Razredni pouk 1-2/2015 91 Pouk, ki navduši Timsko sodelovanje učiteljev razrednega pouka in športa – izziv ali nebodigatreba Povzetek: Prispevek predstavlja primer sodelovanja športne pedagoginje in razrednega učitelja v 1. razredu pri urah predmeta šport, prednosti ter težave njunega sodelovanja, predvsem pa nudi vpo- gled v proces dela. Ta omogoča profesionalni razvoj, saj povezovanje učiteljev v time ni več le aktualno (Zakon o osnovni šoli, Bela knjiga o vzgoji in izobraževanju v Republiki Sloveniji, 2011), ampak postaja že kar nuja. Takšno sodelovanje lahko spodbuja kognitivni in socialni ter čustveni razvoj učencev, dvigne kakovost poučevanja in prispeva k osebnostni in strokovni rasti učiteljev, v pozitivni smeri pa lahko vpliva tudi na medosebne odnose v delovnem okolju. Ključne besede: timsko sodelovanje, razredni učitelj, športni pedagog, predmet šport. Teamwork of Classroom and Physical Education Tea- chers – a Challenge or a Good-for-Nothing. Abstract: The paper presents an example of coopera- tion between a sports pedagogue and classroom teacher in 1 st grade in physical education lessons, the advantages and drawbacks of their cooperation, and above all provides insight into the work process. The latter enables professional development, since the connecting of teachers into teams is no longer merely topical (Elementary School Act, White Paper on Education in the Republic of Slovenia 2011), but is becoming a necessity. Such cooperation can promote the cognitive, social and emotional deve- lopment of pupils, raise the quality of teaching and contribute to the personal and professional growth of teachers; it can also have a positive influence on interpersonal relationships in the working environ- ment. Key words: teamwork, classroom teacher, sports pedagogue, physical education subject. Petra Rankel, Rajko Tekalec Osnovna šola Kolezija, Ljubljana Uvod Sodobno pedagoško delo presega individualni pedagoški pristop poučevanja, saj je v današnjem svetu kompleksnost vloge učiteljev vedno večja, viša pa se tudi pričakovana kakovost njihovega dela. Kakovostno opravljanje vloge učitelja zato zahteva stalen proces učenja in profesionalno rast vsakega posameznega učitelja ter celotne šole. To kaže na nujnost povezovanja znanja, interdisci- plinarne obravnave problemov, individualizacije vzgojno-izobraževalnega dela in večje ozavešče- nosti pedagoških delavcev o pomembnosti sode- lovanja. Šesti odstavek 38. člena Zakona o osnovni šoli (Uradni list RS, št. 81/06 – uradno prečiščeno besedilo, 102/07, 107/10, 87/11, 40/12 – ZUJF in (63/13); v nadaljevanju: ZOsn) določa, da lahko z učiteljem razrednega pouka pri pouku predmeta šport sodeluje učitelj predmetnega pouka. To je pomembno, saj ima predmet šport zelo pomemb- no mesto v vzgojno-izobraževalnem procesu in je tudi v učnem načrtu (Kovač s sod., 2011, str. 6) opredeljen kot »proces bogatenja znanja, raz- vijanja sposobnosti in lastnosti ter pomembno sredstvo za oblikovanje osebnosti in odnosov med posamezniki« (Kovač s sod., 2011, str. 4). Giban- je je namreč otrokova primarna potreba, skozi katero se celovito razvija. Vzporedno z motoričnim razvojem poteka tudi proces oblikovanja stališč in vrednot. Prednosti timskega dela dveh pedagogov se pokažejo predvsem pri organizaciji učne ure, medsebojni strokovni pomoči in izmenjavi izku- 92 Razredni pouk 1-2/2015 šenj, kot ugotavlja Štemberger (2003). Potrebno je medsebojno spoštovanje in vzajemno sodelovanje, prav tako pa se je potrebno zavedati pasti timske- ga poučevanja, ki jih omenja Mulej (1992) različen odnos do predmeta in njegovo podcenjevanje, s katerim se lahko srečujemo. Temu se lahko delno izognemo z vzdrževanjem dvosmerne komuni- kacije in povratnih informacij (Brajša, 1993), ki posamezniku povedo, kako so drugi člani sprejeli njegove informacije in vedenje. Pomembno je, da so povratne informacije korektne, jasne in objek- tivne, neposredne, iskrene in dobronamerne, pravočasne, kreativne in vzajemne ter pozitivno naravnane. Položaj predmeta šport v osnovni šoli Galeša (1992) ugotavlja, da status športne vzgoje v celotnem vzgojnem polju žal nima enakovred- nega statusa z drugimi področji dela razrednih učiteljev, na katerih so vsaj enakovredni, verjetno pa pedagoško-didaktično močnejši od kolegov na višjih stopnjah izobraževanja. Takšno stališ- če potrjuje tudi Štemberger (2005), ki ugotavlja pogosto neustrezno športno opremo razrednih učiteljev pri vadbi in posledično slabšo varnost, slabšo udeležbo razrednih učiteljev na stalnih strokovnih spopolnjevanjih za področje športa, slabše načrtovanje športno-vzgojnega procesa ter slabo vključenost razrednih učiteljev v delo šole na športno-vzgojnem področju. Navedeno verjetno nakazuje na podcenjevanje zahtevnosti oziroma pomembnosti športa kot učnega pred- meta v osnovni šoli. Vsekakor je z vidika zahtev- nosti oziroma potrebe po strokovnosti šport kot učni predmet neupravičeno podcenjevan. Tudi Kristan (1991) ocenjuje, da je izdelava letne pri- prave za športno vzgojo težka naloga, izvedljiva le dobremu strokovnjaku, in opozarja, da je to težka naloga za razrednega učitelja, ki bi mu morala biti pri tem zagotovljena pomoč športnega pedagoga, še zlasti, ker je med kvalitetno pripravo načrta in njegovo kvalitetno realizacijo velika povezanost. V najinem primeru se učitelj razrednega pouka čuti kompetentnega za izvajanje vsebin predmeta šport, vendar se zaveda, da lahko prisotnost športne pedagoginje pomaga pri dvigu kvalitete pouka predmeta šport. Izkušnja/primer timskega načrtovanja V osnovni šoli se je v zadnjih letih že dobro prijelo timsko načrtovanje in izvedba dela vzgojitelja in učitelja v 1. razredu, kjer v skladu s petim ods- tavkom 38. člena ZOsn poučujeta vsak polovico ur pouka. S tem ZOsn vzpostavlja njuno enako- pravnost pri izvedbi programa. Manj pogosto je sodelovanje med razrednimi učitelji in športnimi pedagogi, kar izhaja tudi iz šestega odstavka 38. člena ZOsn, v skladu s katerim pri pouku športa »lahko sodeluje« predmetni učitelj. Na OŠ Kolezija pri pouku športa v 1. razredu dvakrat tedensko z razrednim učiteljem sodeluje športna pedagoginja, in sicer v vseh fazah učnega procesa. Sodelovanje se začne že pred pričet- kom šolskega leta, ko učitelj razrednega pouka in športna pedagoginja skupaj pripravita letni pripravi. Med šolskim letom izvedbo učnih vsebin načrtujeta tedensko, skupaj postavljata kriteri- je za ocenjevanje znanja, preverjata in utrjujeta znanje. Sam proces ocenjevanja pa je v domeni učitelja razrednega pouka, saj je z učenci vse tri ure tedensko in je taka odločitev smiselna. Primer učne ure timskega sodelovanja na OŠ Kolezija PRIPRAVA NA VZGOJNO – IZOBRAŽEVALNO DELO PREDMET: ŠPORT ŠT.PRIPRAVE: RAZRED: 1. DATUM: ŠT. URE: Učna tema GIMNASTIČNA ABECEDA Metodična enota Naskok na švedsko skrinjo v oporo klečno z mesta, skoki na različne načine Cilji: Glavni cilj ure: - uriti pravilno izvedbo naskoka v oporo klečno na švedsko skrinjo ter izva- janje skokov na različne načine. Razredni pouk 1-2/2015 93 ORGANIZACIJA VZGOJNO-IZOBRAŽEVALNEGA DELA Učitelj: Učenec: UVOD, NAPOVED, MOTIVACIJA Razredni učitelj predstavi vsebino ure, medtem športna pedagoginja preveri primernost športne opreme. SNOVNA PRIPRAVA IN ORGANIZACIJSKA PRIPRAVA: Klasična vadba po postajah je sku- pinska oblika dela, ki bo potekalo v manjših skupinah. Vadbena mesta označimo s številka- mi. Menjavanje mest poteka v smeri urinega kazalca. Znak za začetek in konec vadbe je glasba. Učenci postaje obkrožijo enkrat. SPLOŠNO OGREVANJE Elementarna igra Indijanci, kjer se učenci na znak učitelja uležejo na tla, plazijo oziroma skačejo na različne načine. Razredni učitelj poda navodila igre, športna pedagoginja je medtem pozorna na telesno držo in ustreznost/kakovost gibanja otrok. SPECIALNO OGREVANJE Poudarek pri specialnem ogrevanju je na vajah za skočni sklep in zapestja. Vodi ga razredni učitelj ali športna pedagoginja, medtem drugi pripravi orodje in rekvizite. GLAVNI DEL: Delo po postajah. Razredni učitelj učence razdeli v skupine za delo po postajah, športna pedagoginja naloge po postajah demonstrira. S teore- tičnimi informacijami podkrepi praktično delo. Prva skupina začne na postaji pri športni pedagoginji, ki izvaja zahtevnejše oziroma nepoznane vsebine in elemente na 1. postaji. Cilji: Športna (gibnalna in teoretična) znanja: - uriti sonožni odriv z odrivne deske z mesta, - utrditi naravne oblike gibanja, ki jih izvajajo v različnih smereh in ravneh ter - uriti skoke na različne načine. Razvoj funkcionalnih in gibalnih sposobnosti: - razvijati moč nog in rok, hitrost in koordinacijo celega telesa. Čustveno-socialni: - razvijanje veselje do športne dejavnosti, Zdravstveno-higienski: - poznati elemente ustrezne športne opreme, - po uri športne vzgoje poskrbeti za higieno rok. Učne metode Razlaga, demonstracija Učne oblike Skupinska vadba – vadba po postajah. Stopnje učnega procesa Ponavljanje in utrjevanje. Pripomočki Skrinja (80 cm), odrivna deska, debela blazina, 7 x tanke blazine, 2 x klop, 6 x kolebnice, 8 x stožci, 7 x obroči, 5 x ovire, 2x ozka gred, elastika, CD predvajalnik in CD z glasbo Literatura Kovač M. s sodel. (2011). Učni načrt – športna vzgoja. Ljubljana: Ministrst- vo za šolstvo, znanost in šport; Zavod za šolstvo Republike Slovenije Medpredmetne povezave Preverjanje Sonožni odriv z odrivne deske z mesta na švedsko skrinjo v klek. 94 Razredni pouk 1-2/2015 KOLIČINSKA PRIPRAVA: • uvodni del: 2 minuti • splošno ogrevanje: 5 minut • specialno ogrevanje: 5 minut • glavni del ure: 28 minut – demonstracija: 2 minuti – vsaka postaja: 4 minut – čas menjave postaj: 1 minuta – pospravljanje rekvizitov: 5 minut • umirjanje in sproščanje: 5 minut 1. postaja: sonožni odriv z odrivne deske z mesta, naskok na skrinjo vzdolž v oporo klečno. Sledi skok stegnjeno na debelo blazino in vračanje na poljuben način brez dotika skozi 'pajko- vo mrežo', ki jo spletemo med klopjo in letveniki. Ostale skupine pod vodstvom razrednega učitelja izvajajo delo po postajah, kjer utrjujejo že poznane vsebine. Kiteriji za preverjanje kakovostne izvedbe: Sonožen odriv z odrivne deske 2. postaja: bočni sonožni preskoki švedske klopi z oporo na rokah, med vračanjem nazaj grede slalom okrog stožcev za- denjsko, z rokami v opori pred telesom. 3. postaja: poskoki v obroče (ristanc), med vračanjem nazaj grede kotaljenje preko vzdolžne osi po blazinah z rokami v vzročenju. 4. postaja: sonožno preskakovanje kolebnice. Razredni pouk 1-2/2015 95 Najine izkušnje s timskim sodelovanjem Za oba učitelja je bilo sodelovanje pri načrtovanju in poučevanju učnih ur športa v timu novo. Priča- kovati je bilo različne poglede v razmišljanju glede načrtovanja, izvedbe ter analize skupnega dela. Skupno načrtovanje – začetna pričakovanja in strahovi Na začetku timskega sodelovanja ni šlo brez stra- hu in pričakovanj (glej Sliko1), ki so se nanašala na koristi otrok (varnost, razvijanje samostojnosti, spremljanje napredka) in učiteljevo izboljševanje znanja didaktike predmeta šport ter osebno pro- fesionalno rast preko izmenjave znanj. Strahovi so izvirali iz nepoznavanja razdelitve vlog v timu, načina poučevanja sodelavca ter nepoznavanja pričakovanj, ki jih ima vsak od sodelavcev do otrok. Prav gotovo ne bi mogla oba napredovati in biti v timu uspešna, če teh strahov ne bi ozavestila in si jih med seboj tudi zaupala. Poučevanje in evalvacija Podobno kot Regina (2001) tudi avtorja ugotavljata, da se je zaradi skupnega načrtovanja izboljšala organizacija ur športa. Prišlo je do vsebinske- ga izboljšanja oziroma večje pestrosti ur, prav tako se je povečala varnost in možnost za večjo diferenciacijo in individualizacijo pouka. V proce- su medsebojnega prilagajanja v okviru timskega sodelovanja sta iz ure v uro izboljševala ne samo učinkovitost ur, ampak tudi svoje organizacijske in komunikacijske veščine. V začetku sodelovanja je bila športna pedagoginja pozorna na to, katere gibalne sposobnosti so pri otrocih slabše razvite, v nadaljevanju pa je bil poudarek na vsebinah, katerih namen je bil izboljšati gibalne sposobnosti učencev na teh področjih. Pri skupnih urah sta izvajala predvsem zahtevnejše vsebine z vidika didaktike, tehnike in zagotavljanja varnosti, pri iz- Opombe: Učenci, ki ne vadijo, pomagajo pri po- stavljanju in pospravljanju rekvizitov. 5. postaja: izmenično preskakovanje (z enonožnim odrivom in sonožnim doskokom) in podplazenje ovir v eno smer, med vračanjem nazaj grede hoja bočno (prisunski koraki) po ozki gredi. ZAKLJUČNI DEL: Masaža malo drugače Učenci se uležejo na blazine drug zraven drugega na trebuh, gla- va počiva med rokami, ki so v vzročenju. Učenec na skrajni desni se zakotali čez ostale učence in se priključi ležečemu učencu na skrajni levi strani. Ponavljajo dokler se ne zvrstijo vsi učenci. Sodelujeta športna pedagoginja in razredni učitelj oziroma eden od njiju, medtem ko drugi pospravlja orodja in rekvizite. 96 Razredni pouk 1-2/2015 vedbi katerih bi bil razredni učitelj sam manj gotov. Po vsaki učni uri sta na kratko izmenjala svoja opažanja ter mnenje o kakovosti izvedene ure, te ugotovitve pa upoštevala pri načrtovanju novih ur. Tudi učenci so njuno skupno poučevanje dobro sprejeli. Izpostavili so, da so bile te ure bolj zah- tevne v primerjavi z ostalimi urami športa, vendar pa so bili ponosni na svoje dosežke oziroma pri- dobljena znanja v okviru teh ur. Zaključek Oblikovanje in razvoj pedagoškega tima mora biti kontinuiran proces, spodbujamo pa ga z organi- ziranjem aktivnosti, pri katerih je za doseganje skupnih ciljev sodelovanje posameznikov nujno potrebno. Dobro vzdušje spodbujamo predvsem z razvijanjem vzajemne podpore pri učiteljih, kar se med drugim lahko kaže pri dejavnostih in odnosih: da spodbujajo in podpirajo drug drugega, si delijo in izmenjujejo učna sredstva in učne pripomočke, si pomagajo pri organizaciji dela v razredu, izme- njujejo mnenja in izkušnje v zvezi s poučevanjem, skupno načrtujejo dejavnosti ter prevzemajo odgovornost za njihovo izvedbo, da se zmanjšuje psihološka razdalja med posameznimi učitelji in vodstvom šole (Polak, 1997). Skupno poučevanje športnega pedagoga in razrednega učitelja je nadstandardni program, zato je potrebno za financiranje poiskati druge vire, v tem primeru je bil to ustanovitelj (Mestna občina Ljubljana). Še vedno pa je v precej primerih financiranje na plečih staršev, kar je tudi razlog, da ni več šol in razredov, ki bi izvajali ta program. Pomembno je, da se vsaj kakšna šola oz. razred odloči za takšen pedagoški pristop, saj tako starši in učenci lahko spoznajo prednosti, ki jih prinaša omenjeni način poučevanja. Timsko poučevanje zahteva več energije in časa za pripravo, a rezultati dela (razvidni tudi iz odziva otrok) kažejo, da je bilo vredno dodatnega truda. V primeru, da učitelja nista osebnostno oziroma strokovno kompatibilna v zadostni meri, lahko pozitivni rezultati postanejo vprašljivi, s tem pa tudi smiselnost timskega sodelovanja. Potrebno Razredni pouk 2/2010 97 Razredni pouk 1-2/2015 97 je upoštevati tudi, da bodo na razredni stopnji bolj uspešni športni pedagogi, ki jim je delo s to starostno skupino blizu, imajo do nje posebno nagnjenje in motivacijo. Literatura in vir 1. Brajša, P. (1993). Pedagoška komunikologija. Ljubljana: Glotta Nova. 2. Galeša. M. (1992). K spremenjeni koncepciji vzgoje in izobraže- vanja učencev s posebnimi potrebami in specialnih pedagogov. V: Kaj hočemo, kaj zmoremo, (str.147–152). Ljubljana: Pedagoška fakulteta. 3. Kovač, M. s sod. (2011). Učni načrt – športna vzgoja. Ljubljana: Ministrstvo za šolstvo, znanost in šport; Zavod za šolstvo Republi- ke Slovenije, (str.4). 4. Krek, J., Metljak, M. (ur.). (2011). Bela knjiga o vzgoji in izobra- ževanju v Republiki Sloveniji. Ljubljana: Ministrstvo za šolstvo in šport. 5. Kristan, S. (1991). Pogledi na zdajšnjo in prihodnjo športno vzgojo. Ljubljana: Zavod Republike Slovenije za šolstvo in šport. 6. Mulej, M. (1992). Teorije sistemov. Maribor: Ekonomsko-poslovna fakulteta. 7. Polak, A. (1997). Timsko delo na razredni stopnji osnovne šole. Psihološka obzorja, letnik 6, številka 1-2 (marec, junij). 8. Regina, N. (2001). Analiza modela skupnega poučevanja učitelja športne vzgoje in učiteljice razrednega pouka na osnovni šoli Spodnja Šiška. Diplomsko delo, Ljubljana: Fakulteta za šport. 9. Štemberger, V. (2003). Sodelovanje dveh športnih pedagogov pri športni vzgoji. V Zbornik referatov, 16. strokovni posvet Zveze društev športnih pedagogov Slovenije, Zveza društev športnih pedagogov Slovenije. Ljubljana: Pedagoška fakulteta, (str. 68–71). 10. Štemberger, V. (2005). Kakovost športno vzgojnega procesa v nižjih razredih osnovne šole. Pridobljeno: http://www.pef.uni-lj.si/ didaktikasv/zaposleni/clanki_vesna_stemberger.htm (26. 4. 2015). 11. Švigelj, T. (2012). Zaznavanje športno-vzgojnega procesa učencev 2. triade v šolah štajersko-koroške regije. Diplomsko delo, Ljub- ljana: Pedagoška fakulteta. 12. Zakon o osnovni šoli. Pridobljeno: http://zakonodaja.sio.si/wp- -content/uploads/sites/10/2011/08/zak_o_osn_soli3_npb1.pdf (3. 6. 2015) Mitja Bajc