100-letna Marija Jančar
»Tam v Zagradcu pa je luštno b'lo...«
Vsakokrat ko se pogovarjam z Ijudmi častit-ljivestarosti,mevednoznovanavdajajonena-vadni občutki, pomešani z zvedavostjo, saj ni-koli ne veš, ali bi spraševal ali pustil sogovorni-ka, da pripoveduje, saj pripoved nemalokrat meji na pravljico, čeprav je kruta resnica. Tudi tokrat je bilo tako. V krajevni skupnosti Ko mandant Stane, točneje Kogojeva 8, te dni proslavlja svoj stoti rojstni dan Marija Jančar. Na vratih nas je sprejela 56-letna hčerka Tere-zija, ena od njenih osmih otrok.
Luč sveta je naša slavljenka zagledala v Češnjicah pri Zagradcu. Bilajetoštevilnadru-žina. Bilo je 10 otrok, onazadnja in edina je še živa. Tudi njej ni bilo z rožicami posuto, kot mnogim iz tistega časa. Kot otrok je garala na
dveh gruntih, paslaživino in hodila v šolo. Sta-rejši brat je zapustil rodno grudo in odšel iskat boljšegakruhačezlužovAmeriko. Prienaind-vajsetih se je poročila. Življenje je bilo vse ležje in lik pred prvo svetovno vojno je tudi mož odšel y Združene države, da bi družini ven-darle bilo lažje.
Toda velike kmetije, kakršna je bila Jančar-jeva, so potrebovale veliko pridnih rok in Ma-rijine so bile pravšnje.
»Čeprav težko, je bilo vendarle lepo. Ljudje so se bolj razumeli, drug drugemu pomagali, tudi veselja ni manjkalo, čeprav so se obetali hudi časi,« sespominjaslavljenka. Drugasve-tovna vojna. Gorje vojne je občutila tudi Marija in vsa njena družina, vendar niso klonili. Kot aktivisti OF so pomagali borcem narodnoo-svobodilne vojne, kjer se je le dalo: obleke, hrana pa tudi prenočišče za prenekaterega partizana.
Po končani vojni je življenje na kmetijah teklo naprej, Marijo pa so počasi pričele za-puščati moči. Kmetijo je prevzel brat, sama pa je odšla pred 26 leti v Ljubljano k eni od hčera. Z vsemi se dobro razume. 27 vnukov je naš-tela in okrog deset pra in pra-pra-vnukov. Svoj zadnji ži vljenjski pristan je našla tu pri hčeri Te-reziji na Kogojevi 8.
Tudi zapoje rada. »Tam na vrtni gredi« ji je najljubša pesem, pesem pa jo je spremljala skozi življenje na kmetijah in sedaj na stara leta pri gospodinjskih opravilih. Vsega iz svo-jega bogatega življenja se ne spominja več. »Bi se še spomnila česa, če bi vedela, da me boste obiskali,« je potožila. »Prav, veljazapri-hodnji obisk,« smo jo potolažili in ji v imenu uredništva in socialistične zveze zaželeli še kup jubilejev in tudi vse najboljše ob iztekajo-čem se letu.
Jože Čurin
Prva samostojna
razstava
Petra Lazareviča
V počastitev dneva republike je Petar La-zarevič \z Šiške, sicer profesor telesne vzgojena Splošnisrednji vojaškišoli »Franc Rozman-Stane«, predstavil v šolski galeriji samostojno razstavo akvarelw, olj in por-tretov. Predstavil se je predvsem z akvareli dreves in pokrajin, ki se na platnu prepletajo v harmoniji barv. Dela so še posebej vredna pohvale, če povemo, da je Petar Lazarevič popoln samouk na tem področju.
Otvoritev razstave je popestril recital flav-tistke Helene Dobrovoljc in pianistke Renate Baver.
Iztok Legat
INVALIDOM OBČINELJUBLJANA-ŠIŠKA ŽELIMO SREČNO, ZDRAVO IN ZADO-VOUNO NOVO LETO 1987
Društvo invalidov Ljubljana Šiška