Podcficirska šola. I. G. v B. Baš sadaj jc razpisan natečaj za sprejem gojenoev v pešadijsJti pcdoficirski šoli v Zagrebu in Beogradu. Prošnjo je vložiti na poveljnika pristojnega vojnogs. okrožja. šola traja dvc leti. V šolo se sprejemajo jugoslovashki državljani, rojeni v letih 1918, 1919, 1920 iii 1921, ki so popoinoma zdravi in rposcbni za vojaško službo, ki so dovršili osnovno šolo z najmanj dobritn uspehom in so dobrega viadanja ter niso bili doslej šc sodno kazno\'ani, ki so eaniski in imajo dovoljenje staršev. sdncsno varuhov, da smejo stopiti v navcdcno :clo. Prošnji je treba priložiti domovnico, koicjvano s 30 din, krstni list, kolkovan z 10 din, ':c!cko spriecvalo, nravstveno apričcvalo, kolko/arto a 30 din, dovoljenje staraev, kolkovano s ";0 din, potvdilo, da je prosilec samski, kolkovano z 20 din, ter pismeno obvezo staršev, odnosno vamha, da bodo plačali državi stroške, ako bi kandidat odstopil po progledu ali sprejemu v fiolo do priiožcne prisegc. Prošnjc je vložiti do 10. aprila. Muira naplavila hJod. š. A. Junija 1938 je naplavila Mura na Vaše poscstvo velik hlod, ki jc lfža! na Vašcm pcsestvu osem mcsecev. Nato ste ga cdpeljali. Par dni pozneje pa se je ogiasil r.ek posestnik iz sosednje vasi, ki trdi, da je hlod njegov in zahteva. da mu ga vrnete. — Lastnik hloda še ni izgubi! svoje Iastnine O.o hloda, coprav ga je Mura naplavila na Vašo posestvo, ltjor jc hlod ležal osem mesecev. Ako izkažc navedcni posesLnik svojo lastninsko pravico, mu moi'ate hlod izročiti. Obvezan pa je, povrnit: Vam morebitne izdatke, ki ste jih imeli. Lastninska pravica zastara šele v treh lctih. Stlc potem bi zadobili Vi lastninsko pravico do hloda liki pošton posesliiik. Kui>cii oiivzeti dve jMirceli. J. 1.1. Neko posoctvo je bilo prociar.o na dražbi. Izdražiteljica je pozncjc to poscstvo prodala Vam. Imela je izciražiteljica najemnika, ki ie imel nalog interesentom lazkazati meje. Ta najemnik Vam je pokazal niejc, do kalerih jo posestvo hasnoval. Pred kratkim je dal Vaš sosed izmeriti svoje poseslvo m pri tern sc je ugotovilo, da dve najlepSi parceli, kateri sta bili Vam pokazani kot del k\ipljonega poscstva, ne spauata h kupljenemu pocesLvn, marveč ata po zemljiški knjigi pripisani posestvu sosoda. Sosed jc tcžil — ker kupljeno posestvo še ni bilo na Vas prepisano — izdražitcljico in je bajc izžla. konturnačna sodba. Prvi posestnik (katercmu je bilo posestvo proiiano na draiLbi), je a svojimi prcdniki vved hasnoval r>av<Hif>ni cive parrpli že 80 Iet. — Alto Vam jc izdražiteljica v naravi pokazoJa meje posestvakaterega ate Vi kupili, tedaj Vam jamči za meje in Vam mora plačati primerno odškotlnino, ako bo lastnina omenjenih dveh parcel priznana sosedu. Izdiražiteliica jamči tudi za. dejanje svojega najemnika, ako je njemu naročila, naj Vam cn pokaže meje. Ako je navedeni dve parceli posestnik. ki je prišel na di-ažbo, res hasnoval že več kakor 30 let javno, brez prošnje in brez sileje s tem priposestvoval laatninsko pravico do teh parcel in lahko a tožbo doseže od soseda pri7.nanje navedene lastninske pravice. Priposestvovano pravico bi bil poseatnik izgubil le, ako l>bil na zahtevo soseda tri leta opustil izvrSevanje lastninskih dejanj, odnosno hasnovanje. Zahteva žene do izplačila doklado 110 di;>. BM. Stc žena državnega upokojenca, ki sprejaraa za Vas 110 dm mesečne dokladc, daje Vani pa samo najnujnejši živež, noče pa Vam kupiti ne oblcke, Cevljev in pod. Po zakciri je mož obvezan Vas svoji imovini primerno. dostojno vzdrževati. Radi tega Vam mora nabavai tudi potrebno obleko in obutev. Neposrecne pravice, zahtcvati baS na,vedenih 110 dm doklaoe, nimate, marveč Vam je mož prirnarno doli-an, dajati Vam pci.rcbno oskrbo v naravi. — Pritožujete se, da zahteva Vaš mož. naj se preselite k njemu, in sicer stanujo na nc!iem hribu v vvaanem, zasiinem stanovanju. Vi doale.i stanujete v lastiii dvonadstropni hiši bliiu mesta iii no bi radi sledili možu, ker bolehate na revmatizmu. — Po zakonu jc žena obvezana, iti ."a možem v njegovo doinovali.ščc. vendai1 pa ta obveza ne sega tako daleč, da bi morali bivati v moževeni s'.anovanjn, ako bi to škodovalo Vaaeniu zdravju. Ni se Vam bati, da bi imel Vaš mož pri sociišču kako protekcijo, odnosno da bi niemu več- verovali r.cgo Vam radi njegove prejšnje aiužbe. Sodišče occnjnje ispovedbe prič, odnosno strank po svobodnem preuclarku. Prodaja agrarnega zemljišča. S. V. Svoje dai Vam jo biio dodeljeno od agrarne refomie zemljišče. To zemijišče ste že odpiaOali, sedaj pa bi ga vadi ))rodali ter si kuptli neko urugo posestvo. — Prodaja agrarnega zcmijišča je sicer 'lovoijena, a lo, ako prodajo odobri li-iuiisLer za kniet.ijsi.vo. — Posojilo že lahko dobile, a le proti vknjižbi na nepremičnine in to r.a prvem mestu, ali pa picti zanesljivemu poroštvu. — V kolikor v naših oglasih niso navedens ccne posestev, ki so na prodaj, as morate rami vji c.?r.e zanima'.i pri ponudniku, ako pa pc«u:ln>k nl naveden. Vam naslov s;>oročl nprava 5 S'ov. gO3po» darja-: proti priložitvi znain!ce za 2 dln. Različna obdaCba dveh polovlc posestva. B. F. P. Imeli ste 7 in pol oraiov poses.va »v eni pareeli« ter ste polovlco odprodali. Plača pa kupec od svoje polovice manj davkov nego Vi od Vam osUlIj. — Višina davka je odvisna oa ka':astrskega čistega donosa. Prcglejte najprej pri katastrski upravi, all je lastn.na do posame<mili parcel, odnosno polovlce pravilno vpisana in koliko znaša cisti aonos p&sameznih parcel. Ako se je prlpetila kaka pomota, prosiie katastrsko upravo, rr "vesd o tem aavčno upravo. Ako se Vam zdi klasiranje posameznih parcel pogrešno ali ne- &. ...wiw, «,. moiaii uo-oči obnovo klasiranja. O pogojih take obnove smo odgovorili pod šifro »Znižanje davka — D. J.«. i_j,varovanje pri dveh zavarovajnicah. C. F. CeLa 1935 ste svojo dotedanjo zavarovalno pof - - >J- ¦—"av;io« pcdaljaali za 12 iet; no.e police Vam zastopnik ni prinesel. Letos ste pis*.- ^uo^»a/ijii, ua o^ScOpače od pogodbe in ste sklenili zavarovaino po.^odbo s »0 avijo«. »Jugoslavija« Vas terja na p.ačilo zavarovalne prem_e. VpraZa^e, aii se iaako ub^anite ixga pladila ali pa morate morda plačati premije obsma zavarovalnicama. — Na svoj predlog na psdaljšanje zavarovalne pogodbe (leta 1925) ste bili vezani 14 dni, ako ni bil v predlogu dogovorjen daljšl rok. Ako zavarovainica »Jugoslavija« v tem roku ni sprejela Vaše panudbe (sprejem sa izvrši s pošiliatvijo zavaimalne police), ste biii upravičeni odstopiti. Kake^a drugega razloga za <H.:j;p pa najbrž nlste imeii. Ako ga nste imeli,' boste mora'.i plačevati premije »Jugoslaviji« nar zteka fn — vcrjrne zava;ova'ne dobe (le- ta 1947). — Ali niste »Slavijo« opozorili, da ste za.a^ovani pri »Jugoslaviji« ? Novo pogodbo bi blli moraii skleniti le pod pogoj3m, a.io bo »Jugcc'avija« soglašala z Vašm odstopom, odnosnc ne bo zahtevala nadaljrr ga plačevarra premij. Opozarjamo Vas, da ie Vaša do'žnost, javiti zavarovalnicama, ako ste pri dveh zavarovali ist; Int^^es zoper isto nevarn:3t in za isto dobo; škodo vam bosta poravnali v razmerju zavarovano v<~ *e, vsekakor pa ne bcste od oboh skupaj dobill več, kakor bo ?r>f*a!a škoda, čeprav bi bila za "rovana vsota viš:'a. Dediči po nezakonskem sinu. K. H. Ako nezakor^ki s.n ni zanustil laotnih zakcnsk.h otrok, tedaj je po zakonu n^e^ova dedinpa njegova mati; ako ona ne živi več, pa njeni potomci. Ako jo iratl umrla brez potomcev, prekle dedščina na tako zvano tretje koleno, to je na stare starše irr' ^re pokoiniUa. V predme'nem primeru bo dcd;nia stara mati poko'nika. Njoni otroci bi dedovali le v prlmeru, ako bi stara mati umrla pred de'"-:m nripadom. TAstilna šola. R. J. Državna tekstilna šola se naVaja v Kranju. šolr.rne tra;a dve leti. Sprefevcm'o se le ufenoi, ki imaio abscivirano n'žio srcdn^o šolo ali mešfansko šolo z nižnm teJajnlin izpitom ali ki so dovrš-li moško obrtno šolo in opravili završni izpit, če opravijo dcriolnUni izpit po predlogu ravnatel;'a in po pristoini odobrltvl ministrstva za trgovino in indtistrijo ali bar~ke uprave. Vpisrrna znaša 50 d:n, šolnino pa plača.io uč •'ci, katerih starši (oziror- tud'. uCeno'.. ako je ni:m predpisan davk) piačujejo nad 800 din letnih davkov po posebni lestvicl in zns?a najmanj 100 din. Radi velike^a števila kandidatov imajo pri S'5rejemu preclnost oni reflektanti, ki imaio da^.šo (najmanj enoletno) prek"?o v kaki tekstilni tovarni. Zaknpnik ali majer? F. A. Ste zakupnik posestva, imate lastno živino, steljo sie kupili za avpj denar, io naTabiH z lastn!mi de^avci in z la^tno živino zapeljall domov, zdaj Vam pa hoče lastniča-zakupodajalka gncj. odvzeti, češ da ga poVrebuje za svoie njlve, čeprav se ob sklenitv: po;jrdbe ni ničesar določilo o tem, či^av bo gnoj. — V predmetnem primsm nima zakupodajalka prs.vice do gnoja. Kvečjemu v prir-ieru, ako ste Vi ka.k gnoj nažli, ko ste piišli na posestvo, bi morali isto količino pustiti pri cdhodu. — Ako je bllo dogovorjeno, da si boste z zakupodaialko sadje delili na polovico ter da bos^e del zakupnine plačali, ko boste prodali sadje ali krmo, tedaj ste upravičeno zaclržali del zaKupnine, ako sl je zakupodajalka prilastila skoro vea sadir prldelek. Imate pravico zahtevati od zakupodajalke polovlco sadja ali pa nadomestek v denarju In s tem nadomestkom pobotati dolžno zakupnino. O sporu, all ate zakupnik ali majer, bo pač moralo odločitl sodšče po Izvedbi zadevnih dokazov; ako nimate pismene pogodbe, bodo zaslisane pričp. in če teh ni, bosta zaslišana VI in zaki'i"iajaiKa kot stranki. V .orj!--' 'ektTWr ., Inštalacija — odstop? V. / . 2 r*r .¦'¦¦i\ .'.; ;. iem ste se pred dvema lelo 'u ('¦ ivorili, ua Vam bo napravil električrtftr! j.'.aiuoijo in štiri lufii protl plačilu 620 din. Sedaj bi VI radi odstoplli od dogovora, ker se Vam zdi cena previ3oka In razen tega Vam manjka denarja. — Dogovorjena cena ni prctirana z ozirom na dela, kl jih. bo moral inštalater glasom priložene naročilnice izvršiti. Ker se je določilo, da bo inštalacijo izvršil »po razdelbi dela«, morate inštalaterju dati primeren rok, da delo izvršl ter mu hkrati zapretitl, da boste sicsr od pogodbe odstopili; brez dodatnega roka in navedene zapretitve od pogodbe ne smete odstopiti (vsaj ne brez sporazuma z instalaterjem). Kar se napeljave tiče, je vsseno, dali se nahaja pod ometom ali nad ometom. Znižanje davka. D. J. Vaše posestvo leži deloma v Jugoslaviji, deloma v Nemčiji. V Jugoslaviji lcžeči del je močvirnat, nerodoviten, h>'ša in hlev se podirata, plačati pa morate visoke davke, l-."*-- '¦>. -!» zmorete, — Ako bvate v hiši Vi sami ali Vaši kmetskl de!avci, Vam nl treba p!a. se n kakega davka (zsrat^arine). Ako pa oddaja.. hišo v najem, plačate le gotov od^'-'.ek prtmerns na;emn'ne. Ako se h'ša že podira, tako da se v njej ne more stanovati, Vam zgradarine ne bi trebalo plačati. Poizvejte na davčni upravi, kake vrste davkcv Vam predpisiijejo. Ako je zemlja s!aba, je gotovo uvršiena v slafcši bonitetni razred. Visina zemljarine je nr.mreč odvisna od ka*:a3trskega čistega donosa. Ker so vsa zemljšča že Idasirana, bi morali doseči otnovo klasiranja. Taka obnova pa nastopi le v reclkih primerih. Za Vas bi prišel v poštev le primer, da se uradno ugotovi, c!a se je izvršilo cbstojcče k!as'ran;e pogrešno ali nesorazmerno. Irošnie za obnovo ne morete vlož'ti sam, marveč bi jo moralo vložiti naimanj 20 davčnih zavo^ancev iz iste občine ali občina sama ali kako druŁO javnopravno telo. Prošnjo bi treba'o dobro utemeljiti ter jo nasloviti na Dravsko finančno ravnatelistvo v Ljubl;'ani. Ako finančno ravnateljstvo prošnji ne bl ugcd:lo, morete nariravit; pritcžbo na mJnistra za finance. Mm:ster odre;'a obnovo k^siranja zemljišč po izkazan' potrcbi in i^previdnosti. Trg-ovs!:a šc!a v Celju. B. A. Za sprejem v to šolo ne zaclcšia a' ~~!virana liud-1-* ter ri-HT14ovalna obrtna šola, marveč bl moral Vaš sin preje dovršiti štirl razrede kake srednje šole z zavrSnim izpitom. Lastnik mlatilnice ni prijavil delavca prl OUZD. B. F. P. Vaš sin je bil zapo&len prl nekem mlatiln^čarju kot vla^ač. Za časa zaposlitve je zbolel. Potreboval je zdravnisko pomoč in sedaj zdravnik tirja Vas na piačilo zadevnih stroškov. Mlatilničar narnreč Vašega sina ni prijavtt pri OUZD. — Ni bistveno, da ovadite mlatilnlčarja, č;š, da je opustil dolžno prijavo Vašega sina. Vi, odnosno oboleli sin lahko kratkomalo toži mlatilničarja, da povrne, odnosno plača vsa to, kar bi bll Vas s:n dobil od OUZD, ako ni bil pravilno, odnosno pravočasno prijavljen. Anuio3fi;a. F. K. Z zadnjim amnestijskim ukazom od, 1. decembra 1938 so odpuščene kazni na prostosti, ki niso daljše kot 12 mesecev, pod pogojem, da pomiloščena oseba v roka treh let od dneva navedenega ukara ne napravi nobenega zloč'iistva sploh in ne prestopka ali pregreška iz koristoljubja. Od amnestije pa so izvzete osebe, kl so pobcgnile v inozemstvo, pa se niso od dneva ukaza prijavile oblastvom, niti se niso vrnile v državo, da bi se nad njimi izvršila kazen. — Ako ste odpotovali v inozemstvo šele po objavljenem amnestijskem ui:azu, Vam omenjene kaznl štirih mesecev iz leta 1038 ne bo treba prestati — pod gornjlmi pogoji. Amnestijo kazni iz leta 1036 ste :a.'2iali le, ako je bilo dejanje, radi katc .~a s.c bill kasnovani leta 1938, zločinstvo sploh, ali pa prestcpek iz korlatoljubja. VXin- ren jis^a davka. K. G. Imate naloženih 1G.000 dJn :n bi rsdi vef.ili, koliko rentnine morate p.ačati. — Pri posojilih, pri katerih ne znaia. obreal^na msra več kot 12"', znaša rentnina 12% od čtjovorjDnih obresti. Ako ste siromašen, D-dnosno Vc^i lclni skupni neposrednim davkom ^avezani dcV.cc'ki no nresejajo po cceni davčne;ra odbora lelno io:.3 d:n, imate riofati rentnino le v izmeri 8 ; od do~Dvorjenih obresti. Ta slednja ren:n'na je pr^:a avtonomnih do'.c'ad; od prvonavedeno : cntn'ne f a s':e dolžni plačati Se luc:i avtonomne 0-nnovinske, obinske) doklade. A. T.Iarrh. V VaŁ! zadevi f? ne da rrCc-pr več ukrcn!ti 5n n! c->'--;l, katero bi z nspehor,i mogli prositi za oupomoč.