ko je belil sneg hribe in doline, tedaj se je tudi' Francetu nagubančilo Čelo. Sedel je doma na zapečku in tožil svoji Maruši o slabih Časih — pa pajek mu je predel po Črevah. A v teh temnih dneh se mu je kot rešilna zvezda bliščalo upanje, da bo kmalu prišla zelena pomlad, za njo poletje in — mla-tev. In ko so začeli beli zvončeki poganjati doli za Sa.vio, tedaj se je Francetu popolnoma zjasnil obraz. S prvim pomladanskim dnevom se prične pri nas delo v vinogradih, in pri tem je France igral vselej veliko vlogo. Pred vsem je jako mučno delo kapanje v vinogradih. Da, ti reveži, ti kopači pač dobro čutijo, da si mora Človek v potu svojega obraza služiti kruha. France je vsako leto koparil od hiše do liiše in — dobro živel. Kaj je bil njemu trud; saj je vsak dan enkrat zvoni, stari Cotov Marko poldan na Topolovcu. Njemu je zvonil ta, h kosilu Vabeči glas kakor glas iz raja — ta glas mu je oživel in pretresel zadnji kotiček njegovega lačnega droba. Veselil se je France dobe kopanja, ali Če hočemo biti pravični, priznati moramo, da je on mlatev bolj cenil. Vsako nedeljo je pogledoval skrbno v pra-tiki, bo li kmalu tu porcijunkula; tedaj se je namreč po božjih in Človeških postavah pričela pri nas mla-tev. Ko bi ono vedno mlatil, ko bi dal Bog enkrat toliko žita, da bi trajala mlatev celo leto, potem — si je mislil — bi on zadovoljno živel na svetu. Beli kruh, mlinci in druge dobrote so mu tako prirastle k srcu, da se je težko ločil od njih. Kadar so sedeli pri mizi, tedaj jo bilo treba videti Franceta. Vselej in pri vsaki hiši je znal stvar tako zasukati, da je prišel na dobri prostorček. To pa je bil tisti, kjer so se jedi na mizo donašale. Kadar je prišla na mizo nova skleda, premeril jo je že iz daljave z bliskajoči-mi se očmi, in uljuden, kakor je bil, je vzel vselej skledo ženski iz rok, da jo postavi sam na mizo; in Bog ve, da je pri tem že vselej tako delal, da je prišlo „ta polito" na njegovo stran. (Konec prih.) Nižjem iAvstrijskem. — Delegacije bodo sklicane meseca decembra na kratko zasedanje, da rešijo začas^ ni proračun, glavno zasedanje pa bo spomladi 1912. — Današnja seja Češkega deželnega zbora je bila zelo kratka, vendar se je pokazalo, da se bo zasedanje mirno izvršilo. — Dalmatinski namestnik Nardelli namerava odstopiti. Za namestnika bo baje imenovan dr. grol Atjems, podpredsednik namestništva v Zadru, — Španska vlada je razpustila več anarhističnih delavskih društev, ki so Širila prekucuški duh. Dne 24. septembra: Splošno se sodi, da se bo nadaljno zasedanje Češkega deželnega zbora mirno vršilo. — Dr. Nagi je bil slovesno umeščen za dunajskega nadškofa. Pri slovesnosti je bilo navzočih več ministrov. — Za ruskega ministrskega predsednika je na mesto umorjenega Stolipina imenovan Vladimir Nikolajevič Kokovcev. — Med Italijo in Turčijo je razmerje vsak dan bolj napeto, poostreno pa je še bolj sedaj, ko pošilja Italija svoje bojne ladje pred Tripolis.. Dne 25. septembra: Novi vojni minister 'Auffenberg se je pripeljal danes iz Sarajeva. Zaprisežen bo dpe 26. t. m. — Na dnevnem redu seje državnega zbora v Četrtek, dne 5, oktobra, je prvo Čitanje vladne predloge o spremembi poslovnega reda državnega zbora. — Cesar je sprejel danes v. avdijenci bivšega vojnega ministra Šonajha, — V Italiji je splošno razpoloženje za vojsko s Turčijo. Listi pišejo večinoma za vojsko. Vpoklicanih je pod orožje mnogo rezervnih častnikov in moštva. Dne 26. septembra: Cesar je sprejel danes ministrskega predsednika Gauča in se je razgo-Ivarjal ž njim o pripravah1 za) zasedanje državnega zbora in o draginjskih razmerah. Nato je bil sprejet od cesarja skupni finančni minister Burian. — Nižje-avstrijski deželni zbor je razpravljal o zadevi znižanja prevoznih cen za živino, o možitvi učiteljic in o predlogi, naj se proglasi nemščina kot edini učni jezik na nižjeavstrijskih šolah. — Staročeška stranka na Češkem se bo razdružila. En del se bo priklopil Mladočehom, drugi del pa katoliški stranki.. — Nemška vlada je pritrdila večinoma vsem predlogom Francije glede maroške zadeve. — Italija se oborožuje dalje. Rsizn© novice. * Našim naročnikom. Š 1., oktobrom se začenja zadnje Četrtletje za plačevanje naročnine in za novo naročbo. Vabimo vse one naše somišljenike, ki še niso naročeni na naš list, da si ga takoj naroče. Naročnina znaša od 1» oktobra do konca leta samo 1 K. „Slov. Gospodar" se tiska sedaj v 10,000 izvodih, kar pomeni, da je zadp je leto krog naših naročnikov se nepričakovano zvišal. Vendar je Še mnogo takih, ki bi si „Slov. Gospodarja" lahko naročili; pogrešamo pa naš list še tudi v .mnogih gostilnah in trgovinah. Somišljeniki, agitirajte za nove naročnike! Ponovno prosimo tudi vse one naročnike, ki še dolgujejo naročnino, da nam jo v kratkem pošljejo. - * Njih ekscelenca, knez ip Škof g. dr. Mij ael Napotnik, bodo v nedeljo, tine 8. oktobra v Šmarju pri Jelšah blagoslovili lepo popravljene kapelice k'riževega pota na sloveči božji poti proti sv. Roku.. Prijatelji sv. Roka in pobožni slovenski romarji ste povabljeni k lepi slovesnosti. * Novo šolsko leto v kn. Šk. bogoslovnici v Mariboru se začne dne 2. oktobra popoldne z duh. vaja^ mi, * Na znanje. „Gospodarske Novice" št. 19, kot priloga „Slov. Gospodarju" št. 41, je državni pravd-nik radi nekega članka zaplenil. Da se nam izdaja „Slov. Gospodarja" ni preveč zakasnila, so „Gosp. Novice" to pot izostale. Cenj. naročnikom naznanjamo, da foodo prihodnje „Gosp. Novice" izšle še-le 5. oktobra in sicer v podvojeni izdaji, 19. in 20. številka skupno. * „Straža" — zaplenjena. Državno pravdništvo je zaplenilo ponedeljkovo „Stražo" radi članka o razmerah na spodnještajerskih sodiščih. * Kdo uprizarja po mestih nemire proti „draginji"? Ne delavci, ne obrtniki ali drugi nižji stanovi sami, ampak socialdemokraški židovski voditelji, ki žive na račun svojih delavskih somišljenikov, lepše in imenitnejše kot bogati tovarnarji in milijonarji. To je dejstvo, proti kateremu socialni demokratje ne mo-rej'o ugovarjati. Hujskarija o draginji je samo pesek, ki ga mečejo delavskim množicam v oči rejeni .voditelji socialne demokracije. Namesto, . da bi se bojevali proti velikim špekulantom in prekupcem, ki izmozga-vajo ljudstvo, pa hujskajo svoje zaslepljepe pristaše proti kmečkemu ljudstvu, ki se bojuje z vsemi silami za svoj obstanek. Da bi socialdemokraški voditelji nastopili proti tovarnarjem, prekupcem in kartelom, ki dražijo dan za dnevom kmečke potrebščine, železo, petrolej, milo, platno itd., o tem jim ne pride na misel. Resnica je, da nemire proti „draginji" uprizarjajo najbolj tisti, ki draginje sploh ne Čutijo. To je njih „kšeft". * Nemškutarji so se v seaanjem draginjskem boju postavili proti kmetu in na stran meščanov. Tudi oni ne vidijo druge draginje, nego draginjo meba, in pričakujejo boljše čase samo od srbskega in nr-gontinskega mesa. Zato se tudi ^Stajerc" jezi, da se «i sklical takoj državni zbor, ko so to socialni demokratje zahtevali. Da pri tem mahne tudi pri naših kmečkih poslancih, ki kljub vsem napadom v teh draginjskih časih stojijo zvesto ob strani kmečkega prebivalstva, 'je samoumevno. Posebno si privošči dr. Korošca ter pravi o njem, da se je na Dunaju pred ministrskim predsednikom Gaučem izrekel proti temu, da se skliče državni zbor. To je laž, kakoršno si lahko izmislijo le popolnoma pokvarjeni ljudje. Celo nemški listi si niso upali tako lagati in so poročali, da, se je dr. Korošec izrekel proti prenagljenemu sklicanju državnega zbora, kar bi bilo ugodno samo za social-demokraške agitacije, a bi draginji prav nič ne opomoglo. Kakor dr. Korošec, tako so se izrekli tudi za^ stopniki čeških' in nemških kmečkih strank za zasedanje začetkom oktobra, ne pa za takojšnjo zasedanje. V smislu „Stajerčevih" izvajanj 'pa so govorili sociajni demokratje in liberalni Nemci. Laž je tudi, da se dr, Korošec zdravi po toplicah in hodi po kor-zih, ker je lahko vsakdo nedeljo za nedeljo zasledoval njegovo organizatorično delovanje po Spodnjem Štajerju. „Štajerc" se naj raje bavi z rečmi, ki so mui bolj znane, n. pr. kako si polni Ornig svoje žepe in koliko časa se on vsako leto zabava po toplicah'. * Koraedlanti okoli „Štajerca" strašno kričijo, ker zopet ne bo Štajerskega deželnega zbora, in pred očesom državnega pravdnika pretijo, da bodo poslali naše voditelje Čez štajerske gore, da jih ne bo nikdar več opaziti. To je višek nemškutarskega, hinavstva. .V Gradcu nemški in nemškutarski voditelji nočejo niti privoliti v regulacijo Drave, doma pa zmerjajo njih hlapci slovenske poslance, ki se potegujejo za gospodarske zahteve spodnještajerskih volilcev. Pribito o-stane za vse večne Čase, da stranka, v kateri sedi Ornig, ni hotela dovoliti regulacije Drave,' in da je torej le pesek v oči ljudstva, ako kvasi „Stajerc", da je kriva obstrukcija, da se to in ono ne stori. Nemci in nemškutarji so tega krivi. Ako bi tekla Drava po nemških tleh, bi bila že regulirana! * Med Nemci v Gradcu je prišlo do hudega spora. Poslanec "VVastian je odstopil kot državni poslanec graškega mesta. Sedaj se tepeta za ta mandat Du-najčan dr. Weidenhoffer in graški občinski svetnik dr. Gargitter. * V avstrijskem državnem zboru je skupno 280 kmečkih poslancev, ki zastopajo takozvane agrarne zahteve. Med Jugoslovani jih je 34, med Cehi 45, med Poljaki 48, med Rusini 29, med nemškimi krščanskimi socialci 68, med nemškimi nacionalci 39, med Vse-nemci 2, med Italijani 10 in med Rumuni 5. Slovani so glede kmečke struje močneje zastopani kot vsi drugi avstrijski narodi. * Slovencem, ki bodo obiskali jesenski sejem v Gradcu, priporočamo, da se poslužijo gostilne „,Zum Andreas Hofer", ki se nahaja v Prokopigasse 12. V tej hiši ima tudi kat. slov, izobraževalno društvo „Kres" svoje prostore, V gostilni so na razpolago tudi prenočišča, * Koroški Slovenci zmagujejo. Ni dolgo tega, kar so pri občinskih volit.v,ah v občini Vernberg pri Beljaku sijajno zmagali Slovenci. Dne 14. t. m. so Slovenci pri občinski volitvi v Dobrlivasi zmagali v III. razredu z 92 glasovi proti 15 posilinemškirn, v II. razredu pa je dosegla slovenska stranka znat:io manjšino. V Prevaljali so se vršile volitve dno 15. septembra, Prodrli so večinoma zavedni slovenski možje. Posnemajmo vrle koroške brate pri občinskih volitvah! * Slovenskim trgovcem in obrtnikom. Več prekmurskih slovenskih fantov, premožnih in poštenih starišev, bi ra#o vstopilo v uk pri Štajerskih slovenskih obrtnikih in trgovcih. Dotični, ki želijo sprejeti te učence, naj to javijo našemu upravništvu. Družba sv. Mohorja v Celovcu Šteje za letosi 84.855 udov. Vsi ti prejmejo letos naslednji književni dar: 1. Molitvenik za Šolsko mladino. 2. Koledar za leto 1912. 3. Deseti brat. 4. Mladim srcem. 5. Na J.u-trovem. 6. Zgodbe sv. Pisma, 17. zvezek, V zsjmeno ali v doplačilo — kakbr si je kdo pri vpisovanju želel — se Še doda: 7. Troje povesti. Z razpošiljatvijo smo pričeli ravnokar. Potrudili se bomo, da častiti udje dobijo knjige najprej kot mogoče. Red za letošnjo razpošiljatev je sledeči: 1. Amerika, Afrika, Azija. 2. Krška škofija. 3. Razni kraji. 4. TržaŠko-koprska škofija. 5. La/vantinska škofija. 6. Ljubljanska škofija. 7. Goriška naflšikofija. Cenjene gospode poverjenike, katerim se knjige pošiljajo, nujno prosimo, naj takoj, ko dobijo avizo, pošljejo po nje na železniško postajo, da ne bode sitnih1 reklamacij, ki povzročuje-jo družbi samo zamudo in nepotrebne stroške. Ob enem vsem Častitim gospodom poverjenikom, ki prejmejo po železnici po več kot eno balo, uljudno naznanimo, da se nahaja zapisnik udov vedno v oni bali, ki ima najnižjo številko. Stroške, katere so imeli gospodje poverjeniki za odposlatev denarja in pa prejem knjig, morajo jim posamezni udje povrniti. In one gospode poverjenike, ki dobivajo svoje knjige neposredno v družbini tiskarni, prosimo, natj čim preje pošljejo po nje, da nam zavoji ne zastavljajo prepo-trebnega prostora. — Odbor. Novo vojaške čete v Bosni in Hercegovini. Nova brambna postava za Bosno in Hercegovino dolo-* ča zvišanje dosedanjega števila novincev ter so isto porabi deioma za osnutje Čet deželnih strelcev na konjih, slično onim na Tirolskem in v Dalmaciji. Neposredni davki. Tekom IV. Četrtletja 1911 postanejo neposredni davki na Štajerskem plačni v na^ slednjih obrokih: I. Zemljiški, hišno-razredni in hiš-no-najemninski davek ter 5odstotni davek od najemnine onih poslopij, ki so prosta hišno-najemninskega davka, in sicer: 10. mesečni obrok dne 31. oktobra 1911; 11. mesečni obrok dne 30. novembra 1911; 12, mesečni obrok dne 31. decembra 1911. — II. Občna pridobnina in pridobnina podjetij, podvrženih javnemu dajanju ralčunov: IV. četrtletni obrok dne 1. oktobra 1911. — III. Rentnina^ in osebna dohodnina, v kolikor se ti davki ne pobirajo na račun državne bla-gajnice potom odbitka po osebah oziroma blagajnicah, ki izplačujejo davku podvržene prejemke, in sicer 2. poluletni obrok dne 1. decembra 1911. * Katoliški učitelji v Nemčiji so res vzor pravih' ljudskih učiteljev. Sodelujejo pri mladeniških, ljudskih in stanovskih društvih, predavajo o njih, vodijo razne poučne, socialne tečaje, telovadbo mladine itd. Zategadelj pa vživa katoliški učitelj v Nemčiji tudi velik uglecl pri katoliškem ljudstvu. Ljudstvo jih spoštuje, ker so res pravi prijatelji ljudstva in ne igrajo vloge političnih hujskaičev, kakor se to dogaja drugod. Njih organizacija pa je tudi vedpo močnejša. Leta 1890 je imela Katoliška učiteljska zveza v Nemčiji samo 649 Članov; v naslednjem desetletju je nar rastlo število na 9664, v zadnjem desetletju pa že na 18.062 Članov. Katoliško ljudstvo ljubi take učitelje, ki žive z ljudstvom, Čutijo ž njim, pa narod tudi vzgajajo po naukih in načelih krščanstva. m Maribor. Podružnica Slovensko Straže za Maribor in. okolico prireja ob ponedeljkih zvečer družinske večere. Prvi tak večer se je vršil dne 18. septembra v gostilni g. KirbiŠa vi Viktringhofovi ulici; drugi pa dne 25. septembra pri Inkretu v KarČevini.. Dne 2. oktobra se vrši družinski večer zopet pri Kir-bišu. Zabava je na teh večerih prav izvrstna. Vabimo opetovano mariborske Slovence, da se udeležujejo teh prireditev v korist Slov. Straži, m Maribor. V ponedeljek so stali pred mariborskimi porotniki 4oletna Ana Rokavec, posestnica iz Grušove, njena 161etna lici Marija Rokavec ter 46-letni Janez Ganser, viničar v Celestrini, obtožepi, da so hoteli dne 3. marca t. 1. zastrupiti moža obtožen-ke, Jakoba Rokavec. Ganser je preskrbel strup, ka^ terega sta Ana in Marija Rok.aivec zmešale možu, oz, očetu Jakobu v jed. Le slučaju se ima Rokavec zahvaliti, da je ostal pri življenju. Porotniki so vprašanje, Če je A. Rokavec kriva poskušenega umora svojega moža, potrdili; sodišče jo je obsodilo na 6 let težke ječe s postom, Janez Ganser pa je dobil 3 leta težke ječe-Hči Marija, pa, ker je mati preklicala njeno sokrivdo, je bila oproščena. — V torek, dne 26. septembra je bil obsojen 341etni posestnik Jožef Topolovec iz Gradiša radi prekoračenega silobrana na 6 mesecev težke ječe, ker je izbil Andreju VidoviČu z bičem okor soobtoženi Franc Topolovec je bil rafdi krivega pričevanja obsojen na dva meseca težke ječe. m Maribor. Mlado življenje ugasnilo. Dne 25,-t. m. je v Počeliovi pri Mariboru po dolgi bolezni mirno v Gospodu zaspal gimnazijec VI. razreda, Alojzij Majcen, Zdrav bi s tekočim Šolskim letom dovršil gimnazijo, toda Vsemogočni je določil drugače; namen življenja mu je dal izpolniti v zorni mladosti, in mladi Lojzek ga je brez strahu, zroČ smrti v oči, izpolnil kakor junak. Zato pa mati, dasi vdova, paj ne žaluje, marveč bodi ponosna, da je rodila junaka večne domovine. Pogreb je bil včeraj, dne 27, septembra... m Št. Ilj v Slov. goricah. V bolnišnici usmiljenih bratov v Gradcu je umrl dne 20. septembra tukajšnji posestnik in odbornik šentiljske občine, g. Jožef Kaudela. Rajni je bil eden tistih redkih Nemcev,, ki Slovencem !ni odrekal njihovih' pravic. Pri zadnjih občinskih volitvah je volil v II, razredu 2 Slovenca in 2 Nemca. V občinskem odboru je glasoval večkrat s Slovenci, Rajnega so prepeljali .v Baden pri Dunaju- m Št. Ilj v Slov. gor. Naša mladina se pripravlja na narodno veselico, ki se bo vršila v nedeljo, dne 22, oktobra v Slov. Domu, Na v^poredu bo igra, šaljiva trgatev in še več drugega, Mariborčani, sosedje in domačini, pridite»!, — Siidmarka je torej vendar odpustila organizatorja naseljencev, FraiB-a, ki se je izdajal v javnosti za veleposestnika. Na njegovo mesto je imenovan potovalni učitelj Hoyer. Le bodimo pazno na straži! m Sv. Lenart v Slov. gor. Pred par dnevi sem se vračal od Sv. Trojice čez Porčič v St, Lenart. Ko pridem čez most na Velki, bi mi kmalu postalo slabo vsled ogromnega smradu, ki je izviral iz enega kupa tik ob okrajni cesti. Po dolgem povpraševanju sem izvedel, da vozi in spravlja na ta kup nek Sentlenar-čan čreva in druge odpadke od kur, kar povzroča o-kuženje zraka daleč na okrog. Čudno, da oblasti tega ne vidijo, saj je vendar ta „kurji britof" naravnost ognjišče za razne bolezni itd. Kaj poreče k temu trž-ki občinski urad? Tudi okrajni odbor bi naj kaj enakega prepovedal, zlasti, ker se nahaja dotični kup ravno na sredi med vozno cesto in pešpot o. Upamo, da bo ta sramotni pečat našega trga v kratkem odstranjen. m Sv. Lenart v Slov. gor. Nemška dobroduš-nost. Tukajšnja posestpica vdova Kristina Pnul ]e dolgovala dvema tržanoma skupen znesek 140 K, a ker jima ni ob določeni uri plačala, sta ji zarubila vso svinje in še nekatere druge premičnine. In zakaj? Zato, ker ni hotela enemu od teh dveh prodati svojega posestva. Čudno, poprej je dobila vselej od Sudma.rke posojila, kolikor ga je le hotela, Še vsiljevali so ji ga, a sedaj, ko bi ji bilo res treba pomagati, in ko bi se ji zamoglo z malenkostjo pomoči, sedaj je niso hoteli več poznati. To je pač najboljši dokaz, koliko smemo verjeti našim posilinemcem. Zali- tog, da še vedno nekateri naših posestnikov verujejo tem Šentlenartskim prijateljem. m Fram. Framski mladeniči in možje! Ali ste slišali v nedeljo to vpitje, trobentanje in ropotanje? Ali ste slišali „hail"-kUce fajerberkerjev? Ali niste spoznali, kaj cela reč pomeni? Slovenski možje in mladeniči, ali si boste že skoro ustanovili slovensko požarno brambo v slovenskem Framu? In vi Iramski mladeniči in možje, ki ste udje požarne brambe, pokažite, da ste Slovenci, pokadite syoj narodni ponos, pa bo bramba slovenska, in videli boste, v kratkem času bo Štela požarna bramba nad 50 najboljših mož in mladeniČev, in nikdo nas ne bo več izzival s pruskim hajlanjem. m Sv. Trojica v Slov. gor. „Grazer Tagblatt" od 23. septembra prinaša sledeči dopis, ki ga priobčimo v prevodu: „Od Sv. Trojice v Slov. gor. nam pišejo: Zadnji ponedeljek pozno zvečer je zopet gorelo v največji bližini Golobbovih posestev. To je zdaj že tretjikrat letos, in vsakokrat je sum požiganja le preveč opravičen. Posebno Čudno je, da so se vršili ti ¡požari dne 18. marca, 18. aprila in 18. sept. Ce pomislimo, da se prišteva Golobbova družina med vrle vzdrževalce nemštva pri Sv. Trojici, potem lahko slutimo, kje bi trebalo iskati lokave požigalce. K sreči se je mogla v tem slučaju vsaka večja nevarnost zabraniti," Dopisnik nemško-nacionalnega glasila namigava, kakor da bi bili Slovenci požigalci. Proti temu sumničenju se mi odločno zavarujemo. Našega slovenskega ljudstva se ne sme na tak nizkoten način žaliti. Mi smo pošteno ljudstvo in se od posili-nemcev ne damo žaliti. m Sv. Itupert v Slov. gor. Žalostna usoda je zadela kmečko hišo Franca Goznik v Rogoznici, žena je na porodu, najstarejša hčerka po komaj lOdnevni bolezni gleda v smrt. Novorojeno dete so kot Lizo kr-ŠČevali ob 10, uri dopoldne, dne 25. t. m. v iarni cerkvi, doma pa je ravno ob istem času umirala lGletna sestrica Micika. Kdo naj popiše to žalost? Dobri krščanski hiši naše globoko sožalje! m Sv. Benedikt v Slov. gor. V nedeljo, 1. oktobra po večernicah bomo imeli pri nas shod v gostilni „Pri pošti". Govori drž. in dež. jposlanec Ivan Roškar. Možje in mladeniči, vsi na shocl! Ptujski okraj. p Ptujske novice. Krčevinsko Bralno društvo je priredilo .v, nedeljo, dne 24. septembra v ptujskem Narodnem Domu zabavni večer, pri katerem se je tudi predstavljala narodna igra „Domen", Ta velika igra v petih dejanjih zahteva vsestranske sigurnosti, in reči moramo, da je krčevinsko Bralno društvo lahko ponosno na svoje igralce, oziroma igralke! Splošno so vsi dobro lagali, a posebno priznanje pač .zasluži Domen (g. tajnik Kranjc), sin zasebnice Mete (Horvat), katerega na vso moč preganja in sovraži ■graŠČak Sova, JurČeva Anka ostane zvesta Domenu v vseh stiskah; mojster cele igre pa je bil berač Urh (g. organist Sentjurc); vidi se mu, da je star igralec, ki se zna popolnoma uglobiti v svojo vlogo. Prostorna dvorana je bila natlačeno polna domačinov, pa tudi tujcev; posebno pa so se odlikovali vrli Sentjur-čani (Scavnica), ki so pod svojim vodiem g. organi-stom zapeli več krasnih in umetnih pesmi! V spodnjih prostorih je bila prosta zabava, govoril je urednik g. Kemperle in več drugih, ki so se zlasti spominjali k vojakom odhajajočega g. tajnika Kranjca, kateri je Tes čas požrtvovalno deloval za dobro stvar. Bog ga ohrani Čvrstega in zdravega tudi v vojaški suknji! — Letošnji vinski mošt bo izborne kakovosti; dal Bog, da bi se izvršila trgatev ob ugodnem vremenu. p Vurberg. Tukajšnjim posilinemško-liberalnim gospodom je Kmečka zveza trn v peti. Posebno pa že nekaj časa sem kaj radi napadajo našega, od vseh iaranov ljubljenega g. župnika. Tako najdemo zopet v zadnji Številki „Nar, Lista" dopis iz Vurberga, v katerem so gotovi gospodje g, župnika zopet nesramno napadli. Povod k temu pa je to: Tukajšnji liberalci so napravili neko nedeljo v gostilni g. Goloba Teselico. Akoravno je pa tem gospodom list „Slovenski Gospodar" po njihovem mnenju najmanj vreden, so pa vendar dali za to veselico tiskati v njem vabilo, misleč, sedaj pa bodo gotovo prišli vsi „klerikalci" na zabavo. Ker se pa naše ljudstvo kljub vsem .vabilom ni udeležilo veselice, zvračajo zdaj vso krivdo na g. župnika, Češ, g. župnik in drugi okoli iarovža so vsega krivi. Zakaj: Ker so to nedeljo kakor vsako leto, Šli k sosednji župniji na cerkveni shod, in niso imeli doma popoldanskega opravila, zategadelj tako mali obisk. Gospodje, bodi vam povedano, da na to nedeljo ni bilo nikoli popoldne doma, opravila, in tudi letos niso vprašali gotovih liberalcev, ker teh navadno pri blagoslovu ni. Ker je bil čisti dobiček namenjen za šolsko kuhinjo, očitajo g. župniku, da nimajo srca do otrok in starišev. Ali ni to grdo obrekovanje, katero mi vurberški župljani kljub temu, da se gg. duhovniki ne pustijo zalgovarjati, naj-ostrejše obsojamo, ker je bil že marsikateri faran priča njihovi darežljivosti. Da je bila udeležba tako slaba, ste si pa krivi gotovo sami, ker se tako obnašate proti našemu kmečkemu ljudstvu. Bodi vam tudi povedano, da se ljudstvo ne ogiba gostilne na župniko-vo zapoved, ampak zato, ker se obklada iz gostilne ljudstvo večkrat z raznimi priimki. Sedaj pa konec besedi. — Več župljanov. p Vurberg. V zadnji Številki „Nar, Lista" me nek dopisnik dolži, da sem jaz poročal v „Slov. Gospodarja" o zadnji veselici pri Golobu. Kaj li mislite, da le jaz in g. župnik piševa dopise v „Slov. Gospodarja"? Saj imamo na Vurbergu veliko izobraženih mladeničev in značajnih mož, ki znajo tudi pokrtačit liberalce, kadar je treba. Potem piše dalje, da sem prišel vohunit na veselico in da nisem plačal vstopnine. To je nesramna laž! Jaz imam dve priči, ki sta bili z menoj, da sem plačal vstopnino, brez da bi me moral kdo opomniti. Zahvaljujem se tudi tistemu gospodu liberalcu, ki mi je poslal „Nar. List", ker naj drugič teh par vinarjev podari v ubogo Šolsko drugače bi ne izvedel te novice. Svetujem mu pa, da kuhinjo, ker jaz ne potrebujem tega lista. — Anton Fanedl, organist, p Majšperg. Žalost za žalostjo obiskuje letos našo župnijo. Ni Še preteklo pet tednov, odkar smo z veliko žalostjo gledali v grob za rajnim cerkvenim ključarjem Simonom Mesaričem, ki je umrl v najlepši moški dobi. In dne 21. septembra smo pokopali na ormoškem pokopališču preČ, g, kaplana Simona Petek. Malo bolni gospod se je podal dne 4, septembra v varaždinske toplice, a že dne 8. septembra se je mislil odpeljati naravnost iz toplic v Gradec v bolnišnico. Toda bolezen se je tako naglo shujšala, da je moral že v Ormožu izstopiti in se tamkaj podati v bolnišnico. Dne 19. septembra prehitela je gospoda smrt; previden s sv, zakramenti je zjutraj ob 4. uri mirno v Gospodu., zaspal. Po smrti ključarja Mesarica je rajni g. kaplan zelo žaloval. In kratko pred zadnjo uro je vzdihnil g. kaplan: Oh, ubogi MajŠperža-ni! Iz teti besed se razume, kako nas je lju!'l vsace-ga posebej in vse skupaj. Ljubili smo pa tudi mi gospoda kaplana in nikoli nam ne pride iz spomina. Zategadelj se nas je podalo, ne vedoč drug za drugega, Čez 30 mož in žen iz majšperške in sosednje gorske župnije dne 21, septembra v Ormož, kjer bi nam imeli pokopati ob 11, uri dopoldne istega, kateri nam je bil tako ljubeznjiv in malone 4 leta delil z nami žalost in veselje. Pogreb je-bil preložen na 3. uro popoldne. Udeležilo se ga je lepo število ljudstva, sorodnikov, prijateljev in znancev od vseh krajev, Crez 30 sobratov-duhovnikov, med pjimi preČ.g. dekan in mestni župnik slovenjebistriški, kateri so sprevod vodili ter v kratkih, a jedernatih besedah orisali življenje rajnega gospoda, S solznimi očmi nesli so rajnega majšperški larani v z venci okipčani rakvi v mestno cerkev in potem na pokopališče, kjer se nismo mogli vzdržati joka pri besedah preč. g. dekana, ko so nam znoviČ omenili mirni značaj pokojnika. Zbrani učitelji in duhovniki so zapeli dve nagrobnici. Hvala vsem! Rodil se je rajni gospod dne 19. oktobra 1876 pri Sv. Marjeti niže Ptuja, v mašn.ika je bil posvečen dne 25. julija 1903. Kaplanoval je pri Sv. Ru-pertu nad Laškim, pri Mali Nedelji in dozdaj v MajŠ-pergu. Povsod si je pridobil srca župljanov kakor tudi otrok. Zato ga je .vse rado imelo. Naj počiva rajni gospod v miru v domaČi zemlji! p Velika Nedelja. Igra „Repoštev", ki jo je priredila Mladeniška zveza dne 24. t. m. po večernicah, je prav krasno uspela. Vsi igralci so rešili prav dobro svoje vloge, a vendar moramo Še posebej omeniti tovariša Škofa, ki je kot bukvovez s svojim šaljivim nastopom izzval preobilo smeha. Igra je prinesla tudi prav lep prispevek za mladeniško zastavo. p Hardek. Zadnja dva tedna je bilo živahno v naši občini'; bile so namreč volitve občinskih odbornikov in župana. Nobeden se ni nadjal, da bi tako izpadle, kakor so. Poslušajte! Vodja Štajercijanske stranke se je zbral s svojim krdelom v gostilni gosp. Bauerja v Ormožu. Povabil je tudi več kmetov, da bi mi tako plesali, kakor bi on trobenta!. Toda hvala Bogu, ni jih dosti dObil. Katere pa 'je dobil, pa jim je bilo tudi žal, ker nobeden ni postal odbornik. Izvoljen je bil ta vodja za odbornika, da se lahko prepriča o občinskih računih. Volili so ga tudi naši možje. On pa je takoj mislil, da bo njegova stranka žu-panila in nas tako odtujila naši materi Sioveniji in nato tudi veri. Delal je na vse pretege. Toda, kakšen je bil izid teh volilnih bojev in naporov? G. vodji je gotovo slabo postalo, ko je izvedel za končni izid. Naš katoliško-narodni kandidat, g. France Hanželič, je dobil 9 glasov, a nasprotnik pa le — 2. Povesili so Štajercijanci glave ter se tiho pobrali iz volišča. U-pamo, da bo novi župan zanaprej marljivo deloval za blagostanje občine ter za katoliško-narodne Slovence, Za prvega svetovalca je bil izvoljen g. Ivan. Kirič, posestnik y, Pavlovcili. p Pavlovci pri Ormožu. Veste kaj je novega? Ormož in Ptuj bodemo zvezali s peškim brzojavom, ki bo iz Ptuja v Ormož potreboval gotovo manj Časa kot 1 dan. Prej bo prišel kot tristo brzojavov po žiti. Kaj ne? Poslal sem dne 18. septembra ob uri popoldpe brzojav iz Ptuja v Pavlovce pri Ormožu, in čujte čudo, brzojav je komaj ves utrujen prisopihal dne 19. septembra v Pavlovce. Torej je rabil cel popoldan in celo noč. Oh, zakaj se je tako mučil. Saj ni bila sila. Ne smemo tudi zameriti, ker je dva dni prej malo deževalo in pot menda ni bila lepa. Kaj takega se jo že večkrat pripetilo. Opozarjamo na to višje poštne oblasti, da se zanimajo za hitrost odposlanih brzojavk. p Vurberg pri Ptuju. V nedeljo dne 1. oktobra priredi tukaj po sv. maši Slovenska kmečka zvoza politični shod. Govorit prid« naš deželni poslanec dr. Korošec in drugi. Volilci pridite v obilnem številu. Ljutomerski okraj, 1 Ljutomer. Vinska letina bo letos y, ljutomerskih, ormoških in južnem delu Slov. goric zelo izvrstna. Posamezni vinogradniki trdijo, da bodo pridelali več vina kot leta 1908, sladko pa bo bolj kot ono iz 1. 1890. Mošt bo gotovo imel 22 do 26% sladkorja, Pa je letos grozdje tudi lepo zdravo, kakor že najstarej- ši ljudje ne pomnijo, Muškatelec, rizling, Žlahtnina, rulandec in druge žlahtne vrste se ti svetijo tako mikavno, da moraš nehote poskusiti jagodo. Bolj žalostno je v listih delih ljutomerskih goric, kjer je neusmiljena toča pobila vinograde. Drago pa bo tudi letošnje vino, ko že dolgo ni bilo tako. Kupci se že tudi pridno oglašajo. Pretečeni teden je prišlo iz Gradca in Gornjega Štajerskega cela truma prekupcev, ki pa niso mnogo opravili, ker so naši vinorejci že opozorjeni, da bodo cene letošnji kapljici lepše, kot nam pravijo ti meŠetarji. Gospod urednik! Podlistek v zadnjem „Slov. Gospodarju", v katerem pišete o vinskih letinah v 18, in 19. stoletju, nas je zelo zanimal. Vsak je rad čital, kaka vina so bila v pretečeni dobi. 1 Iz gornjeradgonskega okraja. Nesramnost liberalcev je dan za dnevom večja. V „Slov. Narodu" napada nek „Radinski" vaš list, ker je priobčil neke dopise o volitvah v naš okrajni zastop in ostro prijel posilinemce. Slovenci gornjeradgonskega okraja znamo, da smo postopali Slovenci obeh strank složno, zakaj pa sedaj to napadanje? Ko bi bili Slovenci zopet popolnoma zmagali, gotovo bi si pristaSi „Slov. Naroda" in „Sloge" lastili zmago. Naši pristaši so storili pri agitaciji svoje, to nam ne more nihče oporekati. 1 Negova. Naš deželni in državni poslanec g. Ivan Roškar priredi v nedeljo, dne 1. oktobra po rani maši pri nas na prostoru pred cerkvijo politični shod. Pridite vsi Negovčani in sosedje poslušat svojega poslanca. Slovenjgralki okraj« s Slov. Gradec. StariŠi, vaša dolžnost je, da pošiljate otroke v okoliško šolo. Žalostno je pač opazovati, da so nekateri okoličani tako nespametni in silijo svoje otroke v nemško šolo. Slovenska Šola je od nekdaj na dobrem glasu; učiteljstvo je pridno kot malokje. Brez skrbi jim lahko zaupate svoje otroke. Okoličani, vi vzdržujete svojo šolo, donašate velike žrtve za njo, morate pa imeti tudi toliko zaupanja v, njo, da le tu sem pošiljate svojo deco! Nikdo se naj ne izgovarja s praznimi besedami; če mu ni kaj po volji v slovenski Šoli, naj se pritoži pri g. ravnatelju šole ali krajnem Šolskem svetu, ne pa da bi kar meni tebi .nič ne pošiljal svojih otrok v okoliško šolo. Mestna Šola nas nič ne briga.; okoličani smemo biti ponosni, da imamo svojo izvrstno Šolo,, — Okoliški kmet, i ^ s Velenje. Nepričakovano lepo se je obnesla veselica, ki jo je priredila v nedeljo, dne 24. t. m. Dekliška zveza v Društvenem Domu. Udeležba je bila kljub slabemu vremenu velika, Skoroda vse sosednje župnije so bile zastopane v velikem številu. Dekleta sa prav lepo uprizarjala žaloigro „Vestalka", Vse se je čudilo lepemu in korajžnemu nastopu naših kmečkih deklet. Med posameznimi dejanji so nas prijetno zabavali vrli škalski tamburaši z lepim ubranim tam-buranjem.. Hvala jim! Prav mično so pele male deklice pesem: „Slovenka sem" in „Liepa naša domovina", Prihitel je na veselico tudi moški pevski zbor iz St. 'Jurija ob juž. žel., ki je zapel par lepih domoljubnih pesmi. Vsa čast tem požrtvovalnim mladeničem! Vsa ta prireditev je pa dobila neko posebno svečanost in slovesen zaključek, ko je ob koncu igre povabil g. župan na oder vse pričujoče občinske svetovalce in odbornike ter je vpričo teh in vseh gostov izročil vlč. g. župniku lepo diplomo častnega občan-stva občine Velenje. Mrak je že nastopal, ko smo odhajali zadovoljni vsak na svoj dom z željo, da bi se nam zopet kmalu priredilo v Društvenem Domu kaj enakega. s Kavče pri Velenju. Na nekem tukajšnjem vrtu smo opazili cvetočo jablan, ki pa je že skoraj brez listja. Drevo je popolnoma v snežnobelem oblačilu. s Zavotlnje. Naša liberalna gospoda je začela zopet uganjati svojo staro zaplotno" politiko. S skrivnimi neosno.vanimi ovadbami na oblasti skuša škodovati osebam, ki nočejo plesati po njihovi liberalni godbi, posebno pa skuša ugonobiti našo trgovino. Gospoda! Prej bi bili opustili prirejati liberalne shode, vabiti na nje vse najslovite liberalce celega okraja in uganjati liberalno, proticerkveno politiko, pa bi bila mirna Bosna. Nam kmetom je nova trgovina v veliko korist, ker imamo v njej nekako pomoč, ki nas varuje pred pretiranimi cenami, izkoriščanjem in Šikaniranjem. Povemo pa, da smo toliko ponosni in samostojni, da nam ne bo gospodovala ljubenska žlahta, ki se je po naši dobroti lepo vsedla v naš kraj, Če je tudi Še tako tesno zvezana s celjsko žlahto. Taki ljudje naj bi nas v zahvalo sedaj zasramovali in strahovali! Je pač prava „smola" na vseh koncih in krajih; kdor pa za smolo prime, se osmolu s Št. Vid v Zavoclnjem. Našega župana Stevl-na v TopolŠčici javno vprašamo: Zakaj so opravila v, St. Vidu „nepotrebni stroški" ? kakor ste se blagovolili izraziti ob neki, za nas važni priliki, za kar imar-mo priče, če bi bili vi na to že pozabili. Naše največje veselje je, kadar imamo v nedeljo opravilo pri paši sloveči podružnici, katero smo si z velikim trudom povečali in olepšali. Ako pa vi o tem drugače sodite, pa vemo Iz tega, kam pes taico moli. Sploh pa vas o-pravila pri naši podružnici nikoli niti vinarja ne stanejo. -- Sentvidčani, Sledi več podpisov. s Marenberg. Posilinemci pač hitro vse pozabijo, Če je treba varovati svoje pristaše. Mi se Še dobro spominjamo, kako je zavrelo pri nas, ko je bila znana pravda, v katero je bil zapleten dajvčpi kontrolor Drobnitscb. Mislili smo, da ne bodo radi občevali purgarji ž njim. Pa kaj še DrobnitscK je Še vedno „obman" Sudmarke. Privoščimo ga jim tako dolgo, dokler ostane še v Marenbergu. Konjiški okraj. k- Konjice. Kmečka hranilnica in posojilnica zelo lepo napreduje. Ko' se je ustanovila, so ji naši nasprotniki prerokovali, da ne bo dolgo živela, a sedaj pa tak lep napredek. Saj pa Kmečka posojilnica tudi zasluži zaupanje ljudstva. V načelstvu in nadzorstvu so najbolj ugledni možje celega okraja, ki dfe-lujejo zastonj in vzorno. Kmetje, Če imate odveč denarja, le poslužujte se lastnega zavoda, če pa rabite posojilo, vam Kmečka posojilnica rada ustreže. k Konjice. Naše konjiške „Nemce" razburja no-viea, da je gospod Ignacij Ozvatič kupil od gospo-dičen Boruker hišo v konjiškem trgu. V nemških listih jadikujejo, da je zopet en del nemške posesti prešlo v slovenske roke. k Zreče. Hudo je za nas živinorejce, ko so živinski sejmi zaprti, da ne moremo prodati živine. V naših krajih je živina zdrava, a trpeti pa moramo z onimi vred, kjer je okužena. Naj bi se tistim prekup-cem, ki na.v,adno zanesejo živinsko kugo v naše kraje, bolj sttrogo stopilo na prste. — Naša mladina se pridno giblje. V nedeljo, dne 15. oktobra si ustanovi mladeniško in dekliško zvezo. Govorit pride Č. g. dr. Hohnjec iz Maribora. k Vitanj« V nedeljo, dne 1. oktobra po prvem cerkvenom opravilu, bo v prostorih kmečke posojilnice (v stari šoli) v Vitanju, imel g. poslanec Pišek shod. Možje in mladeniči ste vabljeni, da se tega velevažnega shoda prav obilno udeležite. Razpravljale se bodo razne kmečko-gospodarske in delavsko zadeve. Celjski okraj. c Celje. V znani zadevi dr. Kukovca se je vršila dne 19, septembra pred celjskim okrožnim sodiščem prizivna obravnava. Dr. Kukovec je bil, kakor znano, obsojen na teden dni zapora, ker se je po iz-povedbi treh prič pečal na „glaciju" z neko žensko. Sodišče je dr. Kukovčevemu prizivu ugodilo in ga oprostilo. Pri tej razpravi je imel dr. Kukovec tri priče, ki naj bi dokazale, da je bil on navedeni večer ves čas v njihovi družbi. Ta dokaz pa sodišče ni smatralo za doprinešen, ampak je dr. Kukovca oprostilo z utemeljevanjem, da bi pohujšanje ne bilo javno, ker bi se bilo vršilo proč od ceste. Vsa zadeva pride pred državni zbor, Celje. Občinske volitve za okoliško občino se bodo vršile v Času od 15. do 20, oktobra t. 1, Celjski posilinemci bodo z vso silo naskočili 1, in 2, volilni razred, c Iz Savinjske doline. R e s n a b e s e d. a. Naša lepa dolina ima črno piko, ki dolino pači, in to je nepotrebna šulferajnska šola na Polzeli. Nemška pro-testantovska drznost nam jo je vsilila, a kratkovidni slovenski stariši jo podpirajo. Brez Slovencev bi se šola niti otvoriti ne mogla. Nemci dobro vedo, da so sami v neznatnem Številu, zato lovijo slovenske otroke — in v novejšem času so začeli sem naseljevati nemške otroke brez starišev, ki utegnejo biti enkrat še velika nadloga za polzelsko občino. Značilno je to, da je človek, ki je bil duša temu ponemčevalnemu gibanju, protestant Voigt, obrnil Polzeli hrbet, pravijo, da je bil odpuščen. Seme, ki ga je zasejal, je žalibog ostalo. In sad?? Naj zadostuje samo, kar smo poiz-vedeli iz ust nekega očeta, ki je lani ves gorel za blaženo nemško šolo, ki se je pa po enem letu izkušnje izrazil: „To malo, kar je moj fant zna, je pozabil, priučil se pa ni nič." Da, ljubi oče, prav imaš! Kako se bo tvoj slovenski fant kaj prida naučil, ako ne sliši v šoli ne besedice v maiterinem jeziku? Kako bi pa ti zijal, ko bi tvoj predstojnik začel tebi ukazovati recimo v italijanščini, ki ti je čisto tuja? Ali si torej stariši, ki so potratili celo leto v dragem življenju svojega otroka, ne bodo po pravici delali težke vesti? Ali bodete matere privolile, da bo vaš ljubljenec sedaj, ko se prične novo Šolsko leto, stopil zopet v to mučilnico? Ali ni največja bedarija, iz 5, 6-razrednih Šol, kakor jih imate v BraslovČah, na Polzeli, v St, Pavlu, pošiljati otroke v to zakotno enoraz-rednico? Ali ne veste, da imate sami odločevati o vaših otrocih, i.n da vam pod milim Bogom nikdo v tem oziru kaj ukazovati ne sme? Naznanite nam vsako osebo, katera bi vas hotela siliti ali vam groziti. Ne veste li, da je to kaznjivo? Pošiljajte svoje otroke v večrazredne domače Šole, katere ste vi z velikimi stroški postavili, in kjer se bodo otroci na podlagi materinega jezika priučili zadosti nemščine, kolikor je dobro za vsakdanje življenje. Vi, slovenski učitelji, pa delajte složno v blagor naše slovenske mladine. A-ko kedaj, je ravno sedaj najneugodnejši čas za razprtije. Pa skrbite, da bo naše katoliŠko-narodno ljudstvo imelo do .vas popolno zaupanje ter delajte pri vaši „Narodni stranki", kateri ste vi stebri, na to, da sc ne bo bratila z nemčurji. Mi pristaši Kmečke zveze bomo skrbeli, kakor doslej, tako tudi zanaprej, da ne bo ne eden naših otrok pomagal množiti število odpadnikov, c Iz Savinjske doline. Hmeljska kupčija je sedaj večinoma končana. Pridelovalci so _skoro že ves hmelj prodali. Liberalni hmeljarski mešetarji se bodo letos zadovoljno zarili v svoje brloge Čez zimo, saj jim bo dobiček, ki ga imajo od naprej kupljenega hmelja, dal skozi zimo lepo, udobno življenje. Vprašanje je, če bodo imeli druga leta prekupci tako bogato „žetev". c Gornji Grad. Na dan dne 28. septembra so bile razpisane volitve za tržko skupino v okrajni za-stop Gornji Grad, a so bile brzojavno odgodene za nedoločen Čas vsled nekega priziva trga Gornji Grad. Trgi volijo 11 zastopnikov, od katerih pripadajo na Mozirje 2, Rečico 4, Ljubno 4 in Gornji Grad 1. S svojim edinim zastopnikom se je pa Čutil trg Gornji Grad v s.v.ojih pravicah prikrajšan., in je vložil rekurz, kateremu se je načeloma tudi ustreglo. Ker igra pri odmeri zastopnikov na posamezne trge davčna moč veliko in edino vlogo, gredo umevno sličpi prizivi le na adreso pristojne oblasti, c. kr. okr. glavarstva v Celju, do katerega smo vsaj do zdaj imeli zaupanje, da na podlagi zadostnih podatkov zamore nepristransko računati in zna volitve postavno razpisati, da se izogne nepotrebnim posledicam. Veseli pojav je vendar, da se je v naši gornjegrajski tržki občini začelo jasniti, a neumljivo je samo to, zakaj se gospodje že pri prejšnjih volilnih dobah niso za to pobrigali. Zdaj ko se bliža že 11. ura, ko bo treba dajati račun od hiševanja, pa začnete streljati še-le s takimi kanoni. Ako že večje nesreče ne bo, ima naš nastop vendar tudi dobro stran, da bi se mi GorpjegradČani vsled objemov morskih pajkov, ki so se v okrajno blagajno kot nepremagljivi gospodarji zapletli, na potapljajoči barki vendar Še nekaj časa zadrževali. — Tržan. c Gornji Grad. Volitve v okrajni zastop Gornji Grad iz skupine veleposestva so izpadle, kakor se je pričakovalo. 5 savinjskih glasov je podleglo 6 nasprotnim, vsled česar so bili izvoljeni sledeči gospodje: Levar Tona, Levar Franc, Govek, Irman, Bak, Krajnc, Sarb in Drukar. Čestitamo dosedanjim gospodom v zastopu, ki so spravili okrajne finance skoraj do poloma z 70% okrajno doklado, ki je pač neprimerna in velikanskem dolgu okoli 300.000 K ter naj ne bodo Pirove zmage preveč veseli. Konec na^ zadovanju in zadolževanju se bliža, ker prihodnjost bo pokazala, kaj premore zdrava gospodarska razsodnost. Gornjigrad. Pri volitvi dne 22. septembra iz (veleposestniške skupine okrajnega zastopat je prodrla dosedanja zadretska stranka "proti savinjski, ki je še to pot podlegla. Izvoljeni so: z 11 glasovi Franc Sanb, dosedanji načelnik, in Jožef Krajnc, po domače Hudel; z 10 glasovi M. Zidam, po domače Pok; z 6 glasovi J. Praznik", po domače Govek, A. Drukar, notar, Anton in Franc Sever; z 8 glasovi Franc Koleno (Irman). Volilcev je bilo 11, 5 naših'. Glavna no-sitelja napredne ideje sta zmagala z 1 glasom veČine, torej precej krepka odpoved Čeprav manjšina proti liberalnemu gospodstvu, kateremu sta na pomoč hitela kmet Suhovršjiik iz NoveŠtifte in Bavčevkino pooblastilo, ni bila organizirana, Nekdo se veliko trudi, da bi še občine vštimale za napredno idejo. Bomo videli! Iz trške skupine je volitev radi ugovora preložena. c Galicija. Veselica našega Izobraževalnega društva dne 24. septembra, se je kljub slabemu vremenu dobro obnesla. Videli smo poleg obilnega števila domačinov tudi cenj. goste iz sosednjih župnij. Prvo igro „Prepirljiva soseda", so mladeniči izborno rešili. Posebno nad vse pričakovanje lepo so dekleta, ki so danes nastopile prvokrat, izpeljale igro „Pri gospodi". Igralke so se globoko uglobile v svoje vloge, kakor skrbna gospa „Svetlin" (Neža Superger), tako njena hči „Tekla" (Frančiška Cokam). Veliko smeha je napravila huda kuharica „Tini" (Alojzija Cvikl), kakor tudi priprosta služkinja „Mari" (Frančiška PernovŠek), vse je pa spravila in sprijaznila prijazna gospa nadzornica (Marija Kugler). Ploskanje in živio-klici so bili porok, da imamo tudi pri na-ši mladini vrle igralske moči. Le tako naprej! Šaljivi srečolov je napravil tudi veliko smeha, mnogim pa prinesel tudi srečo. Prosta zabava je bila pa res prijetna in se je povedala marsikatera vspodbudna napitnica. Vršilo se je vse v najlepšem redu brez vsakega prepira, to kaže, da biva pri nas dobra in pošteno ljudstvo. — Podgorski. c Ljubno. Dne 18. septembra je umrl tukaj bivši kmet Jožef Krumpačnik, p. d. RepelŠek, v 84. letu starosti. Rajni je bil zelo spoštovan med ljudstvom. Znan je bil daleč na okoli. Rad se je skazal tudi dobrotnika ubogim. N. v m. p.! c Šmihel nad Mozirjem. Tukajšnja Kmetijska podružnica je priredila v nedeljo, dne 17. septembra gospodarski shod, ki je bil prav dobro obiskan. Kot govornik je nastopil Vičanski Skerlec od Velike Nedelje. V začetku njegovega govora nam oriše naš gmotni kmečki položaj, za tem nas pouči, kako si pripravimo seno za setev; na ta način dobimo tri vrste zrnja: drobno, katero ni za setev, srednje in debelo. Debelo zrnje, ki ima močno kaljenje, se poseje. Govornik nas je poučil tudi o brežnili travnikih, nam je iz lastnih izkušenj priporočal izboljšanje, . oziroma prenovitev naših travnikov. Nadalje nam je predavatelj na podlagi lastnih izkušenj izračunil, kako lepi dobiček imamo od novih travnikov pri molži naših krav, ako si nabavimo posnemalnike za mleko. S pomočjo dobrih travnikov redimo tudi več prašičev, katerim naj kuhamo klajo s parom v brzoparilnikih, za katere se rabi mnogo manj darv in truda. Po govoru se je navzoči č. g. župnik govorniku z iskrenmi besedami zahvalil. Na prošnjo nam je g. Skerlec obljubil, da nas zopet obišče, in sicer na dan 22. oktobra v Mozirju. c Izpod Gore Oljske. Pri nas smo imeli hudo sušo, tako, da je ena jablan zdaj, ko je pomočil dež, v najlepšem cvetju kakor spomladi. Redka prikazen. c Sv. Lenart nad Laškim. Zdaj v novejšem času se loči svet v dva dela. Eden je veren, drugi pa liberalen. Liberalni zastopniki so večinoma vsi gosposki, da se ločijo od pas kmečkih ljudi. Iz Laškega hodim po cesti Čez St. Lenart. Po večerih sem vsakokrat našel dva mlada gospoda, ki sta se držala jako napeto in pokohci hodila. Od kraja sem si mislil, sta menda dva tujca iz Laškega ali iz Celja. En- krat pa vprašam starega gostilničarja: „Kdo sta pa ta dva mlada gospoda, ki ju hi večkrat srečam?" — „Ej, žnidarjeva sta tu iz Vrha." — „Ja, tako, jaz sem pa mislil, da sta to kakšna Študirana gospoda, ker eden ima vedno „cajtenge" v rokah1 in slamnik." — Grede na vrh se mi pridruži eden vaSčan. Napeljem govor na žnidarjeve gospode. On pa pravi: ,„Pri žnidarju je samo gospoda." Ena gospica še nima klobuka, pa kar še stara Mica ni gosposka, zato pa kar streže in kuha. Mladi gospodje kar „caj-tnge" berejo in roke tam zadi sklenjene nosijo. Pri tej gospodi je liberalna zbornica. Tam se vse posvetuje in sklene. Kot svetovalca prideta včasih še zraven Blatnikov in Fajferjev. Kadar se gre za kaj večjega, Še stari Fajfer." To mi je pravil moj spremljevalec iz Vrha, — Popotnik skozi Sv. Lenart. c Sv. Lenart nad Laškim. Pretečeni ponedeljek, dne 25. septembra popoldne, so se pripeljali po cesti imenitni svatje, Peljali so se v zeleni kočiji na „lojtre". En gospod je bil za starešino, drugi stric pa za družnika in voznika; kot vodnica pa je čakala Franca v lopi. Nevesta je imela koroški klobuk, ženin pa je bil tako vesel neveste in vožnje, da je pri prvi hiši v vasi na vso moč zaukal. Iz tega glasnega ukanja smo sklepali, da morajo biti svatje, in ker je voz krenil po cesti naravnost proti cerkvi. Tudi dva „muskonterja" sta bila v družbi. Radoveden videti svate! jo uberem za njimi. Ko pa pridem do cerkve, vidim organista v delavni obleki, kočijo pa stati daleč od cerkve. Vrnil sem se, ker sem videl, da niso bili svatje. — Radovednež. c Čebelarski! ¡iodrnž'i;ca za Savinjsko dolino priredi v nedeljo dne ]. oktobra pop. ob 3. uri poučno predavanje o prezimovanju čebel, pri g. Francu Leve, Šrnova, Št. Janž na Vinski gori. c Sv. Fr&-čiš^k v Stražah. Prihodnjo nedeljo t. j. dne 1. okt. bode ustanovni shod Kat. izobr. in bralnega društva pri Sv. Frančišku na Stražah v prostorih pri Martincn. Vspored: 1. Razlaganje pravil. 2. Vpisovanje novih udov. 3. Volitev odbora. c Gototlje. V nedeljo, dne 1. oktobra vsi v Gotovlje na vinsko trgatev, katero priredijo gotoveljski fantje v gostilniških prostorih g. Ivsna Kača Cisti dobiček je namenjen za hrano ubogih šolskih otrok. Vstopnina za osebo 40 vin. Začetek točno ob šesti nri zvečer. c Gsmilsko. Tukajšnja Dekliška zveza uprizori v nedeljo dne 1. oktobra pod Volkovim kozolcem žaloigro „Ljudmila". Med odmori nastopi domači pevski zbor. Svoje sodelovanje nam je obljubil tudi moški pevski zbor iz M. Nazaret. Na vsporedu je še nekaj mičnih deklama-cij. Začetek točno ob 8. uri pop. K obilni udeležbi se vabijo vsi domači, bližnji in daljni sosedi zlasti dekliške zveze od blizu in daleč. Ifft * v* . i « JSre&iski okraj. b Sevnica ob Savi. Slovenski stariši! Bliža se Čas, ko bodete morali odločiti vaše otroke v šolo. Vsak slovenski oče in mati, ki želita svojim otrokom srečno bodočnost, bosta dala vpisati svojega otroka v slovensko ljudsko Šolo. Ne dajte se pregovoriti od raznih posilinemcev, da bi dali vpisati vaše otroke v šul-ferajnsko šolo, Ako daste vpisati svoje otroke v Šul-ferajnsko šolo, je poguba za vas in za vaše otroke. Saj kakor vam je znano, ako doseže omenjena šola zadostno število otrok, postala bode. javna in Sulfe-rajn jo bode zvrnil na vaše rame, vzdrževali jo bodete vi, kakor se je to že zgodilo v drugih krajih. To bi se bilo lansko leto že skoraj zgodilo, ako bi vele-zaslužni poslanci Kmečke zveze pevarnosti ne odstranili. Imamo slučaje, da otroci, ki so obiskovali šulfe-rajnsko šolo, ne znajo ne pisati ne brati. Sedaj, ko so odrasli Šoli, jo preklinjajo in veliko jih je spregledalo ter stojijo sedaj na naši bojni strani. Ali pomnite cenjeni slovenski stariši, da bi bilo poprej, ko ni bilo te šole, kaj slišati tukaj o protestantizmu, kakor se žalibog godi sedaj. Skoro vsi tukajšnji odpadniki od sv, katoliške cerkve so obiskovali šulferajnsko Šolo, in sedaj so v verskem in narodnem oziru izgubljeni. Slovenski stariši! Zapomnite si besede narodnega velikana, nepozajbnega škofa A. M. SlomŠeka, ki je rekel : Prava vera bodi vam luč, materin jezik bodi vam ključ, do zveličanske narodne omike! — Rodoljub, b Planina. Dobili smo sledeči dopis; kot popravek ga ne moremo smatrati, spričuje pa, da Planinci skrbno čitajo naš list. „Ni res, da sem bil od c. kr. sodnije v Sevnici dne 30. avgusta 1911 obsojen na tri dni zapora in 200 K globe. Plačal sem 30 K kazni brez kake druge odškodnine. Planina, dne 25. septembra 1911. — Ludvig Schescher-ko mlj." — — No, sedaj pa je čast Planine rešena. b Podčetrtek. V Sopoti je dne 22. septembra popoldne zažgal petletni otrok posestnika Jakoba Kožuha slamo poleg ognjišča v hiši. Plamen se je takoj razširil in uničil v kratkem času hišo, kakor tudi gospodarska poslopja z vsemi premičninami. Pogorelo je seno, žito in ves žiy.ež ter tri svinje, Skoda znaša več tisoč kron, zavarovan pa je bil posestnik samo za 500 kron. Otrok, ki je zažgal, se je igral z vžigalicami, ko je začelo goreti, pa je zbežal. Stariši, pazite na otroke! b Bizeljsko. Naši liberalci si belijo glave, kdo piše dopise iz Bizeljskega. Iščejo in iščejo, pa nikogar ne najdejo. To je smola. No, vašemu delovanju bomo že še večkrat posvetili pozornost. — Letošnje vino bo izborno. Nismo pričakovali tako sladke kapljice. Cena bo letos izredno visoka. Saj se kupci kar trgajo za mošt. Pa malokateri vinorejec proda vino vnaprej. Samo to napako opazujemo, _da ljudje začnejo prezgodaj s trgatvijo. Sedaj priraste vsak dan mnogo sladkorja v grozdju. Letos se bo Bizeljčan pa postavil. Ko bi ljudje le prav zmerno pili žlahtno kapljico, ampak ne Čez mero. Iz celega sveta. Nesreča sa francoski bojni ladijl. Dne 25. septembra se je v francoskem pristanišč* Tloulon vnel smodnik na bojni ladiji „Liberta", V nekaj minutah je iladija razletela in se potopila. Vseh 500 mož posadke je utonilo ali pa so ubiti. Morilca Bagrova, ki je ustrelil ruskega ministrskega predsednika, so v nedeljo, dne 25. septembra, v Kijevu obesili. Kot jud je hotel pred smitjo še govoriti z judovskim duhovnikom, a je to zahtevo o-pustil, ker je hotel državni pravdnik prisostvovati njunemu pogovoru. Ne kopiji jame drugim, da ne padeš sam vanjo. Poroča se o smešnem dogodku z žalostne krvave nedelje na Dunaju. Nek čevljar iz Ottitkringa, ki pa je že davno zrastel nad mladeniška leta, je preteklo nedeljo načeloval neki tolpi, ki je razbijala in pustošila po dunajskih ulicah. Ko se je čevljar vrnil s svojega „zmagoslavnega" pohoda domov, je našel svojo ženo v obupnem joku, kajti njegovo lastno delavnico so mu ljubi sodrugi popolnoma opustošili in močno poškodovali. Skof — rešitelj, Skof v Rodezu, Ligopnes, je videl, ko je šel na izprehod z dvema učiteljema, t kako drvi po cesti splašen konj z vozom, na katerem sta bili dve ženski. Pogumno je skočil konju nasproti, ko je drvil proti nekemu bregu, zgrabil ga je za uzdo ter ga končno obvladal, ko ga je povlekel konj Še kakih 30 metrov naprej. Prihitelo občinstvo je pogumnega Škofa živahno pozdravljalo. Koliko merijo železnice na svetu? Dolžina železnic je znašala koncem leta 1909 1 milijon 6.748 km, to leto je dolžina Železnic prekoračila prvi milijon kilometrov. Leta 1859 je bilo Še samo 100.000 km železnic. Dva duhovnika utonila pri rešilnem poizkusu. V Santo Marinella sta nadzorovala pri kopanju gojence kolegija sv. Jožefa duhovnik don Michele Tana-rati in redovnik p. Angelstino. Nenadoma opazita nekega mladega delavca, ki se je potapljal. Oba sta skočila v vodo delavcu na pomoč, a sta oba izgubila življenje v valovih. Tudi delavec je utonil. Rudar zadel glavni dobitek. Glavni dobitek srbskih tobačnih srečk v znesku 75,000 frankov, je zadel nek nemški rudar iz Dobrzana. Banka, pri kateri je kupil srečko na obroke, je poslala svojega uradnika v Dobrzan, da bi obvestil rudarja o nepričakovani sreči. Dobil ga je, ko se je ravno vračal z dela. Se isti večer sta odpotovala v Prago, da je podpisal razna pooblastila za dvignjenje dobitka. Omenjeni uradnik je nastanil rudarja v nekem hotelu, kjer pa ni spal v postelji, ki se mu je zdela prelepa, temveč na predposteljni preprogi. Drugi dan se. je vrnil domov-s predujmom 5.000 K. Žrtve dunajskih nemirov. Od socialnih demokratov uprizorjeni veliki izgredi nosijo za seboj žalostne posledice. Izmed težko ranjenih sta umrla dne 21. septembra dva, in sicer ključavničar Joa^chims-tlialer in nek sluga Lechner. V bolnišnicah na Dunaju leži Še več težko ranjenih, od katerih bodo nekateri, Če sploh okrevajo, ostali siromaki celo življenje. Oni trije, ki so že umrli, ip večinoma vsi oni, ki leže po bolnišnicah, kakor tudi tisti, ki hladijo svojo vročo socialdemokra-ško kri v ječah, so v starosti nad 18 in 28 let. Vse te žrtve se imajo zahvaliti socialno-demokraškim voditeljem za svoje nezgode. Zanimivo je, da* je nahujskana množica večim malim obrtnikom razdrla trgovine in tako uničila njih obstanek. Socialni demokratje se vedno hvalijo, da so prijatelji malega moža, to je delavca, malega obrtnika, a ravno ti žalostni dunajski nemiri so pokazali, da pri svojih hujskanjih in izgredih socialna demokracija ne gleda na te, ampak ima pred seboj samo cilj hujskarije in pouličnih razbijanj. Nesreča proticerkvenega hujskača* Izdajatelj italijanskega liberalnega proticerkvenega lista „Asi-no", italijanski socialno-demokratični poslanec Podre-ca, je pred kratkim potoval v Sardinijo, da bi huj-skal tamošnje prebivalstvo proti Cerkvi, Njegova na-mera pa se še ni nikjer tako ponesrečila, kakor v glavnem mestu otoka, Kagliariju, Napovedal je v tem mestu predavanje, toda dan poprej je proti napovedanemu hujskanju Podrece protestiralo po mestu 20 tisoč katolikov v javnem sprevodu, v katerem so nosili italijansko narodno zastavo in peli kraljevo in papeževo himno. Z ozirom na to demonstracijo Podreca v Kagliariju ni predaval ter je s prvo ladjo zopet odpotoval. Zverinski oče. V Dobrinju je povila kmetica Hrisekica trojčke. To je pa moža tako razjarilo, da je ubil s sekiro ženo in dva novorojenčka, tretjega je rešila babica, ki jo je zverinski oče nevarno ranil, sam pa pobegnil in skočil v Dravo, kjer je utonil. Ljudje usmrtili človeka, ker so mislili, daje po-žigalec. V hrvaških vaseh Pravotina in Zaloka ob kranjski meji ob Kolpi je bilo zadnje Čase večkrat zažgano. Dne 19. t. m. so vaŠČani zapazili sumljivega tujca, ki je zbežal pred njimi. Vjeli so ga, in dasi niso imeli dokazov, da je on požigalec, so ga večkrat prebodli in obstrelili, nesli na kup slame in smrtno ranjenega na slami sežgali. Ubožec je brezupno klical, da je oče Šestih otrok, da je nedolžen in da je Ceh DoŠan iz Prage. Posledice krvave nedelje na Dunaju. Pred deželnim sodiščem so se začele v soboto razprave proti demonstrantom, ki so bili v nedeljo poprej aretirani. V soboto je stalo pred sodiščem 28 oseb, ki so obsojeni radi hudodelstva javne nasilnosti. Sodišče priznava jako ostre kazni, ki se gibljejo med enim tednom in 16 meseci. Tako je bil neki delavec, ki je raztrgal redarju rokav, obsojen na 6 mesecev ječe. Kolera v Italiji. Od 27. avgusta do 2. septembra je po uradnih poročilih obolelo v Italiji na koleri 1463 oseb, umrlo jih je pa 642, od 3. do 9. septembra je obolelo na koleri 1374, umrlo pa 518 oseb. Od začetka te kuge (1. junija) je obolelo na koleri v Italiji 12.400, umrlo pa 4685. oseb (37'7%). Okužena ni samo Južna Italija, temveč tudi srednje in zgornje italijanske pokrajine, in sicer: Genua, Alesandria, Bergamo, Ferrara, Lucca, Livorno, Massa, Milan, Floren-ca, Padua in BeneČansko. Italija je gnezdo za kolero in — revolucijo. Bodoče velike vojaške vaje v Bosni. Budimpe-Štanski vojaški krogi zatrjujejo, da bodo leta 1912 velike vaje v Bosni. Ob tej priliki obišče prestolonaslednik Franc Ferdinand prvič Bosno in Hercegovino. Slovenci v Nemčije. Hamborn ob Renu, 24. sept. 1911. Naše društvo sv. Barbare je v nedeljo, dne 10. septembra obhajalo lOletnico svojega obstanka. Slovesnost se je prav lepo izvršila. .Udeležila so se je tri slovenska društva sv. Bairbare: iz Gladbecka, Hochheide in Meerbecka ter 4 nemška iz Hamborna: mladeniško, pomočniški delavsko in rudarsko društvo. Sprejeli smo povabljena društva v lepi dvorani katoliškega Društvenega Doma od 3. do 4. ure popoldne; pred Domom je stal visok slavolok, ki je imel štiri trobojnice, seveda slovenske, in velik izvesek v slovenskih barvah; rudeči del je kazal v velikih črkah „Glück auf", beli pa „Dobro došli", modri pa Št. „10" in rudarsko svetilko, kladivo ter motiko. V veži do dvorane je vabil velik napis: „Bratje, podajmo si danes roke, eno srce, en duh nas združuje." Tudi v dvorani, katera je bila lepo okrašena, je opominjal velik naslov: „Vera, narod in delo — Na veke živelo, živelo! — Naprej na delo združevanja — Naprej do sreče, blagostanja!" Ko je dobila naša zastava lep nakit, dvojen svilen trak z napisom „V spomin na lOletnico, od društvenih žen", smo šli v sprevodu do cerkve, kjer smo imeli pridigo o Kristusovih besedah, „da bodo vsi eno" in potem blagoslov. Nato smo se uvrstili pred cerkvijo za slovesen obhod po ulicah. Vrsta je bila precej dolga, seveda je kakor pri sprejemu društev, tudi pri obhodu svirala godba, menjajoč se s sviralci in bobnarji MladeniŠkega društva. Kjer stanujejo rojaki, so bile ulice okinčane z venci; opazili smo napise: „Dobro došli!", „Zivio tovariši!" Tudi Nemci ob glavnih cestah so imeli skoraj brez izjeme razobešene zastave; naš predsednik pa dolgo zastavo v slovenskih barvah; tudi drugi naši rojaki so imeli raz hiše razobešene trobojnice. Ko smo prišli nazaj v dvorano, se je začela veselica; vsem smo razdelili vsporede z nemškimi in slovenskimi pesmimi in trobojne znake z naslovom: „Društvo sv. Barbare v Hambornu, 10. ustanovna slovesnost, 10. sept. 1911." Potem je dobilo 13 udov, ki so bili od prve u-stanovne slovesnosti "do danes v društvu, odlikovanja, križec s številko „10" in z napisom: „Za zvestobo v društvu"; seveda je visel na trobojnem traku. Z godbo so se menjali govori, pesmi, deklamacije, igra. G. predsednik je pozdravil vse goste, imel kratek govor o nemškem in avstrijskem cesarju, na kar se jima je klicalo „Zivio" in „hoch". Slavnostni govor nam je opravil g. komornik in župnik hambornski, dr. Laak-mann; Mica Pišek je predavala dolgo pesem o življenju sv. Barbare, Antonija Blagovšek o rudarskem poklicu, Franc Mohär „verkehrte Reime". Potem je še podpredsednik Burnik pozdravil g. predsednika, ki je obhajal obenem desetletnico svojega predsedovanja; podpredsednik gladbeškega društva, ki je obenem našemu predsedniku posvetil društveno fotografijo v spomin na blagoslovljenje gladbeške zastave, podpredsednik iz Meerbecka, Kepic, lci je obljubil, da bo naš predsednik v kratkem dobil tako sliko tudi od njih kot boter njihove zastave^ Pevski zbor iz Hochheide je zalpel dve lepi pesmi. Jako je vse zanimala, rojake in Nemce, igra „Poštna skrivnost" ali „Začarano pismo" ; igralci so prav spretno izvršili svoje vloge. Prehitro je minil čas in povabljena društva so se morala posloviti, kar se je naredilo prav po obredu, in potem smo tudi mi kmalu sklenili veselico. Drugo igro „V ječi" smo si ohranili za veselico meseca novembra. Omeniti Še moram, da so nas počastili s svojim obiskom vsi hambornski duhovniki in več iz drugih far našega obširnega mesta; vseh skupaj jih je bilo 11. Tako lepe sijajne slovesnosti Še nismo imeli mi Slovenci v Hambornu; Še dolgo se bomo na njo spominjali in smo''prav ponosni na njo. Vojska med Italijo in Tyrcijo. V Severni Afriki je dežela, ki se zove Tripolis ter je v lasti Turčije. Italija ima že več let poželenje, se polastiti te dežele, ki je Še dokaj rodovitna. V Tri-polisu je naseljenih 30.000 Italijanov, ki se pečajo s trgovino. Turčija pa Italijane zatira kolikor se da, zategadelj se je zavzela Italija za svoje rojake. Ko sta se Nemčija in Francija začele prepirati radi Maroka, porabila je Italija ugodno priliko in se hoče sedaj polastiti Tripolisa, Splošno se sodi, da. je bojni ples med Italijo in Turčijo neizogiben. Časniki hujskajo v Italiji za vojsko. Velika veČina italijanskega državnega zbora se je baje izrekla za to, da se italija polasti Tripolisa. Italijanska vlada je odredila, da je odplulo pred Tripolis močno italijansko brodovje. Turčiji je ponudila italijanska vlada 60 milijonov lir, Če ji „začasno" prepusti Tripolis, a Turčija noče o tem nič slišati, ker je tudi med Turki bojaželjnost dokaj velika. Turčija se namreč zanaSa, da evropski velesile ne bodo pripustile, da bi Italija samolastno pregnala Turke s Tripolisa. Položaj postaja resen; Italija se z vso naglico pripravlja na vojsko. Prve dni oktobra bodo trgovski parniki odpeljali iz Italije v Tripolis 30.000 vojakov, da zasedejo sporno deželo, pripravljenih pa je 50 tisoč mož, v slučaju, da bi se Turki Italijalnom postavili v bran. Vsekako se bližajo Turčiji slabi časi. Proti I-t ali ji je Turk preslab, da bi se ji izpostavljal, Italija ima močno bojno brodovje, veliko vojaštva, obenem pa ji je Tripolis celo pri rokah; od najjužnejše italijanske točke je po morju le sedem ur v Tripolis, Turčija ima v Tripolisu samo 10.000 mož posadke, novih čet pa ne more tja poslati, ker so ji Italijani zastavili pot, pa tudi sredstev nima za to. Ne bo dolgo, ko se bo reklo: Turk je zopet izgubil eno deželo. Pa tudi med Bolgari, Grki, Kretanci in Črnogorci se opaža gibanje proti Turčiji. Te države bi se rade poslužile ugodne prilike in naskočile Turčine. Vestnik mlad. organizacij e. Mladeničem, ki odhajajo k vojakom. Se nekaj dni, in zapustiti boste morali domačo hišo, stariše, brate in sestre, prijatelje, naša društva, mladeniške zveze in Orle. Resen je trenotek, ko mora zapustiti slovenski mladenič vse to in se podati v tuje kraje, med tuje ljudi služit cesarju in domovini. Naša mladeniška organizacija je vzgojila mnogo vrlih1 mlade-ničev, ki so naša dika in ponos. In ravno mnogo teh je bilo letos potrjenih v vojake, kar je znamenje, da so naši mladeniči res korenjaki. Mladeniči, na dvoje vas opozarjamo, ko pridete k vojakom: Ostanite zvesti veri, narodu in svojemu stanu, a bodite med svojimi tovariši tudi kot apostoli naše misli{! Pri vojakih se marsikateri, poprej dober mladenič, pogubi, zaide med sprijene tovariše in slabo družbo, opusti molitev, ne zahaja več v cerkev, postane versko mlačen ali pa popolnoma izgubi vero. Ce izgubi mladenič vero, je tudi za narod izgubljen. V dobi triletnega službovanja postane marsikateri narodni odpadnik. Žalostno dejstvo pa je tudi, da se mnogo mladeničev pri vojakih odtuji kmečkemu stanu. Pomanjkanje delavskih moči na kmetih je dandanes naravnost grozno. Zatorej mladeniči, ki ljubite svoj kmečki in delavski stan, ostanite mu zvesti in ne odtujite se mu, ampak, ko doslužite tri leta, pohitite zopet radi nazaj med svoje. Med vojaškimi tovariši pa bodite tudi apostoli naše misli. V tujem mestu poiščite za-se in za tovariše pošteno družbo; če obstoji kako naše društvo, zahajajte včasih tje Čitat Časnike. Sploh naj vam bo pošteno berilo vaš voditelj in prijatelj. Odvračajte svoje tovariše od slabe družbe, grdih razvad, pijančevanja in drugih razuzdanosti. Varujte mladeniči sebe, pa tudi tovariše! Ce se boste držali teh nasvetov, se boste vrnili po odsluženih l^tih zopet zdravi, veseli in bogati na izkušnjah nazaj k svojim dragim!, Zdravo mladeniči! Velika Nedelja. Dne 24. t. m. se je vršilo velepomembno slavje za našo mladino, namreč blagoslovljenje zastave Marijine mladeniške družbe, oz. Mladeniške zveze. V slovesnem sprevjodu so prinesli fantje zastavo v cerkev, kjer jo je blagoslovil ter i-mel v „proslavo Mariji", kakor se glasi napis na banderu, preč. g. dr. Hohnjec v srce segajoč govor. Ozirajoč se na besede nedeljskega sv. evangelija: „Prijatelj, pomakni se više!", je vabil vse mladeniče med stanovitne in zveste Častilce Marijine. Da se je mogla oskrbeti tako lepa zastava, ki nam predstavlja podobo Brezmadežne na eni strani, na drugi pa sv. Alojzija, je velika zasluga tistih, ki so nam priskočili s svojimi darovi na pomoč. Med drugimi so nam podarili večje zneske: mil. g. kanonik Moravec (50 K); čč. gg. župniki Hebar (5 K), Meško (10 K), Podplat-nik (10 K). Vsem čč. gg. darovalcem bodi izrečena na tem mestu prisrčna zahvala! — Isti dan je bil tukaj tudi mladeniški shod. Zbralo se je po pozni sveti maši pred cerkvijo lepo Število udeležencev, veliko jih je bilo tudi iz sosednjih župnij. Zborovanju je predsedoval mladenič Kosi. Vič. g. dr. Hohnjec je z njemu lastno poljudnostjo govoril o položaju med mladeniči sedaj in nekdaj, o organizaciji, izobrazbi mladine, ljubezni do sv. vere in domovine ter vabil, da bi se vsi dobri in_ pošteni slovenski mladeniči združili v zveze. Nato se oglasi mladenič Skof, ki v navdušenih besedah govori o verski zavesti slovenske mladine. Mladenič Puklavec opominja, naj bi bili vsi zvesti, značajni sinovi matere Slovenije. Filip GaŠparič se spominja ustanovitve Marijine družbe pred 10. leti, ter poziva, da naj se vsi borijo pod Marijino zastavo za vero in dom. Nato izreče domači č. g, župnik Menhart posebno zahvalo g. doktorju za njegove krasne besede, ki se naj vsem globoko vtisnejo v spomin in srce ter obrode obilen sad. K sklepu opominja Še predsednik tukajšnje Zveze mladeničev k združitvi in edinosti med mladeniči, ker le v slogi je moč. Nato se zaključi ta pomenljivi shod. Dekanijski »hod dekliških Marijinih družb in zvez bo dno 8. oktobra t. 1. pri Veliki nedelji. Sporod: ob pol 10. uri pridiga (kaplan Fr. Stuhec.) in slovesna sv. maša; po službi božji javno zborovanje na cerkvenem trgu, govori veleč. g. dr. Hohnjec iz Maribora; nastop govornic iz posameznih župnij. Ob pol 2. uri pridiga o presv. srcu JezuBovem, potem pa roženvenBka pobožnost. Po večernicah predstava „8. Poslopje je vse zidano in z op ko krito, se nahaja blizu velike c< te in tovarne, pol ure od postaje Poljčane na Zbelo-vem. Vpraša se pri Supanc Bernard, mlinar i/i žagsr, p. Sv. Duh Loče. 964 Tfrdka Alojz Maček, trgovina z železom in stavbenim materialom v Mariboru, Tržaška sesta 25, zraven bolnišnice, priporoča po nizkih cenah zagorsko apno, portlant in roman cement, traverze, železo za vozove, strešno opeko, peči, štedilna ognjišča, priprave za iste, kotle iz kovanega in litega železa, žganjske kotle,umetni gnoj, oglje za kovače itd. Priporoča še kotle-parilnike, po nižjih cenah kot od a-gentov. Vel. zaloga krst in nagrobnih križev. - Zarezna strešna opeka I a 1000 kom. 72 K, II. 60 K, biber-glad-ki I. 5oK, II. 30 K. — r" SBoanaBsassBS •g@wsli Sveža jajca kupujem vedno po najvišji ceni. Ponudbe na: Hsiton Prati, Dunaj IV, Schonbrun-nerstrasse 7. Na željo pošiljam cenik. Dopisuje se lahko slovensko. Rodovitno posestvo v zgornjem Jakobskem dolu, 18 oralov je na prodaj. — Taisto obstoji iz vinograda, travnikov, njiv, sadonosnika in pašnika. Poslopja so v dobrem Btanu. Denarja bi se moralo okoli 4000 K pri kupčiji izplačati. Posestvo se tudi zamenja. Vprašaja se naj blagovolijo poslati pod „Rodovitno posestvo" na uredništvo Slov. Gospodarja. 981 Nova hiša je na prodaj v Brežicah, ležeča sredi mesta, vendar nekoliko proč od glavns ceste, popolnoma pripravna za kakega penzijonista, z lepim vrtom. Kupna cena zmerna in bi se ne bi trebala ista vsa takoj izplačati, samo delui znesek. Več se izve pri upravništ-vu teg» lista. 974 Posestvo na prodaj, dte njivi, žita se seje 20 mernikov na nje, travnik s sadnim drevjem nasajen, dva gozda, prt njivi je kozolec, n»? z opeko krit, hiša je zraven ceste ca sredi vrts, živinski in svinjski hlev sta tudi na vrtu, vrt meri eden oral, je pol nasajen z viasko trto, narejene so braj de, vina sa pridela 13 do 15 veder, hiša je od farne cerkve pet minut, voda je »raven, od postaje je oddaljeno 5 minut, hiša in vrt sta sredi vasi, govede se redi dvoje, svinje troje, še lahko več, svinjski hlevi so novi, so trije, goveji hlev je tudi nov. Cena za vse: deset ti30č K. Kupci se naj oglasijo pri Franc Mastnak v Račici št. 6. p. Loka pri Zidanem mostu, 972 Hrastov les, posebno d ge za sode, najmanjše in največje, vseh vrBt v veliki množi-i, tudi cela debla za mlinske in tovarniške gredelne, les za preše, hleve in mostove, sploh za sodarje, tesarje, in mizarje, vsase velikosti in množine ima ca prodaj Franc Vogri-nec, p. Sr. Andraž v Slov. gor. žel. posiaja Ptuj. 976 Na proda] je lepo poseitvo, obstoječe iz hiše in g ospodarskega poslopja, njiv, travnika, sadonosnika, gozda, zraven pripada ena lepa viničarija. Proda se skupaj ali vsako posebej. Vse posestvo je blizu mesta. Vpraša se pri lastniku g. Bračko Friderik v Vodolah pri Št. Petru blizu Maribora. 977 Dobro ohranjen šivalni stroj se jako po ceni proda. Maribor, Ka- serngasse št. 19. * 993 Trgovski učenec iz poštene hiše, z nsjmanj osemletno ljndskcšolsko izobrazbo, zdrav in močan se sprejme pri Franc Iglič n, trgovina mešanega blaga v Ptuja._995 Dva viničarja se sprejmeta takoj pri Jožefu Šnuderl v Leitersbergu pri Mariboru. 1014 Hrastje za doge, želi kupiti v vsaki množini in po n»jvišjih cenah sodarski mojster Jožei Hvaleč, Maribor, Reiserstrasse št. 3 Posestniki, ki imajo tak les na prodaj naj mu naznanijo. 1016 Novozidana hiša s 5 sobami, štiri kuhinje, en oral njive za stavbene proatore, studenec pri hiši. Hiša je 20 minut od mesta Maribor. Za stanovanja se dobi 600 K. Se proda radi druge kupčije za 12000 K. Jos. Nekrep, sta