TROMEJNIK 
STR. 6 


ČASOPIS SLOVENCEV NA MADŽARSKEM 

Monošter, 2. februarja 2006 • Leto XVI, št. 5 

VOLITVE PRED NAMI, VOLITVE ZA NAS? 

V zadnjom mejseci, dvej, se trno vidi, ka smo na Vogrskom pred parlamentarnimi volitvami (választás). V Porabji ešče vejndrik nigdar nej bila takšna viska povprečna numera politikov, poslancov, steri so v parlamenti (ali steri ščejo priti v parlament) kak ranč lani decembra pa letos januara. Pa tau je samo začetek?! Spomnimo se samo na obisk ministra Kissa, steri je prineso 3 milijaune forintov za verički kulturni dom. Do tistoga mau ne vejm, če je sploj čüu za tau malo slovensko ves, kakoli ka je iz Szombotela doma. Ali pomislimo samo na tau, kak je ništrnim pomembna gratala paut, stera naj bi vküpzvezala Verico pa Gorenji Senik. Ta pa mora biti, vej pa v 21. stoletji je nej normalno, ka lüstvo iz dvej sosednji vasnic mora tresti kilomejtarov kraužiti, če šče priti do žlate, do pajdašov, steri so samo par kilomejtrov kraj od nji. Te dvej običine, te dvej vesi že par lejt delata na tejm, ka bi s tau cestov nej samo dvej vesi, liki severni pa južni tau naše krajine tö povezale. Pa kak zanimivo! Do tejga mau nej ka bi jim pomagali, bole so njim polena pod nogé metali. Gnauk se je Narodnomi parki nej vidla ta paut, ka de prej mautila srmake kurate, gnauk so pa zelene organizacije nej ščele… Zdaj nagnauk bi pa vsakši vse naredo, samo naj bi se potistim njemi priznala ta »dika«. Obečavanj je tö nej malo, poslanci, steri so pred dvöma kednoma bili v Sloveniji, so tö dostakaj obečali. Eške tau tö, ka do se zgledüvali po Sloveniji, kak tam skrbijo za manjšine, najbole za Madžare pa Talanje. Madžarska je prej v zadnji lejtaj dolaostala pri podpori Porabski Slovencov. Istina, ka je tau opozicijski poslanec priznau. Leko, ka bi nam hasnilo, če bi vsakšo leto ali bar vsakšo drugo leto bile volitve? Te bi vejndrik bole znali tau vöponücati, pa bi se nej zadovili samo z oblübami. Predsednik države László Sólyom je za prvi krog parlamentarni volitev dolaučo 


9. apriliš, za drugi krog pa 
23. apriliš. Termin za individualno kandidaturo je 17. marec, za strankarske liste pa 20. in 21. marec. Ništrni so bili fejst presenečeni, ka je predsednik nej pito stranke (párt), ka one mislijo, gda naj baujo volitve. Tebi nika, meni nika pa se je sam odlaučo za datume. Za tau ma pravico po Ustavi R Madžarske. Eno je gvüšno. S tejm, ka je rani datum vöodebrau, je rosagi dosta pejnez prišparo. Vse bole kratka bau volilna kampanja, vse menje pejnez de se potrošilo. Pa menje naši živcov de se ponücalo, gda mo poslüšali, ka do nam stranke obečavale. Če nam ena obeča, ka nam za deset procentov zdignejo plačo, druga povej, ka za dvajsti; če ena obeča penzionistom štirinajsto penzijo, druga de o tom gučala, ka leko, ka petnajsta tö bau… Vej pa kumin je predsednik datum notazglaso, se je tau že začnilo. Začniti se pa trbej pomali pripravlati na gesenske lokalne pa manjšinske volitve tö. Te so za manjšince, med njimi za nas Slovence ranč tak pomembne kak aprilske. Pri volitvaj manjšinski samouprav je preci novega. Prvo je tau, ka de se vküppostavlala lista o manjšinski volilcaj (manjšinski volilni register). Do 31. majuša vsakši dobi eno pismo, v šterom de se pitalo, če ščé, naj ga gorvzemejo na slovensko (bolgarsko, nemško, srbsko, hrvaško…) listo. Tau pismo mora do 15. juliuša nazaj poslati ali nesti notaroši. Manjšinske volitve samo v tisti vasnicaj pa varašaj vöspišejo, gde se je najmenje 30 lidi (steri slišijo k isti manjšini) dalo gorvzeti na tau lišto. Lišta je tajna (titkos). Kandidat za manjšinsko samoupravo je leko samo tisti, steri se je dau gorvzeti na tau lišto. On mora podpisati izjavo, ka guči materno rejč (v našoj peldi slovenski), pozna kulturo svoje manjšine ptt. Njega pa mora postaviti manjšinska civilna organizacija, stera ma v svojom statuti zapisano zastopstvo manjšine. Organizacija mora najmenje 3 leta delati. Manjšinske kandidate ne morejo postaviti partije. V ednoj vesi ali varaši mora meti ena manjšina najmenje 5 kandidatov. S tejmi nauvimi predpisi ščejo vöokraužiti tau, ka bi takšni tö prišli v manjšinske samouprave, steri so sploj nej manjšinci, ali pa slišijo k kakši drugi manjšini. Volitve (parlamentarne in lokalne) so pred nami, če bodo za nas (dobre) tö, mo vidli. Dapa ne smejmo pozabiti, od nas je tau tö odvisno. 

M. Sukič 
2 



Narodnostna književnost 


KAKO ŽIV JE PORABSKI LITERARNI NAGON? 
Naslov, Kako živ je porabski Porabska literarna ustvarjal-iz porabskega vsakdanjika, iz leta 1992, »molčal« kot pisa-umestno, umetno – vprašanje: literarni nagon? sem si sposo-nost je – za zdaj – zelo skrom-iz življenja preprostih ljudi telj in je svoje delo usmerjal katere vsebine – in manj oblidil iz DELA, kjer sicer ne piše na. Še manj je je, če jo primer-– nekaj, kar Irena Barber dob-v jezikoslovje, slovaroslovje ke – se bo Francek Mukič lotil 
o porabski literarni ustvarjal-jamo s književnimi izdajami ro pozna. Kakor pozna tudi in zbiranje porabskih ljud-v naslednjem romanu? Ni bilo nosti ali književni produkciji, zamejskih slovenskih pisatel-tematike, ki jih obravnava v skih pesmi. Ob novinarskem preprosto napisati ta roman marveč razgrinja položaj na jev v Avstriji in Italiji. Tam ži-kratkih, preprostih, za števa-oziroma uredniškem delu na že zato, ker je deležen večje avstrijskem Koroškem. Kaj vita tudi pisatelja, nagrajena z novsko gledališko skupino Radiu Monošter. pozornosti zaradi tega, ker je so napisali v naslov, ko je bila najvišjo, Prešernovo nagrado: napisanih odrskih besedilih. Garaboncijaš je bil napisan kot »porabski« in ker je prvi. Toda razprava o literarni ustvarjal-na Koroškem Florjan Lipuš Do sedaj se je nabralo, z le-Črnošolec, torej v knjižnem zdi se mi, da bo Franceku Munosti med Slovenci v Italiji, (nagrajen leta 2004), v Trstu tošnjim, kar šest gledaliških jeziku in nato prestavljen v kiču (še) težje napisati drugi in tega ne vem, ker sem prispe-Alojz Rebula, nagrajenec leta tekstov in števanovski Dobri porabski nadnarečni jezik. Le-tretji roman, če se bo (mogoče vek na to temo spregledal ali 1995. Se razume, da je v teh pajdaši so z njimi dosegli lepe tos založba Franc -Franc, ki je se je že, vprašal ga nisem) lokje založil. Razprave o »za

til zahtevnega in ne pretirano mejski literarni ustvarjalnos
hvaležnega dela. ti« je leta 2003 organizirala 
Še nečesa nočem izpustiti, in Slovenska matica v Ljubljani 
sicer misli Fraceka Mukiča, izin – nič novega – izpustila 
rečene vsaj pred dvajsetimi, če razpravo o književni beri med 
ne več leti. V daljšem prispev-Slovenci na Madžarskem. 
ku za TV Slovenija sem pred-Tako glede naslova, medtem 
stavljal literarno ustvarjalnost ko je povod za pisanje dvo
pri treh narodnostih, ki so bile jen, in sicer v prednovolet
tedaj politično in medijsko ponem natisu in ponovoletnem 
vezane v Demokratični zvezi uradnem izidu Garaboncija
južnih Slovanov. Hrvaška in ša, prvega romana Franceka 
srbska narodnost (slednja po Mukiča in nasploh prvega 
številu približno enaka Poporabskega romana, in v po
rabskim Slovencem) sta imali datku pesnika dr. Lajósa Ben
kar nekaj uveljavljenih pesceja, odgovornega urednika 
nikov in avtorjev kratke pro-Népújsága, tednika prekmur
ze, medtem ko Slovenci niso skih Madžarov in predsed
premogli niti enega avtorja, nika Društva prekmurskih 
ki bi se loteval zahtevnejšega madžarskih pisateljev, ki je književnega dela. V prispevek povedal, da vsako leto izide okoljih večje število uveljav-uspehe doma in na gostova-roman v sodelovanju z Zvezo sem vključil tudi Franceka pet do šest knjig prekmurskih ljenih pesnikov, pisateljev in njih po Prekmurju. Slovencev izdala kot knjižni Mukiča, ki mi je pojasnil, madžarskih avtorjev in da je dramatikov, kakor je bogata Z nekoliko drugačno vsebi-dar 2006, napoveduje natis v povzemam po spominu, da od leta 1962 izšlo prek sto del tudi književna ustvarjalnost no, pod skupnim naslovom knjižnem jeziku. Priznam: z Porabski Slovenci nimajo ne teh avtorjev. Pregled knjig bi med gradiščanskimi Hrvati v Andovske zgodbe/Andovske zanimanjem pričakujem knji-pesnika ne pisatelja, ker nihpokazal, da se prekmurski Avstriji in na Madžarskem. prpovejsti, se je leta 2003 go, čeprav sem tudi narečno če med njimi »ne sanja v slomadžarski avtorji – društvo V Porabju govorimo – kar se predstavil Karel Holec. Za verzijo prebiral počasi in po-venskem jeziku«. šteje zdaj deset članov – lo-tiče knjižnih izdaj – zgolj o deset, v knjižnem jeziku in zorno. Čeravno bodo o Gara-Zdaj začenjajo v svoji materintevajo vseh literarnih zvrsti treh avtorjih: v knjigi Sloven-narečju natisnjenih zgodb boncijašu ali Črnošolcu, kakor ščini »sanjati« tudi Porabski za vse generacije bralcev. sko Porabje, ki je izšla leta 1982 je Milan Vincetič napisal, da že hočemo, sodili bolj usposob-Slovenci. »Prisanjanih« je ne-Mnogo več je sicer poezije kot pri celjski Mohorjevi družbi, je »so dragocen zapis o boleči-ljeni, si drznem napisati, da je kaj zanimivih kratkih zgodb, proze, in zopet več kratke in v knjižnem jeziku natisnjena ni in vztrajanju slovenskega Francek Mukič napisal literar-»prisanjan« je prvi roman, mladinske literature kot ro-zgodba Franceka Mukiča Po-kmetskega življa na obrobju no dober in privlačen roman. zato smemo pričakovati, da manov za starejše bralce (če-teptani češnjevi cvetovi; leta madžarske krajine, zapis o Vsebina je sicer prej temna kot bo nekdo (morda Francekov prav nikjer ni rečeno, da sta-1993 je izšla Trnova paut Ire-na videz vsakdanjih pripetlja-svetla; prej težka kot lahka, sin Dušan) »izsanjal« prvo rejši ne berejo mladinskih ali ne Barber, v kateri je deset, jih, ki pa dobijo v Holečevem prej zapletena kot preprosta pesniško zbirko. mladim namenjenih knjig). v narečju napisanih kratkih zapisu veliko mero živosti in ... Tudi pristop je zanimiv, vsaj Kdaj bo Slovenska matica v Zgolj v ilustracijo, kako – ve-zgodb, naslednja knjiga pri-ljudskosti, zato so kot nalašč zame, denimo, s šahovsko igro svoje razprave vključila tudi lika – je razlika tudi na tem povedk in zgodb te avtorice z za porabske bralce.« med pomembnima osebama: porabsko literarno ustvarjalpodročju med prekmurskimi naslovom Življenje je kratko Samo vprašanje časa je bilo, slovenskim učiteljem in po-nost, pa bom ob priložnosti Madžari in Porabskimi Slo-je izšla leta 1998. Tokrat je v kdaj se pojavi prvi daljši, zah-rabskim arhivarjem. Ampak, povprašal akademika in enega venci; razlika, ki ni odvisna narečju natisnjenih devetnajst tevnejši porabski literarni bodi dovolj o romanu, o ka-najpogosteje v tuje jezike preod trenutnih razmer, marveč njenih kratkih pripovedi, ki tekst. Dočakali smo ga v Ga-terem bomo še brali in (zelo vajanega slovenskega avtorja, korenin v daljših časovnih se po vsebini bistveno ne raz-raboncijašu Franceka Muki-verjetno) tudi pisali. Od tedaj, Draga Jančarja, zaposlenega v okoliščinah (ki so sestavljene likujejo od onih, objavljenih ča, ki je – vsaj za javnost – po ko sem Garaboncijaša prebral, tej ugledni slovenski ustanovi. iz številnih plasti). v prvi knjigi. Zgodbe izhajajo Poteptanih češnjevih cvetovih se mi zastavlja – nemara ne-Ernest Ružič 
Porabje, 2. februarja 2006 

3 



STEZICE SO SPET PREHODNE 

»Kje so tiste stezice, K’ so včasih bile, Zdaj pa raste grmovje, In zelene travé,« smo zapeli na srečanju zamejskih Slovencev pred 15 leti z občutkom, da sodelovanje med Slovenci v matični domovini ter zamejskimi Slovenci še ni brez težav. Po znanih družbenopolitičnih spremembah ter s vstopom Madžarske in Slovenije v Evropsko unijo se je marsikaj spremenilo. 
»Stezice,« nove poti omogočajo sodelovanje med inštitucijami na obeh straneh meje. Srednja strokovna šola Béla 
III. v Monoštru že od začetka devetdesetih let prejšnjega stoletja sodeluje s partnerji iz Slovenije, najbolj koristno s Srednjo strokovno in tehnično šolo v Murski Soboti, ter s Pomurskim zavodom za izobraževanje in raziskave, s katerim tudi izvajamo skupne projekte. Leta 2005 so nas s posredovanjem Ludvika Sukiča, ravnatelja srednje šole v Murski Soboti, povabili k sodelovanju pri projektu Multikulturnost in multijezikovnost v evropskem prostoru, ki ga izvaja Dijaški dom Lizike Jančar v Mariboru. Čeprav so najprej poiskali gimnazijo v Monoštru, kjer se v šolskem letu 2005/2006 uči slovenski jezik 28 dijakov (tedensko imajo na šoli 27 ur slovenščine), se šola ni odzvala povabilu. Tudi na naši šoli so dijaki, ki so se na osnovni šoli učili slovenski jezik ali so slovenskega porekla, a, žal, nobeden se ne udeležuje učenja slovenščine, toda kljub temu so bili vsi pripravljeni sodelovati v tem projektu. Dijaški dom Lizike Jančar v Mariboru je nosilec projekta, ki ga je tudi finančno podprlo Ministrstvo za šolstvo in šport v Sloveniji, vodja projekta je Jože Slana, ravnatelj dijaškega doma, koordinatorka 
projekta je vzgojiteljica Irena Jerše, profesorica sociologije in teologije. Poleg mentorjev in dijakinj Dijaškega doma Lizike Jančar sodelujejo v projektu še učenci Osnovne šole Draga Kobala, dijaki in dijakinje Mladinskega doma v Celovcu ter dijaki in dijakinje naše šole oz. ravnatelj Šandor Bedič in avtorica tega članka. Namen sodelovanja je med drugim povezovanje, druženje, vzpostavljanje stikov med tistimi, ki so nekoč že bivali skupaj v državi Avstro-Ogrski, danes so pa vse tri države članice velike družine, imenovane Evropska unija. 
Prvo srečanje v Mariboru 
Dne 12. januarja l. 2006 smo se napotili iz Porabja v Maribor, dijaki, dijakinje in mentorji Srednje strokovne šole Béla III. na prvi skupni program. Okrog pol enajstih smo že bili pred vrati dijaškega doma v Mariboru. Med potjo smo še vadili slovenski jezik, ker so se naši dijaki po pošti ter po internetu že pred obiskom seznanili z dijaki, s katerimi bi radi navezali prijateljstvo, kar pa zahteva seveda tudi znanje jezika. Sreča naših je bila popolna, ko so nas v avli čakale tudi dijakinje iz Prekmurja, ki so obvladale tudi madžarski jezik. Po namestitvi v sobah se je takoj začel program. Najprej je ravnatelj, mag. Jože Slana, predstavil dijaški dom, govoril je o ciljih projekta, ki so tudi za nas zelo sprejemljivi: ohranjanje maternega jezika, spoznavanje jezikov drugih narodov, primeren odnos in spoštovanje lastne in tuje kulture, multikulturno in multietnično učenje, širjenje slovenskega jezika tudi med zamejci in seznanjanje ter medsebojno druženje slovenske mladine. Ugotovili smo skupaj, da tudi v današnjih časih velja pregovor, »Z jezikom smo, ali pa nismo«. Po kosilu so učenke OŠ Draga Kobala peljale vse udeležence na ogled zgodovinskega mesta Maribor. Mesto ob Dravi je obsijalo prijetno zimsko sonce, kot da bi nam hotelo pokazati najlepši obraz Maribora. Ker nas ni zeblo, smo se navdušeno sprehajali več kot dve uri. Potem smo se z avtobusom peljali do Osnovne šole Draga Kobala, si ogledali šolo, razstavo nekdanjega sveto
vnega  prvaka  ter  njegovo  
slikarsko razstavo.  
Potem  se  je  začel  kulturni  

program z naslovom Festival narodov. Predstavile so se dijakinje Dijaškega doma Lizike Jančar s pesmimi, folklorna skupina KUD Študent, katere plesalci so predstavili slovenske ljudske plese. Videli smo gledališko igro učencev in učenk OŠ Draga Kobala, v kateri so na šaljiv način predstavili uro književnosti, kjer je bil omenjen tudi znani madžarski pesnik Sándor Petőfi. Temu je sledila naša predstavitev Po-rabja, zavrteli smo film o Porabju ter o naši šoli. Festival narodov se je končal s predstavitvijo Mladinskega doma v Celovcu. Zvečer so se mladi skupaj zabavali, se pogovarjali, »zidali 


gradove prijateljstva«, mi mentorji smo se pa pogovarjali z našimi gostitelji. Ves dan smo poskušali specialitete slovenske kulinarike, najbolj znane slovenske jedi so nam postregli za kosilo in večerjo. Po malo bolj živahni noči smo se naslednji dan po zajtrku vrnili domov. Po tem obisku se je na naši šoli začelo učiti 12 dijakov dopisovanje v slovenskem 
jeziku, tedensko eno uro, v popoldanskem času. Upamo, da se bodo naslednje leto prijavili tudi k rednemu učenju slovenščine. 
Erika Köleš-Kiss 


Porabje, 2. februarja 2006 

4 



MALE BOJNE V BOGOJINI Igralci porabske gledališke držine Nindrik-indrik Zveze Slovencev smo z veltjim veseldjom vzeli pozvanje Kulturno-umetniškoga drüštva Jožef Košič v Bogojini. V nedelo, 22. januara, smo oprvim zašpilali pred publikov svojo nauvo igro „Male bojne” pa že poznano kratko igro „Dvej ženski v gledali” tü. Obedvej igri nam je napiso pa nota navčo Miki Roš iz Murske Sobote, kak tau že prejk deset lejt. Oprvim špilati nauvo igro pred publikov pa eštje pred kakšno publikov! Lidam, tak mladim kak starejšim, se nej štelo, ka so minustje 

tak li skakali vsé više pa više. Dvorana kulturnoga dauma se je že pred šesto vörov napunila z rdečimi licami pa nausi. Bili smo srečni vtjüper z organizatorji vred. Vej pa od toga lepšoga pa baugšoga nejga na svejti za tiste, steri vejmo, ka znamanöja biti na drügom konci dvorane, na odri. V tau vesi je rejsan gvüšno pa točno lüstvo. Kak smo leko zvedli od predsednika dröjštva Matjaža Cerovška, je njivo dröjštvo preveč zadovoljno z lidami, vej se pa že zgodilo, ka so štja 

tau velko dvorano vözrasli kak lani v decembri na božičnom svetki. Pa nej samo tau, ka lepau pridejo na programe, litji kak so aktivni! Skaus igre so bili z nami, so tak razmeli našo igro, kak smo njim tau želeli taprajti s svojim špilanjom. Tau smo poznali vsi igralci pri obadvaji igraj. Vidli smo eden na drüdjim, tau ja, takšno publiko si želimo vsikdar! Zatau se trno lepau zavalimo vsejm domanjim li-dam, pa lidam iz zvöjnašnji vasnic, sterim se štja v tistom mrazi nej vnaužalo vötiti iz dobre tople iže, posaba predsedniki Matjaži Cerovški pa njegvomi glavnomi pomaučniki. Zavaliti se želimo za bogati repertoar slik tü, stere nam je posliko z dobre vaule Tadej Kirincic, zakoj ga je namesto nas zaproso Matjaž Cerovšek. Hvala lejpa! 

Klara Fodor 

Za duge zimske večere 

Na Dolenjom Seniki smo začnili program za 2006. leto. Varaški slovenski radio je preminauči keden na znanje dau, ka de dolenjesenička slovenska manjšinska samouprava s tem naslovom 22. januarja 2006 držala malo prireditev, kulturni program pa srečanje vaščanov. Lepo se zahvalimo za tau pozornost pa reklamo, vej pa gnesden lüdi, leko povejmo, žmetno vözgoniš iz njigvi domov. Etak je pa ta reklama nam organizatorjem tü na pomoč bila. Naša slovenska samouprava je tak mislila, ka zdaj, gda lüdje 
rejsan cajt majo, se doma zadržavajo, po večeraj televizijo gledajo, dosti so sami, je malo vküp pozovemo. Najbola smo računali na Slovence, znano je, ka v našoj vesi tri nacije živejo. Depa iz srca smo sprejali vsakšoga, ki je prišo na naš zadvečerek. Prireditvi je poštenje dala županja Elizabeta Bartók tü. 
Slovenska samouprava – trge smo – je tak mislila, ka bi lüdam program naprajli tak, ka nej bi nikše skupine vözvali. Tak smo skončali, ka mo vrtili filme, takše filme, šteri od nas, od Porabski Slovencev gučijo. Velko srečo mamo, ka od Dolenjoga Senika geste eden sploj lejpi film, pa te film so lüdje – leko povejmo – nej vidli. Gda smo začnili vrtiti film, je takša tihoča nastanila, ka je človek mislo, ka si lüdje eške sapo ne gemlejo. Pa te so nam tüj pa tam skonze tekle, gda smo vidli zgodovino naše vesi. V zgodovini je ta ves v Porabji največ trpela. Od Törkov do 1956. leta je vsigdar nikši kamen bila, v šteroga je vsakši leko »nut brsno«. Po taum filmi smo pa poglednili film, kak so baur vozili najoslednjim v Slovenskoj vesi. Tau nas je te malo razveselilo, malo nam je gor otopilo nistarna žalostna čütenja. Fašenek je. Zatok smo pa te po tejm toga takšo razpoloženje steli naprajti, od šteroga mo se veselili. Naj bi pa se nej samo mi spominjali, pozvali smo na večer doktorco Szecsei Nagy Kláro, 
ki je mejla zanimivo predavanje. Naši moški, depa vsi smo zvedli, ka je vino piti človeki nej na kvar, če mero ma. Kak so nam vüja rasla, sploj pa tistim, ki radi mamo vino. Te smo se pa cejli večer hejcali, ka prej več ne pi, vej si pa že tisto mero prejk staupo, ka je doktorca prajla. Doktorca je dosta gučala o tom tü, ka se je potrejbno srečati, potrejbo se je eden z drugim zgučavati. Za tau smo dali Dolenjesenčarom priliko pa volau. Malo za gesti, za piti se je pa pobrigala restauracija Lipa, etak so pa lüdje dugo vör ostali, si pripovejdali, slovenske naute popejvali. Za začetek leta je tau nej slabo bilau. Ne morem pa vönjati zahvalo vse tistim, ki so naredli od naše vesi film. Tau sta Ibolya Dončec pa Geza Doma. 
Irena Barber 

Porabje, 2. februarja 2006 

5 


Kejpi iz porabskoga živlenja 
MRZLO JE KAK VRAG 
Prišla je zima. Istino, ka ovak se že decembra začne, dapa do tejga mau je nej bilau mrzlo. Zdaj, gda od enoga dneva do drügoga je gnauk samo mrzlo gratalo, je zato nam malo špajsno. Gda zazrankoma minus dvajsti mejrim pa kokauta grben dolapozebe, te je že zato rejsan sploj mrzlo. Tašoga reda si človek dvakrat zbrodi, če vöstaupi iz kuče. Istino, delavci, šteri v slüžbo odijo, dosta si ne 


morejo broditi. Morajo titi, če se jim vidi ali nej. Dja sam na tau bijo najgeri, ka dela starejšo lüstvo v taum mrazi, šteri so doma. Po cejlij Otkovcaj sam se kaulak pelo, dapa nikoga sam nej vido vanej. Ranč se tadala škem pelati, gda gnauk samo nekakoga zaglednam, ka v sejnci drva notra v košar klade. Gda skrajej pridem, vidim, ka sta dva, Kmetuski Šanji pa njegva žena Rejza. 
• 
Baug daj, zdaj nej trbej fejst nalagati, zato ka nej mrzlo, je malo dražim. »Nej trbej nalagati?« se čüdivajo Rejza, »vejpa tak mrzlo je kak vrag. Skur ne zmrznava s starim. Človek cejli den bi samo nalago. Če pa nalagamo, te se pa drva tö morajo notranositi v künjo.« 

• 
Kak tau, ka žena mora drva notra nositi, vi pa roke v žepki mate pa go tak gledate? 


»Zato ka je ona taša precizna. Meni tau ne pisti, ka bi dja noso drva notra v ram. Zato ka dja smetje tö notra znosim, nej samo drva. Ona je pa na tau tak aklava. Pa tau tö nej vseedno, kak duge drva skladem notra v košar. Ona tau tak prebira kak kokauš zrnje. Kratke v špajert, dugše pa v kala. Dja tau vse vküppoberem v košar pa nagnauk notranesem. Tašoga reda ma pa ona dolazdela. Zdaj je pa že tak, ka namé ranč ne pisti, ka bi drva notra noso. Vidiš, zdaj etak stojim, roke v žepki, pa gledam, ka dela baba,« se 
smejo Šanji bači. 
• 
Te drva zaka ta vkraj v kaut kladete? pitam znauva Rejzo. »Te zato kladem vkraj, ka mo te tapelali, gda mo tikvino olje delali, vejš. Ta tü trbej drva, zato ka gda goščice pražijo, te nalagati trbej.« 

• 
Kakšna drva nalagate zdaj v kale? 


»Pa vejš, ka gda 
je taši velki mraz, 
ka nej borove. Ta
šoga reda samo trda drva, hrastova pa bükova. Borova brž dolazgorijo, za drügo so nej, samo djajce pečti.« 
• Dojdajo drva, če de duga zima? 
»Morajo dojti, vejpa vidiš, ka puno sejnco mamo. Če bi pa nej dojšla, tam vanej ešče mamo akacova, pa bi tista vküpzožagali,« kažajo Šanji bači znak za sejnco. 
• Kelko košarov drv nalaužite ta eden den? 
»Vrag vej, nej sam što, dapa človek cejli den pomalek samo nosi notra. Pred podnaum samo v künjo, popoudne pa v sobi že tü nalaužimo. Tak sam čemerna dostakrat, ne vejm, ka so delali, kama so gledali, gda so drva žagali. Ene so pau mejtrske, drüge pa samo petnajset centimetrov duge. Zdaj te moram razliko djati, ka nosim v kale pa ka v špajert. Tašoga reda staroga vse taprkoném,« se smejejo Rejza. 
• Ka s tapačov delate, vejpa vidim, ka ne kalate? 
»Dja vsakšo prkau dolaspucam 

Pismo iz Sobote Zima pa mraz Lübi moji Porabci, vrag je znouva šalo vzeu. Vse je tak, kak bi nej smelo biti. Eto, nej dugo nazaj, me je vdarilo po glavej: Mi smo do konca pa do kraja spolitizirani! Leko, ka mi stoj ne vörvle. Zato vam povejm par gučov za šankom pa eške nindri indri. Po tistim te mi vörvali. Moja tašča Regina, trno čedna ženska, trno rada gleda televizijo. Na, tou rada dela, če nema drugoga dela. Ge si tö rad poglednem kakši dober film na teveni, samo ne smej biti iz Merke. Tak sam prešto, ka de eden trnok dober indijski film. Že sam se doj vseu pred tevenom, si sklau pred sebe sendvič, edno pivo pa čips tö. Film se je že skur začo, gda se nut v sobo zažene moja tašča Regina, trno čedna ženska. - Prejk zakapčni na drugi program. Tam zdaj guči naš prejdjen, ka se edni nika z njim korijo, ka nas prej šké na nikoj djasti s svojo politikov. Škeu sam njoj prajti, ka mo ge gledo film, pa ka me za tisto politično mejšanje dreka nika ne boli glava. Rejsan, samo sam njoj škeu prajti, pa mi je že vzela pilota iz rouk in prejk zakapčnila na politični program. Dvej vöri je gledala, kak so si davali. Dvej vöri je kcuj komentirala, kak če bi kakšen nogomet gledala. - Tak je, povej njemi, sumari … s punim črvoum je na léki gučati, norec zabiti … Tou ti guči komi drugomi, bumbar … - pa vse takšo je kcuj gučala, pa skur odišla nut v televizijo. Ge sam od nevoule skur začo grizti sto, dokeč mi je žena nej dopistila, ka sam leko odišo v krčmou. Na srečo v toj krčmej eške nemajo tevena. Dapa za šankom je bilou politike za sedem puni koul. Ta koula pa so vlekli kölnar Bolko, poštaš Kuri, šlosar Mujdrica pa tišlar Fini, pa eške vsi drugi, ka so je poslüšali. - Ti meni takše ne’š gučo! Referenduma ne more biti, če smo vsi prouti, - je s pesnico mlato po šanki Bolko. - Ti nika ne vejš, nemaš pojma, - ga je doj stavo Kuri. - Če se v parlamenti zgučijo, mora vlada tak naprajti. Leko pa se samo delegira pitanje o problemi, ka boš vedo! -Ne more se delegirati, če nede skouzi proceduralno tumačenje, -je bole po profesorski škeu zmiriti politične kokoute šlosar Mujdrica. - Od gda pa se ti razmejš v proceduralno tumačenje? Bole šrajfaj svoje šrajfe, tisto ti bole dé kak pa politika, - je zdigno glas eške Fini. - Najboukše bi bilou vözglasiti nouve volitve, pa bi po tistom vidli, sto je za istinsko vert. Cejle nevoule ste zaküjali vi pa vaša partija, - je pokazo s prstom na Bolkoja. - Ti takšo meni ne boš gučo! Vi ste začali vlejčti na svoj kraj, - je skočo proti njemi Kuri. Skur bi se začnilo bitje, če bi nej nut stoupo Obliskani, direktor brezi slüžbe. Strouso se je pa povedo, kakšen mraz je venej. - Za tou je kriva ta prokleta politika, - se je začno smedjati pod velkimi badjüsami. Vsi so njegvo šalo vzeli za istino. Nagnouk so v eden glas začnili kriviti politiko pa najbole prejdnje v njej, ka so takšno vrejme vküper napelali. Odišo sam domou. V srcej sam emo zimo pa mraz. Spolitizirani žitek mi je takšo srce napravo. Skur pa sam cejli zmrzno, gda me je najmenjši sin pito: - Ata, ka znamenüje politični konsenz? Aja, moj mali je star pet lejt. Miki  … DO MADŽARSKE  
Parlament želi do volitev sprejeti še precej zakonov Do volitev na Madžarskem sta še dva meseca, v tem času bo madžarski parlament obravnaval še nekaj pomembnih zakonov. Z novelo z akona o zaščiti in varnosti otrok želijo vladne stranke zagotoviti otrokom v slabem socialnem položaju (od 35 do 40 odstotkov otrok) nekatere dodatne podpore. Ti otroci bi bili upravičeni do dodatne socialne podpore tudi ob božiču, ne le ob začetku šolskega leta. Po sedanjem zakonu so upravičeni do brezplačnih učbenikov in brezplačne hrane v šoli le otroci tistih družin, v katerih povprečni dohodek ne doseže vsote minimalne pokojnine. Po novem zakonu bi ta prag dvignili na 120 odstotkov minimalne pokojnine. Zakladi španskega slikarstva v Budimpešti Muzej lepih umetnosti v Budimpeštijebilustanovljenleta1906.Stoto obletnico ustanovitveboinštitucija proslavila z raznimi razstavami. Od 27. januarja so na ogled umetnine španskih slikarjev zadnjih pesto let. Med njimi so slike El Greca, Velázqueza, Goye. Raztavljenih je več kot sto slik španskih avtorjev, katere so zbrali v nemških, dunajskih in madridskih muzejih. Pomembnost razstavljenih slik potrjuje tudi podatek, da je zavarovalna vrednost slik skoraj 50 milijonov forintov. Programi, prireditve • 5. februarja bosta v Ivanovcih gostovali otroška folklorna skupina Zveze Slovencev Števanovci in Gledališka družina Nindrik-indrik. • V organizaciji Državne slovenske samouprave bo 8. februarja v Slovenskem kulturnem in informativnem centru prireditev ob prazniku slovenske kulture za porabske osnovno-in srednješolce. • 10. februarja bo gledališka družina Nindrik-indrik nastopila na Srednji kmetijski šoli v Murski Soboti.  
s tapačov, neškem, ka bi smetje notra v ram nesla. Vidiš, etak primem tapačo pa prkauli dolapostrüžem, ka je tašo, naj dolaspadne,« pravijo Rejza pa včasin notrapokažajo tö, kak tau delajo. »Jaj, kak je mrzlo, moramo notra titi, zato ka cejlak prejkzmrznamo, nej stari?« pravijo Rejza pa s košarom v rokej dejo proti rama. Kak staplajo, snejg jim tak pršči pod podplati, kak če bi po glažojni odli. Rejsan je sploj mrzlo! K. Holec  

Porabje, 2. februarja 2006 

6 


LOVSKO DRUŠTVO TROMEJNIK 

Devet lejt je že tauma, ka so v • Kelko članov ma društvo? škemo, naj divjačina tü ostane. strli. Nevola je tau, če dosta • Cejlo leto leko strejlate? Porabji nastala lovska društva »Štirideset nas je zdaj vsevküp.« Mi na leto od županije večkrat mladi vöstrlimo, te za eden čas »Nej, tau je vödano, ka leko pa so dobila lovski revir (va-• Trbej članarino (tagdíj) dobimo kontrolo. Pogledne-več nede stare divjačine. Drü-strejlamo. Djagarsko leto se dászterület) za djagarijo. Več plačati? jo, če smo tau vse naredli, ka go je pa tau, ka velke pejneze konča z 28. februarom. Marcilovski društev je nastalo, med »Vejš, ka trbej. Na leto skur en naprej mamo spisano. Na za stare bike leko dobi, mladi uša se tak začne, ka najprvin njimi lovsko društvo Tromejnik. milijaun arende plačamo, ka dvajsti hektaraj moramo pa-so dosta falejši.« maloga ftiča, sloko (szalon-Malo sam od društva pa od go-tü djajamo. Dapa članarina bi uvati kukarco, pšenico pa vse • Mate velke bike? ka) leko strli. Potistim pride spodarjenja z divjačino spitavo nej dojšla, zato ka dosti cering drugo fela za divjačino, naj se »Nej, pri nas več nega velki divja svinja, dapa samo kanpredsednika Gabora Dončeca. mamo. Divjačina, če kaj kva-tam leko pasejo. Te njive so bikov. Najvekši, ka smo ga žar. 25. apriliša se začne lov 
ra napravi, tisto tö moramo vse bola paulak pri lesaj, naj vöstrlili, je osem pa pau kil na srnjad, tau tü samo baka vöplačati. Lani je tau 5 milija-divjačina tam ostane, naj ne žmetne oré emo.« leko strli. Tau trpi do oktobra. unov forintov bilau. Dva delav-napravi kvara pavrom.« • Austrijci taše velke bike Oktobra prvoga se pa začne ca mamo plačena, njini gvant •Zdaj,dajetakvelkisnejg,kak iščejo, nej? vse drügo, ka do tistoga mau pa auto moramo gordržati. nagaustipolagatedivjačino? »Té iščejo, samo že malo bikauv nej bilau slobaudno strejlati.« Tak ka trinajset milijaunov »Vsakši keden s traktorom pela-mamo pa tej so nej velki. Če bola • Vašo ime je Lovsko društvo na vse tau poceramo. Tau vse mo vö repo pa šilo za polaganje. vekše pa žmetne oré ma, več Tromejnik, brodim zato, ka moramo vözgazdüvati. Tau je Gda je pa menši snejg, te pa dja-pejnez plača nam Austrijec, ste tü v kauti, na ednoj straproblem, ka je divjačina (me-gardje z autonom vozijo.« zatau ka oré, trofejo on odpe-ni je Slovenija, na drügoj sau) tö falejša gratala. Do tejga • Tau zna že divjačina, ka la. Najbaukše bi tau bilau, če strani je pa Austrija. Divjamau so duplansko plačali, zdaj gde je polagate? bi vse velke pa stare bike meli. čina nejma meje, odi ta pa pa samo dvejstau petdeset fo-»Vejš, ka zna. Zato ka vsikši Te bi nej meli brigo za pejnez. nazaj. Ka je pa z vami, z rintov dajo za kilo. Istino, raz-mau na tisto mesto pelamo, Letos smo osemnajset mladi djagari, vi tö odite kaj prejk 
skupnost, potistim so nam te lika je zato med divjačino, zato pa tam je ne strejlamo, naj bikov vöstrlili, dapa za te do-v Slovenijo na djagarijo? revir oni vödali.« ka za srno dajo šeststau tö.« mirno leko djejo.« sta pejnez ne moreš prositi. »Dobre stike mamo z lovskim 
•
Kakvelkilovskirevirmate? • Iz tej pejnez gazdüvate cej-• Kak tau leko vej, ka na Svinj smo stau tresti strlili, društvom Kompas. Zdaj pet»Šest gezero hektarov mamo, lo leto, ka mesau odavate? vašom lovskom reviri kelko srne pa samo malo.« dvajstoga pridejo k nam na od Andovec cejlak do Gorenjo-»Iz tej tü, dapa samo tau bi divjačine žive? • Facane tö strejlate? djagarijo, zato ka smo je poga Senika. Tü pri Varaša je pa nej dojšlo. Zato zovemo dja-»Tau najbola od tistoga se leko »Zdaj že mamo facane, tresti zvali. Divje svinje mo djajali reka Lapinč meja.« gare iz Austrije pa z njimi vej, kelko kvara napravijo, tak smo letos vöstrlili. Prvin smo vküper. Oni do nas pa nazaj 

• 
Gospodarjenje z divja-damo vöstrliti velke bike pa leko divjačino prešte.« nej mogli, zato ka ji je sploj zvali na facane.« čino je zato nej tašo malo divje svinje. Telko moramo • Dosta divjačine mate? malo bilau.« •Kajetašogaredaprogram? delo, kak bi tau človek spr-dati vöstrliti z njimi, naj s »Zdaj več nej tak dosta, zato •Zakajebilaumalofacanov? »Vküper demo na lov. Potivoga mislo, nej? pejnezi vöpridemo. Tau je nej ka smo lani dvakrat telko div-»Zavolo lisic pa za volo kemi-stim vküp sklademo pa vküp»Tak je. Sprvoga, gda smo tau tašo léko delo, kak dosta lidi jačine mogli vöstrliti, kak smo kalij, ka so po njivaj nücali.« preštemo, ka smo strlili. Gda začnili, smo eške mi nej vedli, brodi. Mi ne strejlamo samo šegau meli. Zato, ka mi vsakšo • Lisice tö morate strejlati? s tejm končamo, te ogenj vužkakšo velko delo je tau. Zdaj, divjačino, liki gospodarimo leto naprej mamo spisano, kel-»Tau mamo vödano, ka lisico gemo pa tazigrajo djagarsko tau leto je šesto leto, ka sam z divjačinov tö. Tašoga reda, ko jelenov, srn, kelko svinj mo-gdakoli leko vöstrlimo. Pred himno. Cejlodnevni program predsednik, pa od tistoga gda je velki snejg, je polagati ramo vöstrliti. Pa eške tau je tö trejmi lejti smo šestdesetpet str-se zaklüči z večerdjov.« mau znam samo redno, kakš-tö moramo, ka nej malo delo, vödano, kelko mladi jelenov, lili, letos je že dosta menje. Zato K. Holec no težko delo je tau.« dapa tau moramo naprajti, če kelko košut pa bikov se leko je več facanov pa divji zavcov.« 





Porabje, 2. februarja 2006 

7 


Miki Roš 
IZ MOJOGA DNEVNIKA 
Ime mi je Janina. Kelko sam stara, vam ne ovadim, ka se takšo deklin ne spitavle. Leko pa vam povejm, ka eške ojdim v šoulo. Dnevnik sam za-

čala pisati zato, naj ne pozabim, ka se mi je zgodilo v dnevaj mojoga živlenja. Na, vej človek ne mora samo tak tapozabiti, ka se njemi je zgodilo. Dapa nigdar se ne vej. Dnevi mojoga živlenja so se začali pisati, pa je zato tou moj dnevnik, ka 
se v njem piše od moji dnevaj. 
VCEJLAK NORMALEN ODLÜBLENI DEN 

Dragi moj Dnevnik, kak sam ti že prajla: 
-Vrag naj vzeme moške, škem prajti, vrag naj vzeme pojbe! 
Na, tak je zdaj z meuv in pojbami. Po tistom, gda sam se zalübila v Benčina in un v mene, neškem več meti nikšnoga dela z njimi. Kak sam ti že oslejdnjim vöovadila, ne morem meti rada pojba pa ne morem biti zalüblena v njega. Vej pa je tou nikšen pojep nej, če mora drugi namesto njega njegvi velki lübezni vöovaditi, kak jo rad ma. Zato zdaj eden čas neškem nikšnoga posla meti s pojbami. Zato zdaj brodim, ka se eden čas nemo zalübila. Gnes sam vidla Benčina, dapa nej mi je trpetalo srce, nika mi je nej prišla mejkoča v kolena, nej sam dobila mokre roke pa v glavej mi je nika nej cingalo. Tou znamenüje, ka sam več nej zalüblena, liki sam odlüblena. 
Ovak pa se je nej gnes nika nouvoga zgodilo, nika nouvoga sam nej doživela. Aja, tak se mi vidi, ka je moja sestra Zana na nouvo zalüblena. Kak tou vejm? Vej sam pa specialistka za takšo čütenje. Nika mi guči, kak je svojo staro lübezen brž ta pozabila, pa se vcejlak na nouvo zalübila. V koga? Ka pa ge vem, dapa tou gvüšno zvejm. 

EŠKE LEPŠI DEN BREZI POJBOV 

Dragi moj Dnevnik, lejpe dneve živem, nika ne morem prouti prajti. Mimo mene leko paradira cejla garda pojbov, pa ranč ne genem z očami. Ranč me ne genejo. Ranč eden se mi ne povidi. Ranč za ednim mi ne strpeče srcé. Trno sam vesela, ka je tak. Vej sam si pa prajla: 
-Naj vrag vzeme moške, škem prajti, naj vrag vzeme pojbe! 
Zato sam se včera večer trno dobro zabavala. Na, večer smo v šouli meli srečanje s šoulo iz ednoga bole dalešnjoga varaša. Po tem smo malo plesali. 
Na, edni so plesali, ge sam tou gvüšno nej delala. Vej sam pa prajla, ka s pojbami nemam več nikšnoga dela. Uni pa so li odli kouli mene, me zvali plesat, ge pa sam samo gledala mimo nji pa gučala: 
-Ne plešem! Podje me ne zanimajo! 
Dapa kak vövidi, njim je tou eške bole davalo volo. Odli so kouli mene bole kak kouli drugi deklin. Kak če bi se šli med seuv, šteromi de gratalo, ka de z meuv pleso. Ge pa sam se samo zabavala, pa ji tirala vkraj od mene. Mojoj padaškinji Bobici se je od nevoule skur zmejšalo. 
-Pa ti si nej normalna! Kakši frajeri odijo kouli tebe, ti pa nika, -se njoj je skur zmejšalo od nevoule. -Mene pa zovejo plesat sami nikšni talüčeni retaši! 
Ja, ka naj ti povejm Bobica? Nika, ge vejm, kak je s tejm. Ja, pa eške tou ti moram vöovaditi, moj Dnevnik. Zana je gvüšno na friško zalüblena. Vej pa skur čüjem, kak njoj srce mlati, gda odi kouli z mobitelom na vüji. 

NEBESKO LEJPA NEDELA 

Normalno sam se zbidila, normalno mejla zajtrik. Nika me je nej zaganjalo es pa ta. Nejsam mejla silo, naj čas brž ta odide, ka mo leko v pondejlek vidla Benčina. Obed sam gejla pomalek, uživala sam v vsikšom vgriznjenom falajčki gestija. Kak je leko gesti dobro, če ga vejš dobro zesti! Zadvečera sam se šla z Bo
vsefele, od pojbov pa čistak nika. Pa bi vejn ranč edne rejči nej od nji prajli, če bi nej v parki vidle mojo sestro Zano. Dapa Zana je nej bila sama. Z njou je biu eden pojep. Na, eške skur pojep pa že skur moški. Vej je pa Zana tö eške skur deklina pa že skur ženska. Šetala sta se pomalek, se držala za roke, se tü pa tam 
rada mejla kakšoga pojba! Kak bi rada bila zalüblena pa čiglij v Petra, Blinkna ali pa v Benčina. 
Skur bi jo poučila kouli vüj, tak mi je zdignila pritisk v žilaj. Ali, lejpi den je biu, nejsam ga škela pokvariti. Zato sam jo samo nemilo poglednila pa njoj prajla: 
-Ti moje siroče! Vej pa nika ne 


bico šetat po našom ledeno mrzlom, dapa sunčnom lom Zgučavali nej zglasila Bobica. li, liki se je zibala po lufti kak sva se - Vaaaaaaaaaj, kak bi ge tö kakši metül. 
stavila in se naraji küšnila. 

vejš od žitka pa od lübezni. 

Lepou jiva je bilou gledati, 

Zana je prišla domou, kak 


ma-kak sta srečniva. Pa bi bilou 

če bi bila na kakšni trno léki 


varaši. vse vküper eške lepše, če bi se 

peroutaj. Nej je odla po zem-


Porabje, 2. februarja 2006 


PETEK, 03.02.2006, I. SPORED TVS 
6.20 TEDENSKI IZBOR, 7.00 POROČILA, DOBRO JUTRO, 9.05 TEDENSKI IZBOR, OTROŠKI PROGRAM, 10.10 POVODNI 
MOŽ, DOK. ODDAJA, 10.35 Z VAMI, 11.25 POGLED NA ... STOPNIŠČE V MARIBORSKEM GRADU, 11.35 FOTOGRAFIJA NA SLOVENSKEM, DOK. SER., 12.15 OSMI DAN, 13.00 POROČILA, ŠPORT, VREME, 13.15 OBZORJA DUHA, 13.50 DUHOVNI UTRIP, 14.05 MAKALU - 30 LET POZNEJE, DOK. ODDAJA, 15.00 POROČILA, PROMET, 15.05 MOSTOVI – HIDAK, 15.40 RISANKA, 16.10 IZ POPOTNE TORBE: MOJ DOM, 16.30 ŽIVALSKI VRT IZ ŠKATLICE, ŠKOTS. NAD., 17.00 NOVICE, SLOVENSKA KRONIKA, ŠPORT, VREME, 17.35 PROUČEVALCI VULKANOV, AM. DOK. SER., 
18.30 ŽREBANJE DETELJICE, 18.40 RISANKA, 19.00 DNEVNIK, VREME, MAGNET, ŠPORT, 20.00 PRI JOŽOVCU Z NATALIJO, 21.20 TURISTIKA, 22.00 ODMEVI, KULTURA, ŠPORT, VREME, 22.50 POLNOČNI KLUB 
PETEK, 03.02.2006, II. SPORED TVS 
6.30 INFOKANAL, 9.55 SVET. POKAL V ALPSKEM SMUČANJU, VELESLALOM (Ž), 10.55 SVET. POKAL V ALPSKEM SMUČANJU, SUPER SMUK ZA KOMBINACIJO (M), 12.55 SVET. POKAL V ALPSKEM SMUČANJU, VELESLALOM (Ž), 13.55 SVET. POKAL V ALPSKEM SMUČANJU, SUPER SLALOM ZA KOMBINACIJO (M), 15.30 VINCENT IN JAZ, KAN. FILM, 17.10 JASNO IN GLASNO: NARAVOSLOVEC BODI!, KONT. ODDAJA, 18.00 ZDAJ!, 18.25 MOSTOVI - HIDAK, 19.00 CERVANTES, ŠPANS. NAD., 20.00 GOZDNA BRATA, FINSKA DOK. ODD., 20.50 SLOVENSKI MAGAZIN, 21.15 STARI NOVI OBRAZI EVROPE: LATVIJA, 21.40 STAUFFENBERG, NEMŠ. FILM, 23.15 DVOLIČNOST, ANG. FILM, 0.55 DNEVNIK ZAMEJSKE TV, 1.20 INFOKANAL 

SOBOTA, 04.02.2006, I. SPORED TVS 
6.20 TEDENSKI IZBOR, 7.00 ZGODBE IZ PRAZNIČNE ŠKOLJKE, 7.55 RISANKA, 8.00 MALE SIVE CELICE, KVIZ, 8.45 
GUSARSKI OTOKI, FRANC. NAN., 9.40 PERJE FRČI, DANS. AN. FILM, 10.45 POLNOČNI KLUB, 12.00 TEDNIK, POROČILA, ŠPORT, VREME, 13.20 PRVI IN DRUGI, 13.40 SLOVENSKI/PORABSKI UTRINKI, 14.05 DOKTOR MARTIN, ANG. NAD., 15.00 POVODNE KONJE POLJUBLJAJO, MAR NE, NEMŠ. FILM, 16.25 BUTAN - DEŽELA GRMEČEGA ZMAJA, DOK. ODD., 17.00 POROČILA, ŠPORT, VREME, 17.15 OZARE, 17.25 SOŽITJA, SVET. ODD., 18.40 PRIHAJA NODI, RIS., 19.00 DNEVNIK, UTRIP, VREME, ŠPORT, 20.00 HOTEL POLDRUGA ZVEZDICA, 20.40 HRI-BAR, 
22.00 POROČILA, ŠPORT, VREME, 22.30 TELESA, ANG. NAD., 23.30 KOLIKO JE TAM URA?, TAJV. FILM, 1.20 DNEVNIK, VREME, ŠPORT, 
SOBOTA, 04.02.2006, II. SPORED TVS 
6.30 INFOKANAL, 8.35 SKOZI ČAS, 8.45 STARI NOVI OBRAZI EVROPE: LATVIJA, 9.10 ZDAJ!, 9.40 SVET. POKAL V ALPSKEM SMUČANJU, VELESLALOM (Ž), 10.55 SVET. POKAL V ALPSKEM SMUČANJU, SMUK (M), 11.30 EP V ROKOMETU (M), 12.40 SVET. POKAL V ALPSKEM SMUČANJU, VELESLALOM (Ž), 13.40 SVET. POKAL V SMUČARSKIH SKOKIH, 14.00 EP V ROKOMETU (M), 16.00 SMUČARSKI MAGAZIN, 16.25 MAGAZIN DESKANJA NA SNEGU, 16.45 EP V ROKOMETU (M), 18.45 SVETOVNI POKAL V SMUČARSKIH SKOKIH, MLADINCI EKIPNO, 19.45 MLADINSKO SVET. PRVENSTVO V NORDIJSKIH DISCIPLINAH, REP., 20.00 SLOVENSKI RADIJSKI FESTIVAL, 21.30 RAZKRITJE NEKEGA ZAKONA, NEMŠ. FILM, 23.00 HIC ET NUNC, KONCERT SLOVENSKE SKUPINE, 0.05 DNEVNIK ZAMEJSKE TV, 0.30 INFOKANAL, 

NEDELJA, 05.02.2006, I. SPORED TVS 
7.00 ŽIV ŽAV, OTROŠKI PROGRAM, 9.55 NEDELJSKA MAŠA, 11.00 IZVIR(N)I, 11.30 OBZORJA DUHA, 12.00 LJUDJE IN ZEM
LJA, 13.00 POROČILA, ŠPORT, VREME, 13.10 PRI JOŽOVCU Z NATALIJO, 14.30 TISTEGA LEPEGA POPOLDNEVA, 14.35 PET MINUT SLAVE, 14.50 BOLJŠI PROGRAM, 14.55 NEDELJSKO OKO, 15.05 DRUGO MNENJE, 15.10 ČLOVEŠKI FAKTOR, 15.15 GLASBENI DVOBOJ, 15.40 ŽIVE LEGENDE, 15.45 KUHALNICA, 15.50 AVDICIJA 2025, 16.00 NOREC NA LINIJI, 16.10 ŠPORT IN ČAS, 16.20 ŠPORTNE NOVICE, 16.25 ANGLEŠKA NOGOMETNA LIGA, 16.30 ODPRTO, 16.35 PANIKA, 16.40 LORELLA, 17.00 POROČILA, ŠPORT, VREME, 17.15 TISTEGA LEPEGA POPOLDNEVA, 18.30 ŽREBANJE LOTA, 18.40 KRAVICA KATKA, RISANKA, 19.00 DNEVNIK, 19.25 ZRCALO TEDNA, VREME, ŠPORT, 20.00 POD NJENIM OKNOM, SLOV. FILM, 
21.30 Š -ŠPORTNA ODDAJA, 21.55 INTERVJU, 22.50 POROČILA, ŠPORT, VREME, 23.10 POMLAD, ANG. DOK. SER., 0.00 JAVNA AFERA, NEMŠ. FILM 
NEDELJA, 05.02.2006, II. SPORED TVS 
6.30 INFOKANAL, 9.25 SKOZI ČAS, 9.40 SVET. POKAL V ALPSKEM SMUČANJU, SLALOM (Ž), 11.00 OLIMPIJSKI MAGAZIN, 11.30 HRI-BAR, 12.40 SVET. POKAL V ALPSKEM SMUČANJU, SLALOM (Ž), 13.40 SVET. POKAL V SMUČARSKIH SKOKIH, 15.45 EP V ROKOMETU (M), 18.00 KOŠARKA NBA ACTION, 18.30 MLADINSKO SVET. PRVENSTVO V NORDIJSKIH DISCIPLINAH, REP.,18.40 ŠPORT, POSNETKI, 20.00 TEMNA STRAN EVERESTA, KAN. DOK. ODD., 20.45 NAGRADA GZS XXXVIII, 21.50 POKVARJENA DEKLETA, ANG. NAD., 22.40 IMPROMPTU, ODDAJA O UMETNOSTI GLASBE IN PLESA, 23.10 W.A.MOZART-U.SCHOLZ: VELIKA MAŠA I, BALET V IZVEDBI BALETA LEIPZIG, 23.40 DNEVNIK ZAMEJSKE TV, 0.10 INFOKANAL, 

PONEDELJEK, 06.02.2006, I. SPORED TVS 
6.25 TEDENSKI IZBOR, 7.00 POROČILA, DOBRO JUTRO, 9.05 TEDENSKI IZBOR, OTROŠKI PROGRAM, 10.00 ŽIVALSKI VRT 
IZ ŠKATLICE, ŠKOTS. NAD., 10.25 TISTEGA LEPEGA POPOLDNEVA, 13.00 POROČILA, ŠPORT, VREME, 13.15 TISTEGA LEPEGA POPOLDNEVA, 14.30 TURISTIKA, 15.00 POROČILA, PROMET, 15.05 DOBER DAN, KOROŠKA, 15.40 KRTEK IN URA, RIS. NAN., 16.05 RADOVEDNI TAČEK: BOB, 16.20 RISANKA, 16.30 ŠOLA, 16.40 KJE SE SKRIVA PIŠKOT, LUTK. NAN., 17.00 NOVICE, SLOVENSKA KRONIKA, ŠPORT, VREME, 17.40 POGLED NA ... JOŽEF TOMINC: PORTRET OČETA, 17.50 FOTOGRAFIJA NA SLOVENSKEM, DOK. SER., 18.30 ŽREBANJE 3X3 PLUS 6, 18.40 LOKOMOTIVČEK TOMAŽ IN PRIJATELJI, RIS., 18.45 PINGU, RISANKA, 19.00 DNEVNIK, VREME, MAGNET, ŠPORT, 20.00 IZZIVI, 20.30 PODOBA PODOBE, 21.00 DOKTOR MARTIN, ANG. NAD., 22.00 ODMEVI, KULTURA, ŠPORT, VREME, 22.50 DEDIŠČINA EVROPE: SARTRE O SARTRU, FRANC. NAD. 
PONEDELJEK, 06.02.2006, II. SPORED TVS 
6.30 INFOKANAL, 13.55 NAGRADA GZS XXXVIII, POSNETEK PODELITVE, 14.55 Š - ŠPORTNA ODDAJA, 15.20 SLOVENSKI/PORABSKI UTRINKI, 
15.45 ODDAJA O UMETNOSTI GLASBE IN PLESA, 16.20 W.A.MOZART-U.SCHOLZ: VELIKA MAŠA I, BALET V IZVEDBI BALETA LEIPZIG, 16.45 TEMNA STRAN EVERESTA, KAN. DOK. ODD., 17.40 OTROCI NA BEGU, IT. NAD., 19.20 NAŠE SKRIVNO ŽIVLJENJE, AVST. NAD., 20.15 PRAKSA, AM. NAD., 
21.00 STUDIO CITY, 22.00 ARITMIJA - CHEMICAL BROTHERS, GLASB. DOK., 22.25 NORCI NA LINIJI, AM. RISANA NAN., 22.45 BRANE RONČEL IZZA ODRA, 0.10 DNEVNIK ZAMEJSKE TV, 0.40 INFOKANAL 

TOREK, 07.02.2006, I. SPORED TVS 
6.20 TEDENSKI IZBOR, 7.00 POROČILA, DOBRO JUTRO, 9.05 TEDENSKI IZBOR, OTROŠKI PROGRAM, 10.25 SOŽITJA, 
11.40 PRI JOŽOVCU Z NATALIJO, 13.00 POROČILA, ŠPORT, VREME, 13.15 HRI-BAR, 14.20 HOTEL POLDRUGA ZVEZDICA, 
15.00 POROČILA, PROMET, 15.05 MOSTOVI – HIDAK, 15.40 SVET PETRA ZAJCA IN PRIJATELJEV, RIS. NAN., 16.05 RISANKA, 16.20 MOJ BRAT, KRATKI FILM, 16.35 KNJIGA MENE BRIGA - , 17.00 NOVICE, SLOVENSKA KRONIKA, ŠPORT, VREME, 17.30 TONE KRALJ: KMEČKA SVATBA, 17.40 ROMARSKI ROKOPISI IZ STIČNE, 17.50 PLEČNIKOVE ŽALE, 18.05 RESNIČNA RESNIČNOST, 18.40 RISANKA, 19.00 DNEVNIK, VREME, MAGNET, ŠPORT, 20.00 PRENOS PREŠERNOVE PROSLAVE, 21.00 PORTRETI PREŠERNOVIH NAGRAJENCEV, 22.00 ODMEVI, KULTURA, ŠPORT, VREME, 22.50 REŠETKE V SPOMINU, ŠPANS. DOK. ODD. 
TOREK, 07.02.2006, II. SPORED TVS 
6.30 INFOKANAL, 16.45 ARITMIJA - PLANET ROCK: CHEMICAL BROTHERS, GLASB. DOK., 17.10 STUDIO CITY, 18.05 SLOVENSKI MAGAZIN, 18.30 MOSTOVI – HIDAK, 19.05 DENIS PONIŽ: LILI NOVY - PESNICA DVEH SVETOV, KULT. ODD., 20.00 FRASIER, AM. NAN., 20.25 GREGOR STRNIŠA: SAMOROG, TV PRIREDBA PREDSTAVE SNG DRAMA LJUBLJANA, 22.20 PORTRET PREŠERNOVEGA NAGRAJENCA KARPA GODINE, SLOV. TV DOK. FILM, 0.05 DNEVNIK ZAMEJSKE TV, 0.30 INFOKANAL 


I. ZIMSKA MEDNA RODNA 
LIKOVNA KOLONIJA 
V MONOŠTRU -2006 

Zveza Slovencev na Madžarskem in Galerija-Muzej Lendava sta letos prvič pripravili program za mednarodno likovno kolonijo, ki bo potekala v hotelu Lipa v Monoštru od 3. do 8. februarja. Kolonija se je pripravila v počastitev slovenskega kulturnega praznika. 
I. zimska mednarodna likovna kolonija bo gostila družbo 15 mednarodno priznanih likovnih ustvarjalcev, ki bodo doživeli idilo zimskih domačih običajev, jo v svojih umetninah ovekovečili, nato pa jo bomo preko njihovih del doživeli. Umetniki prihajajo iz: Slovenije, Madžarske in Slovaške. Udeleženci zimske kolonije bodo: Ferenc Király, Dubravko Baumgartner, Endre Göntér, Igor Banfi, Goce Kalajdžiski, Ana Hribar Košmrlj, Lučka Falk, Peter Varnik (Slovenija); Zoltán Ludvig, Ede Pósa, János Simon, András Győrfi, István Kotnyek, Gábor Walter (Madžarska); György Dolcin (Slovaška). 

ČASOPIS
 SLOVENCEV NA 
MADŽARSKEM 


Izhaja vsak četrtek 
Glavna in odgovorna urednica 
Marijana Sukič 
Naslov uredništva: 
H-9970 Monošter, Gárdonyi G. ul. 1.; p.p. 77, 
tel.: 94/380-767; e-mail: porabje@mail.datanet.hu 
ISSN 1218-7062 

Tisk: EUROTRADE PRINT d.o.o. 
Lendavska 1; 9000 Murska Sobota; Slovenija 

Časopis izhaja z denarno pomočjo Urada RS za Slovence v 
zamejstvu in po svetu ter Javnega sklada za narodne in etnične 
manjšine na Madžarskem. 
Naročnina: za Madžarsko letno 2.600 HUF, za Slovenijo 5.200 SIT