Poštnina plačana v gotovini. MLADOST »Mladost«, orlovsko glasilo, izhaja v začetku vsakega meseca v Ljubljani. — List izdaja konzorcij »Mladosti« v Ljubljani. — Upravništvo je v Ljubljani, Jugoslovanska tiskarna, pritličje. — Naročnina je za člane Orlovske zveze 20 K, za vse druge 25 K na leto. — Posamezna številka velja 3 K. — Odgovorni urednik je Ludovik Tomažič. — Tiska Jugoslovanska tiskarna v Ljubljani. Urejuje: Jernej Hafner, Ljubljana, župnišče pri Sv, Petru. A A A A A A A A A A A A A A A A A A A A A A Orlovske potrebščine ima v zalogi Gospodarski odsek Orlovske zveze v Ljubljani, Jugoslovanska tiskarna. Obračajte se edino nanj. Začasno priporoča in razpošilja: Zlata knjiga slovenskih Orlov, nevezana.........................K 8'— Vsak Orel jo mora docela poznati in se po njej ravnati. Mladinske in telovadne igre . „ 8"— Za slehernega načelnika ne-obhodno potreben učni pripomoček v telovadnici, zlasti še za one, ki vodijo naraščaj. Priporoča se tudi vsem šolskim vodstvom. Mladeniška telovadna organizacija ..............................„ 1'— To je sicer star pravilnik Orlovske zveze, a še vedno uporaben, posebno za ustanavljanje novih odsekov. H*W Zavojnina in poštnina »Mladost«, letniki 1915 do 1918 (letnikl919 nepopoln), vsak po K 5'— Sprejemnica za člane (diplome) „ 4'— Partiture za klavir orlovske himne, prostih vaj, vaditeljskih, za naraščaj itd. po K 5'— in . „ 10'— Trakovi z napisi za surke, vsak „ 4'— Tekmovalne vaje za Maribor . „ 12'— Vadnik............................. 18'— Orlovske čepice (štev. 54—58) ,, 65.— Majce.............................. 70 — Deke za konje, komad . . . „ 150'— Mariborski znaki, komad . . . „ 4'— Trobke za načelnike s trakom . „ 80'— Trohke za načelnice s trakom . „ 70"— Ajmo mi Sokoli..................... 5'50 Orlovski koledarček . „ 10'— se zaračuna posebej. ( J?//. Orlu — 1./8. 1920. Fran Kristan. Za Resnico Večno v boju stoj pogumen, neboječ; le naprej, — pa bodi v znoju! Naj ne straši Te besneč hrup sovražni, ne udar. Vodi Te sveta Vladar, Orel naš in naša nada, neustrašena armada nepremaganih načel: Bodi srčno nam pozdravljen danes za Tvoj dan vesel, širom sveta si proslavljen. — Kvišku srca, kvišku čela! Dan je Tvoj skrbi in dela, a za delom gre. plačilo, ' ki ga d^ij Ti Bog obilo. Živela, Ti krepka četa: Bog Te spremljaj skoz’ vsa leta! I. slovanski orlovski tabor v Mariboru. 29. julija — 1. Neizbrisni ostanejo ti krasni dnevi v spominu, 50.000 taborjanov Orlov in orlovskih prijateljev. Nismo vsi imeii istih misli o vrednosti našega dela, o pomenu na-' šega tabora, različne so bile naše predstave o poteku mariborskega slavlja, dokler smo znašali gradivo za ta mogočni spomenik v trudu in znoju. Vsi pa smo danes edini v sodbi: naš prvi slovanski orlovski tabor je bil dostojen praznik, veličasten dokaz vrednosti in moči naših načeli in požrtvovalnega dela po teh načelih. Gledali in poslušali so nas bratje in sestre iz Čehoslovaške zavezniške države, gostje in somišljeniki iz vseh pokrajin Jugoslavije, zastopniki mogočnih zvez katoliških telovadcev iz daljnje Francije in Belgije, odposlanci vernih Slovencev iz Amerike, delegati poljskega naroda. Sodili so nas na podlagi našega dela in nastopa in so nas priznali kot tesne, pridne kulturne delavce za blagor naroda, za čast njegovih svetinj. Spomin na velike dneve mariborskega praznika naj ostane vedno svež v naših srcih. Sodba naših sodnikov naj nas vnema k novim činom orlovskega dela, k ne- avgusta 1920. umornemu in požrtvovalnemu udejstvovanju naših načel. V 1. 1922,, ko bomo šli na II. slovanski orlovski tabor v domovino čehoslovaških bratov, mora svet občudovati nov napredek, nove zdrave sadove našega dela. Že v sredo 28. julija popoldne so se začele zbirati prve čete v Mariboru: tekmovalci za prvenstvo in katoliški dijaki, V četrtek 29. julija se je razvilo prvo delo na Teznem, kjer so se vršile tekme za prvenstvo, v cerkvi oo. frančiškanov, kjer je križevački škof dr. Njaradi daroval za taborjane sv. mašo po grškokatoliškem obredu, v raznih dvoranah, koder so zborovali akademiki, bogoslovci, srednješolci in žene. Delo prvega dne je zaključil pozdravni večer in komerz dijaštva. V petek 30. julija se je delo razširilo. Začeli so zborovati tudi katehetje, dijaška ferijalna društva in orlovski delegati, na Teznem pa so tekmovale višje in nižje orlovske vrste. Prihod mogočne čete bratov in sester iz Čehoslovaške je zanetil mogočen ogenj navdušenja, ki je neprestano raste! do zaključka slavnosti. Ko pa je vstopila v prvi večerni u,ri v Gdtzovo (H) 16l dvorano četa 18 telovadcev, ki so prišli iz Pariza preko Švice in Tirolske skozi Špilje v spremstvu odposlanca O. Z., je za-vihral nepopisen vihar glasnega radovanja med tisoči zborujočih gostov in odličnjakov. Godba je igrala narodne himne in koračnice, Jugoslovani, Čehi in Francozi, škofje, visoki državni dostojanstveniki in priprosti fantje telovadci pa so si stiskah roke in se bratsko pozdravljali, kakor davni prijatelji, ki jih druži ena misel, ena volja: čast božja, blagor svojega in vseh narodov, ki temelji na krščanski pravičnosti in ljubezni. V gledališču je ta večer igral Ljudski oder Slovenske kršč. soc. zveze Medvedovo igro »Za pravdo in srce«. Delo in vrvenje, ki se je odigravalo v soboto 31. julija v Mariboru, je skoraj nemogoče popisati. Kakih 25 katoliških organizacij je zborovalo v raznih delih mesta, vršili so se občni zbori, tekme na Teznem v lahki atletiki, sv. maše, skušnje pevcev, kongresi, skušnje telovadcev, izleti, cerkvene slovesnosti, manifestacije, podoknice, koncerti itd. (Glej: Spored I. slovanskega orlov, tabora v Mariboru, ki je priložen vsakemu izvodu te številke »Mladosti«.) Četudi je bila večina taborja-nov od potovanja, kratkega spanja, dolgih poti po mestu in neprestanih zborovanj že precej utrujena, je vendar veselo razpoloženje še vedno rastlo — vsa lica in srca so gorela radostnega pričakovanja veličastnih, za nedeljo napovedanih manifestacij, Vse neprilike in pomanjkljivosti glede prehrane in stanovanja, ki so neizbežno združene s tako obsežnimi prireditvami, niso mogla zmanjšati veselega navdušenja, s katerim smo napolnili naši stvari po večini nasprotni Maribor. Zadnji slovensko - hrvatski katoliški shod v Ljubljani je po delu menda nad-kriljevail naš tabor. Vsi očividci pa priznavajo, da tako veličastne, tako- sijajne manifestacije, kakor je bila nedelja 1. avgusta v Mariboru, Slovenija še ni videla! Takoj po mogočni budnici godb, ki so že ob 5. uri zjutraj začele dramiti mesto, so se začele polniti cerkve in zbirališča za slavnostni obhod. Celo uro je trajalo, preden je po prihodu prve skupine prikorakala zadnja na Glavni trg. Bajna je bila mnogoličnost sprevoda, v katerem je korakalo razun 1700 Orlov in 780 Orlic še 44 drugih organizacij, deloma v pestrih narodnih nošah. Zadnji so jahali Orli konjeniki (83). Pri sv. maši, ki jo je daroval ob asistenci jugoslovanskih škofov in številne duhovščine mariborski knezoškof dr. Napotnik, je stala pred Marijinim kipom, pod katerim je stal oltar, obkrožen od 65 zastav, množica 50.000 taborjanov. Po pridigi mariborskega nadpastirja je otvorit predsednik O. Z. brat Josip Pirc, duša celega tabora, manifestacijsko zborovanje, gotovo največje, kar jih je bilo do tega dne na slovenski zemlji. Med govorniki so bili: Srb minister Jankovič, češki Orel prof. dr. Šramek, Francoz dr. Terris, poverjenik slovenske vlade prof. Remec, minister dr. Korošec, Hrvat dr. Belič, ameri-kanski Slovenec Anton Grdina, gerent Maribora dr. Leskovar i. dr. Popoldne je začelo grmeti in vlil se je silen dež. Vzlic temu so se pomikali tisoči gledalcev in stotine telovadcev proti telovadišču na Teznem. Tudi tu se je zbralo na ogromnih tribunah nad 40.000 gledalcev. Dež je sicer zakasnil nastop in precej obtežil vaje, vendar se je izvršil skoro cel program javne telovadbe v čast telovadcem in telovadkam, kar je pričalo gromovito ploskanje in vzklikanje na tribunah, kjer se je zbralo mnogo odličnjakov: škofov, visokih uradnikov, ministrov, častnikov (med temi zastopnik Nj. kralj. Viso-čanstva regenta Aleksandra), Tudi 15 Francozov je nastopilo na telovadišču. Češki Orli in Orlice so telovadili med slovenskimi. Hrvatje so plesali v mogočnem" zboru svoj kolo v narodnih nošah. Po končani telovadbi se je razvila okrog telovadišča vesela zabava. Že pred polnočjo pa so začeli posebni vlaki odvažati taborjane proti domu. Odnesli so seboj trajno lepe spomine in novo navdušenje za delo v katoliških organizacijah, Orel in Orlica pa sta si pridobila z mariborskim taborom velik ugled in tisoče novih prijateljev, doma in v tujini. Zlasti na 5000 gostov iz hrvatskih in srbskih dežel je globoko vplival organiziran nastop slovenske mladine. Potrudili se bodo, da postavijo poleg naših vrst v Jugoslovansko orlovsko zvezo v skorajšnji bodočnosti tudi tisoče svoje organizirane mladine. Nekatere organizacije so še v ponedeljek zborovale v Mariboru, Tako n. pr. > Jugoslov. kmetska zveza, esperantisti »Sveta vojska«, »Dobrodelnost«, Orlovske slavnosti so se pa nadaljevale v Ljubljani in na Bledu. Tekme na mariborskem taboru 1920. Koce, *o dolgem času prve tekme! Težko so jih mnogi pričakovali, še težje njih izida, ki je priobčen na drugem mestu. Na dan pričetka tekem je nagajal dež, vsledj česar se je moralo tekmovati v gimnaziski telovadnici. Priglasilo se je vsega za tekme: 5 tekmovalcev za prvenstvo Orliške Zveze, 3 in 1 polvrsta za višji oddelek, 10 vrst za n-oSo^o-KoOt Zato naj bo v prihodnje vedno v onem kraju, kjer se ima vršiti večji tabor s telovadbo ali tekme, poseben tehničen odbor, ki bi imel samo to nalogo, da uredi in pripravi vse, kar treba. Najprvo so pričele tekme za prvenstvo. Vseh 5 tekmecev" je pred začetkom pregledal zdravnik dr. Jankovič ter ugotovil, da imajo vsi zdravo srce. Sodnikov je bitlo 10. Tekme so potekale in se završile v sploišnem nekako tako, kot je bilo pričakovati. Za priznanje prvenstva je bilo treba doseči vsaj 75 odstotkov dosegljivih točk (205). — Že od kraja se je vidno razvila borba med obema prvakoma O. Z.: od Članske proste vaje pri javni orlovski nižji oddelek in 12 tekmovalcev za lahko atletiko. Slednji so tekmovali ‘kot posamezniki, ker so bili iz vseh mogočih odsekov. Da se ni priglasilo k tekmam več tekmovalcev, posebno še za prvenstvo posameznih in za višji oddelek, temu so krivi menda neki predsodki, ki so pa zginili s tekmami. Marsikdo je obžaloval, da se ni priglasil. Mnoge je odvračala odi tekem tudi težka sestava vaj, ki so v splošnem res težje od vaj na mednarodnih tekmah. Za tekme bi moralo biti pravočasno vse do zadnjega urejeno in pripravljeno. Tako so pa morali tekmovalci in sodniki sami od kraja šele pripravljati najpotrebnejše. telovadbi na Teznu 1, avgusta 1920. prvih tekem že znanim br. Joško Hvale-toim z Viča ter br. Ivo Kermavnarjem z Ježice. Prvega so poleg (na prstih rok) odrte kože močno ovirale posledice nedav -nega padca na tilnik, drugega pa je zelo oslabila griža. Vendar mirne vesti lahko trdimo, da takih in tako proizvajanih v.tj ni videti zlepa. Napeto so gledali malošte vilni gledavci, (javnost ni vedela, kdaj in kje se bedo vršile tekine), pazno, mimo so motrili gib za gibom sodniki. — Pa tudi tekmovalce same je prevzelo drugo čustvo. Sprva mala razburjenost — saj se bore prvič za prvenstvo — ki je pa kmalu zginila. Tekmovalcev se je polastilo nekako veselo razpoloženje, ki se je umaknilo strogi resnobi samo pri izvajanju vaje. Težko je ostati sodnikom pri takih vajah mirnim, nedovzetnim za občudovanje. Dolž nost stroge pravičnosti in nepristranosti jih neprestano opominja, da se ne dado obvladati raznim čustvom, ki bi jih lahko zavedla do nepravilnosti. Marsikdo bi bil tekmovalcu prisodil za kako vajo vse točke ali celo več. Tiho, skoro brez besed so prisodili sodniki mnogo manje. Opazili so pač trenotne pogreške, ki jih drugi ne vidijo. Lepota in skladnost izvajanja je pač najvažnejša pri vsem in ravno ta odločuje pri sodbi največ, ako je vaja sicer popolnoma pravilno izvedena. Dočim moremo reči, da brata Kermavner in Hvale obvladata vse gibe, — tudi najtežje, — tega pri ostalih ne moremo trditi. Niso še kos vsem težkočam, Brat Kermavner je telesno močno razvit — a je precej težak. Vendar pa s svojo izredno močjo in občudovanja vredho energijo doseže, kar drugi ne more. Ne samo, da izvede vsako vajo pravilno, izvede jo tudi lepo, elegantno. Moti morebiti nekoliko to, da se preveč vidi moč, s katero dela. Brat Hvale ima od narave idealno rast telovadca-prvaka. Mala, lahka postava, ki je pa v gornjem dčlu nenavadno lepo in močno razvita. Poleg tega je obdarjen še z močjo, ki mu je ne bi nikdo prisojal. To pa tudi lahko vsak na prvi mah vidi, kdor ga vidi telovaditi. Najtežji gib izgleda pri njegovem izvajanju kot igračkanje, telo njegovo se zdi, da je pero. Odtod eleganca. Brat Lojk z Viča, ki je najmlajši (16 let), a največji med vsemi petimi, bo s pravilno vajo lahko kmalu postal eden prvih. Visoka rast" in krepka sestava telesa ga usposablja za vse panoge telovadbe. Pri svoji mladosti je zelo resen telovadec. Brat Rihar (Sv. Peter, Ljubljana) je izredno močne, a majhne, težke postave. Stara rana na rolki ga precej ovira. V izvajanju gibov, katere dobro obylada, je dosti elegance. Veliko obeta brat Kristan (Sv. Peter, Ljubljana), ki je tudi še mlad. Pri pravilni vaji mu, kmalu ne ho najti lahko enakovrednega tekmeca. Usoc ■ sablja ga za to predvsem njegova lahka postava in gibčnost. Mišičevje je še v razvoju. Za težje gibe mu je še treba moči in vztrajnosti. V teku in v skokih so bili vsi še dosti uspešni, le v suvanju krogle so imeli topot malo sreče. Če vpoštevarno razne momente, je prav razveseljivo, da so vsi tekmovalci dosegli precej preko 50 odstotkov dosegljivih točk. Prva dva celo preko 77 odstotkov. Zanimiva je razlika med njima — J/t točke. Za tekmo v višjem oddelku so bile priglašene 3 vrste in 1 pol-vrsta. Tu ni bilo dvoma, kdo bo prvi, saj je bila ljubljanska vrsta sestavljena iz vseh že zgoraj omenjenih, katerim se je pridružil iše br. Pavčič (Sv. Peter, Ljubljana). Žreb je odločil, kdo prične prvi itd. Isto-tako je odločil žreb prosto vajo, ki so jo morale izvajati vse vrste, Vreme je bJo ugodno in zato so se vršile tekme na Teznem. Marsikaj so morali telovadci in sodniki še pripraviti, predvsem neobhodni kronometer za tek. Posebno pozornost so vzbujale redovne vaje jeseniške vrste. Lepota in skladje njih izvajanja je bila brezhibna. Prosta vaja ljubljanske vrste zasluži tudi vse priznanje. Pri orodni telovadbi je bilo izvajanje zadovoljivo. Štirje bratje, od kojih odpade na vsako vrsto po 1, niso mogli na nekateriii orodjih vaditi radi vojnih poškodb in sličnih vzrokov. Po končnem izidu sodeč je vadila lahko atletiko najbolj ljubljanska vrsta, kar ji je tudi prineslo toliko razliko od naslednje — jeseniške vrste. Vseh točk je bilo moči doseči 645, od teh je dobila Ljubljana 552 75, Jesenice za okoli 70 manje. Opazilo se je, dla po naših odsekih ne goje mnogo raznih skokov, teka pa že sploh ne. Pri odrivu (startu), pri finalu (t. j. teku kratko pred ciljem) in pri teku skozi cilj so mnogi zamudili po celo sekundo. Tu treba še mnogo vaje! Tekme bi bile potekale mnogo hitreje pri zadostnem številu, sodnikov. Že tako malo, nezadostno število (10) se je drugi dan skrčilo kar za dva (eden je zbolel, drugi pa je moral odpotovati). Naj se v drugič gleda na to, da bo tudi sodnikov dovolj, ker ni lahek posel sodnika pri tekmah. Tekem v nižjem oddelku se je udeležilo 10 vrst. — Zelo nevarni tekmeci med seboj so si bile prve štiri vrste t. j.: vrhniška, šentpeterska-ljubljanska, ježiška in jeseniška. Dosegljivih točk je bilo 563. Od teh je dosegla največ vrhniška vrsta — 49325. Razveseljivo dejstvo je, da sta se udeležila tekme tudi dva odseka, ki sta sicer zelo oddaljena 'od prometnih središč, sredi hribov, odseka Horjul in Žiri, vendar (kaže njuna udeležba in dioseženi uspehi, da živahno delujeta. Po tej poti naprej! Mnogim odsekom manjka orodja, zato tudi manjši. uspehi. Tekmo valne vaje za nižji oddelek so bile sicer lahke, a le nekoliko pretežke. Pomanjkanje orodja po odselkih one-mogočuje gojenje orodne telovadbe. Na redovne in posebno še na proste vaje se polaga veliko premalo važnosti. Celo' pri tekmah se je opažalo pogosto krčenje rok, nepravilne drže, splošno malomarnost. Ne mislim sicer malomarnosti v izvajanju pri tekmah, pač pa ono zastarelo, s katero so fantje vadili doma površno, mis,leč, da je že dobro. Tudi splošni nastop posameznih vrst, istotako dohod in odhod od orodja itd. bi bil pri mnogih lahko boljši. Glede telovadne obleke (čepic in čevljev) rečem, da so bili nekateri tudi v tem brezbrižni. Opravičujejo jih sicer res današnje razmere, a ne popolnoma, Lahke atletike doslej nismo gojili. Zato ni čuda, da se ie oglasilo samo 12 tekmovalcev za lahko atletiko. Tekmovali so v skoku na višino in daljino z zaletom, v suvanju krogle 7 25 kilogramov in v teku na 100 m. Nekateri tekmovalcev prav gotovo niso dosti trenirali ne enega, ne drugega, kar je billo lahko videti pri izvajanju in po doseženem rezultatu. Je sicer precej še takih, ki bi bili gotovo dosegli prav lepe uspehe, a se niso udeležili tekem. Vsem je prednjačil br. Podobnik (Moste), ki pa ta dan ni imel ravno posebne sreče, četudi je dosegel prav zadovoljive uspehe. Upoštevati se mora predvsem to, da zahteva lahka atletika tako kot orodna telovadba dolge, vztrajne vaje. Tega ta pot še ni bilo, ker se je šele zadnji čas prešlo k lahki atletiki. Ni bilo tudi še nobenega vaditelja, ki bi znal res pravilno poučevati to stroko. Ponekod so krajevne, časovne ali druge razmere take, da zelo otežujejo redno, marljivo gojenje lahke atletike ozir. telovadbe sploh. Za prvi pot so uspehi zadovoljivi. Če omenim, da se je suvalo kroglo do skoro 9 m, da se je teklo nekako 12 sekund, bodi dosti. Uspehi so tu in ti nam dajejo zagotovila, da bomo drugo leto občudovali še vse druge. Da ni potekalo vse do pičice tako, kot bi moralo, temu so pač krive razmere, v katerih smo začasno in pa dejstvo, da je vaditeljski zbor Orlovske zveze premajhen za našo silno organizacijo. Za prihodnje tekme bo pravočasno določil vaje ter izpopolnil in popravil tekmovalni red, kjer so se pokazale pomanjkljivosti. Bratje na) bi sami pomagali vaditeljskmu zboru, s kakim nasvetom. Na delo, ker drugo leto nam bo treba pokazati tudi izven meja naše države, kaj smo! Tekma za prvenstvo posameznikov OZ. Dosegljivih točk 205. Ime tekmovalca Odsek * Redovne vaje Proste vaje Drog Bradlja Krogi Konj > ? -K ‘S s ] Skok v daljino Suvanje krogi j e Tek na ICO m j Sku- paj Doseženih j točk v 0 o 1 Opomba Ivo Kermavner Ježica 4'75 15-— 28-50 30-- 2850 24-50 4-— m-— 6-50 6-50 58-25 77-19 Bolan (po griži oslabljen), srce zdravo. Joško Hvale Vič 5"— 15-— 22-50 31 - 28‘— 22- — 8-— 12 — 4-50 io- I58-- 77-07 ( drta koža na dlaneh, ovira ga srce zdravo. Leon Lojk" Vič 5 — 12'— 19"— 22 — 20- 25-— 8 — IV— 7-75 6-80 136-55 66-61 Zdrav, srce zdravo. Leopold Rihar Sv. Pi-ter Ljubljana 5 — 14-50 19-50 2V— 19--- 18"— 8 — 9-30 3-- 6-90 124-20 60-59 Zdrav, na desn ci ga ovira zaceljena rana, srce zdravo. Bogo Kristan bv. Peter Ljubljana 4'— 14-50 16-— 21"— 25-50 15-— 4"— 5-30 2 — 6-90 114-20 55-71 srce zdravo. Tekma vrst višjega oddelka OZ. Dosegljivih točk: 645. Ime tekmovalca > o o -jr 'O 5 11 Skupaj % Opomba Vrsta: okrožje Uub'jana. Jože Pavlič 5 — 10- 10 — 11 50 875 8'— 12-— 12 — 7'- ,8125 — Leon Lojk 5 — 9- 9 — IV— 10-50 7-75 12 — 1075 9- 84 — : Ivo Kermavner 5 — 10 — IV— 12 — 12- 775 9 — 1V50 425 82-50 Leopold Rihar 5 — 10- 12' IV— 12 — 8'— 12- 8‘ - 8- 86- — Joško Hvale 5'— 10- 2 — 2 — 12 — 8 — IV— 950 IV- 70-50 — Od ta koža na rokah. Bogo ivristan 4 — 9 75 2' - 10- 12'- 8 — 8'- 6 75 10 — 7050 - Skunai . -HO — 1 39 — + 15 — 7375 +I0--56' - +10'— 67 50 + 10 — 7725 + 5'-52-50 + 5 — 691- + 5 — 63-50 + 5'— 54-25 I 75 -f 552 S 85-68 Vrsta: okrožje Jesenice. Janez Bertoncelj 5'- 10- IV— 10 — 11-50 8‘- 12-— V— 8-— 76-50 — Janko Klinar 5 — 10 — IV- 1075 — 8'— 12"— 1075 4 — 7V50 — Na krogih ni mogvl vad ti. Ivan Jensterle 5 — 9 — 9'— 6-— 2 — 7-75 6 — 3-50 5-— 5325 — f Anton Morič 4-50 m-— m-— 7"— 7-50 8'— 12-- 9-50 12 — 80-50 Z Janko Šranc 4-75 8‘- 8"— 8-— 1175 8 — m-— 6" 9'- 73-50 — Joža Rozman 4-50 9'— 9'- 725 m-- 5-50 5 — 5 — 6-- 6V25 — Skupaj . . + 10'— 38-75 + 15"— 7 V— HO'— 68-— +10 — 591— +10- 5275 + 5' -50-25 + 5-— 62-- + 5'- 40-75 + 51— 49-— t 75-j 49V50 76'20 Vrsta: okrožje Vrhnika. France Furlan 5-— I0-- 2'- IV— 1V25 8 — 7 — 10-50 T- 7175 — Fran Petrovčič 4"— 975 I0-— 8-— — 6 — 12"— 6-50 12"— 68-25 — Ni vadil vsled vojne poškodbe. Anton Tomšič 4 — 9'- IV— 12"— 1V50 8 — 12-— 4'-- 5‘- 76-50 — Tomaž Furlan 5-— 9-50 2 — 8-- 8-50 7" 9 — 5- 6- 60- — Peter Habič 4-75 9-75 8 — 7-— 9-75 2 — 6-— 5-75 4-- 57 — — Matevž Krvina 3'- 4-— 2-— 7-— 6- T- 2'- 4'50 2- 37-50 — ll+io- - +15"— + I0-— + 10"— + 10"— + 5 — + 5-- + 5'- + 5"- 1 75-- Skupaj . . 35-75 67-— 45-— 63-— 57-— 43-- 53-— 4V25 4 V— ( 446-— 69 14 V2 vrste- odseka Škofja Loka in Tržič. Anton Ramovš 1 5'~ 10-— 10'- 10 50 — — 10-25 — 47 75 — Ni vadil radi po kodbe. Janko Grasmajer 4-75 71— 7 — 7 — 1075 8 — IV— 4-50 9 — 69-— — Rudolf Ahačič | 4-75 10- 6-— 7-- m-- 7 50 1V50 2-25 5-75 64-75 — |+ 5-- + 7-501+ 5'— + 475 + 51— + 2-50 + 2-50 1- 2-50 + 2-50 1 37-25 Skupaj . . | 19-50 34-50 28'- 29-25 25-75 18"— 25‘- 19-50 17-25 | 21675 67-31 Tekma posameznikov iz lahke atletike. Ime tekmovalca Redovne ! vaje ■— s Cu Skok v višino ] Skok v daljino 6) •šf El Tek na !00 m Skupaj Opomba Joško Podobnik 4 50 10*— 12' — i0-i5 i 3*50 13 — 63'75 Moste pri Ljubljani 'France Hafner 5*— m-— 10 — 9*50 9 — 9 — 52-50 Kropa — Vič Albin P>.telin 5*— 9.— 6"— 10* — 9-50 5-75 45*25 Vič Jože Rupnik 5 — 10* - 12"— 6 — 5*50 5*— 43-50 Dravlje Vinko Rupnik 5 — 10*— 12*— 4-eo 8 50 3 — 43*— Dravlje Vinko Žigar 5 — 9*50 12*— 9*— 5 — 2' — 42-50 Dravlje France Žerovc 5 — 9 — 9 0 8* 1 *— 6 — 38 50 Ivan Bevc 4‘ — 6 — 3*— 5*25 4-50 10*- 32-75 Vič Jakob Škrbine 4*50 10 — 5*:o 2*— 975 T50 33-25 y4 xr; i zaceljena rana X ld na nogi) Vinko Arhar 5"— 9*- 2-50 2 — 5 — 1-50 25 — Št. Vid nad Lj .bljano Vinko Štrukelj 4*— 9*— 2-— 2'— 5'50 2*— 24*50 Dravlje Ivan Cerar 3*50 10*— — — — — 13-50 Št. Vid n. Lj. (neteka) Tekma vrst nižjega oddelka (redovne ih proste vaie, drog, bi; dlia, skok v v.šino in d javo, suvanie krogle, tek na 109 m). Dosi gljivih t čk. 563. Vrhnika: Varšek Anton (72'75), Šemrov France (/5'50), Volč Janko (71'75), Petrovčič "Ign. (6v 50), Dobrovoljc Ivan (7j‘25|, Japelj Anton (72 50). Skupaj: 435 25 -j- 58 493-25 87-61%. Sv. Pet-.r—Ljubljana: Slana France (78'73), Stegel Jože (/2 75), Pantar France (71 "50), Vrhovec Vaclav (oO"—), Kristan Rado (75'75), Trtnik Metod (69"75). Skupaj: 428— + 62-75 490-75 87 16%. Ježica: Dobnikar France (80 50), Dobnikar Ivan (75-/5), Peršin Anton (74 25), Šušteršič France (72'25), Dovč Ivan (b9-/5), Dovč France (59 25). Skupaj: 43V25-j-59-50 = 490-75 = 87-16%. Št. Vid (dijaški odsek): Magister Joško (68 25), Žibert Joško (71*—), Svele Anton (70"—), Debeljak France (6950), Ronko Anton (70 —), Jereb Vinko (54 50). Skupaj: 403 25 + 59 — - - 462-25 82'10 %. Jesenice (Kropa, Maribor): Kočar Rudolf (56 25), Frelih Anton (67'50), Krive Val. (64"75), bregant Matevž (66*50), Ber- toncelj Joža (Kropar, 72"25), Žalar Slavko (Maribor, 68'50). Skupaj: 395*75 -f- 6T50 457-25 8V21%. Komenda: Bohinec Joško (/4'50), Peterlin France (7Tz5), Perne Avgust (7o"25), Završnik Ivan (61*75), Zadrgal France (53*50), Peterca France (52*75). Skupaj: 390-----)- 57 50 447-50 79'48 %. Celje: Jagodič Alojz (72*25), Majcen Rudolf I59'25), Kuntara Josip (44-25), Šuler Alojz (79*75), Turnšek France (72'—I, Šuler Štefan (52*—). Skupaj: 379 50 -j- 56*50 436— 77*44%. Radovljica—Jesenice (brez vaj na bradlji): Bogataj Mirko (68*75), Bogataj Vinko (58 /5), Biček France (63—), Langus Janko (/0*—), Fister France (60 5u), Tevž Zdravko (57*75). Skupaj: 378’75 -j- 51*— 429*75 76*33%. Žiri—Vrhnika: Mlinar France (70*50), Potočnik Ivan (59*50), Kržišnik Jože (56'50), Habič Ivan (61*—), Kavčič Ivan (38*50), Kavčič Anton (55*—). Skupaj: 341*--1-53*50 394*50 = 70*07%. Horjul (4) — Šmartin — Maribor (eden Končan Ivan (51'25), Zdešar Ivan (62'50), izostal drugi dan, dosegljivih točk 507 25): Čepon Ivan (38'25), Leskovar Josip (41'— Stanovnik Josip (55'50), Regali Ivan (70 50), Skupaj: 319—j-45'25 364'25 71 "84%. V Mariboru, dne 3.. julija 1920. Predsednik sodn. zbora: J. Malnar, s. r. Sodniki: Fr. Koblar, s. r. M. Peterlin, s. r. Št. Krhne, s. r. Andr. Ilc, s. r. St. Velkovrh s. r. Zborovanje O. Z. in hrvatskih omladinskih društev na I. slovanskem orlovskem taaoru v Mariboru 31 /7.1920.* je zgodovinski dogodek! — Kmalu po 7. uri zjutraj so napolnili Orli obsežno Gotzovo dvorano in galerijo. Zborovanje je dtvo-ril najpridnejši Orel, predsednik Orlovske Zveze brat Jože Pirc s pozivom, naj bratje nesejo domov prepričanje, da je tista požrtvovalnost in disciplina, ki raste iz naše verske zavednosti, moč orlovske organizacije. Poverjenik za uk in bogočastje, br. dr. Verstovšek v kroju pozdravi zbor kot mogočno četo delavcev za katoliško narodno prosveto. Nato predsednik O. Z. pozdravi hrvatsko omladino, sestro pok. dr. Kreka gdč. Cilko Krekovo, predsednico Orliške Zveze in zastopnika amerikanskih Slovencev, br. Grdina. S presunljivim govorom se br. Grdina, ki je pripeljal številno odposlanstvo iz daljne Amerike na orlovski tabor, vračajoč pozdrav obrača do bratov v stari domovini, naj vzgoje zapuščenim bratom v tujini idealnih voditeljev in naj branijo vero očetov, ker nas le vera ohrani zveste domovini. Ob koncu govora izroči denarno knjižico z 80.000 K, dar katoliških amerikanskih Slovencev Orlom, Predsednik O. Z. ga zahvali z zagotovilom, da bo O. Z. skrbela za delavne stike med Slovenci v stari in novi domovini, denar pa se bo porabil za vzgojo orlovskih voditeljev. Za tem pozdravi brate iz Čehosio-vaške, Orle in omladince, ki prisrčno od-zdravljajo. Med nadaljnjimi pozdravi vzbu- * Referati slede. de navdušenje zlasti Idrijski Orli, ki so prišli preko žičnih ovir med svobodne brate iskat dušne moči. Po pozdravih se je izbralo predsedstvo zborovanja: kaplan Sparhackl (preds.), uradnik Svoboda, če-hoslov. Orel (I. podpredsed.), Jagić (II. podpreds.), tajnik hrv. omladine, Hub (tajnik čsl. omladine), poverjenik vlade za Slovenijo dr. Vrstovšek. Preds. br. Sparhackl je takoj začel z delavnim programom in pozval br. Rožmana, vseuč, prof., naj bere svoj referat: Orel in prosvetno delo. Med razgovorom o orlovskem prosvetnem delu je zlasti br. prof. Puntar obširno govoril o socialnem študiju in delu, primernem za Orle, brat Svoboda je pojasnjeval načelne boje čsl. Orla s čsl. Sokolom (prim, progra-mat, resolucijo čsl, Orla v 9. št. Mladosti 1920, str. 133), zastopnik čsl. katol, učiteljstva br. Manzelka pa je kazal na lepe prilike učiteljskega dela za narodovo prosveto. Ko je nastopil drugi referent kaplan Jernej Hafner (Orlovsko tehnično delo), so stopili med zborujoče Orle burno pozdravljeni: minister železnic dr. Korošec, minister za kmetijstvo Jankovič in več jugoslovanskih škofov z dr. A. B. Jegličem. Ker so želeli visoki gostje pozdraviti Orle, se je referat odložil za popoldne Min. dr. Korošec je pozdravil Orle kot zveste, delavne državljane, graditelje močnih moralnih temeljev svobodne domovine, Minister Jankovič v imenu ujedinjene države SHS navdušeno pohvali lepo, delavno Orlovsko Zvezo in povdarja, da im.ijo S’.ovenci kol) najkulturnejši del jugoslovanskega naroda vzvišeno nalogo kazati južnim bratom pot k pravemu napredku, ki naj temelji na veri očetov. Prevzvišent lb8 gg. nadpaSstirji so pokazali z obiskom, da cenijo našo Zvezo in nje delo, z besedo pa so izrazili upanje, da bo moč in vrednost Orlov rastla predvsem na znotraj, s prenavljanjem posameznika in družbe v Kristusu. Z največjim navdušenjem so pozdravljale stotine O n! o v odhajajoče visoke svoje prijatelje, ki so nam kot najvišji zastopniki države, naroda in Cerkve potrdili zavest, da z orlovskim delom koristimo državi, narodu in Cerkvi, Ker se je morala dvorana prepustiti kongresu mladeniških Marijinih družb, se je orlovsko zborovanje nadaljevalo ppnol-dne ob dveh z referatom: Orlovsko tehnično delo (Jernej Hafner). De• bata je pokazala, da so splošno zaželjene nekatere omenjene izpremembe in meje tehničnega načrta. Sledil je referat: O hrvatske m katoliškem gibanju (M. Ivšič). Hrvatski omladinci si žele podpore od slovenskih in čeških somišljenikov v borbi za katoliške idealle. Medtem pozdravi prisrčncbratsko vse zborujoče tajnik poljskega konzulata v Zagrebui, ki je prišel zastopat Poljake, vsled težkih bojev z boljševik! zadržane. Izraža želje, da bi se znašli v kulturnem delu slovanski britje svobodni in verni, Nato pozdravi zboruj joe zagrebški nadškof prevzvišeni g. dr. A, Bauer, ki v spremstvu grškokatoliškega 'škofa posluša sledeči referat br. dr. Česnika: Orel in verska poglobitev. Oba gg. škofa izrazita željo, naj se referati razmnože tudi po hrvatskih in srbskih deželah, da bo narod v celi državi spoznal, kaj so in kaj hočejo Orli. Zadnji referat (J. Pirc; Orlovsko organizatorično delo) je vsled pomanjkanja časa moral odpasti. Na tem zborovanju Orlov so se odigrali sredi resnega razmišljevanja o delu za krščanski napredek naroda krasni zgo dovinski prizori: slovenski, hrvatski, srbski, češki, slovaški, amerikansko-sloven-ski, poljski verskozavedni omladinci so si podali desnice in se strnili v neomajnem skl!epu: s kulturnim delom in bojem narod prenoviti v Kristusu; — in tej slovesni obljubi so zadivljeni prisostvovali najvišji državniki, naši narodni in državni voditelji, škofje pa so jo blagoslavljali. Tako lepega, pomembnega prizora pač še ni doživela nobena slovenska organizacija! S ponosom se sme vsak Orel spominjati 31. julija 1920 in z zavestjo, da opravljamo prevažno narodno in versko opravilo, bomo neugnano delali za širjenje naših načel. Ta dan smo Orli stopili s trdnim korakom v slo vanski svet in našli vsestransko priznanje. Delajmo, da si je ohranimo! Zborovanje in občni zbrr Orlic se je vršil 1. avgusta 1920 dopoldne v Narodnem domu. Uvodoma je predsednica Orliške Zveze, Cilka Krekova, pozdravila sestre Orlice iz čehoslovaške republike in deputacijo telovadcev iz Francije, ki s svojo navzočnostjo kažejo, kako mogočna je ljubezen naše vere, da nas združuje iz najoddaljenejših krajev, raznih narodov in držav v isti misli, istem delu za čast božjo in blagor trpečega človeštva. Po prisrčnih pozdravih je sledilo predavanje s. Minke Žirovnikove,- Orlica in poglobitev verskega življe-n j a. Med predavanjem je vstopil minister železnic in pokrovitelj tabora, dr. Korošec, ki je pozdra,vil Orlice kot četo zavednih katoliških žen in deklet, pripravljenih iti v boj za katoliška načela. Gospa ravnat. Antonija Stupica je nagovorila goste iz Francije. Posebno prisrčno so sprejele Orlice nagovor ljubljanskega škofa dr. A. B. Jegliča, ki je izjavil, da se dolgo časa ni mpgel odločiti za podpiranje ženske telovadne organizacije, a jo danes, ko se je prepričali o lepem vedenju in o vnemi Orlic za pošteno krščansko življenje, z veseljem odobrava. Priporočal je čednostno življe nje in zvestobo do verskih načel ter končal s pozdravom: Bog živi! Predsednica s, Cilka Krekova je ginjena zahvalila pre-vzvišenega g. škofa in obljubila v imenu Orlic, da jim bodo očetovske želje nadpa-stirjeve ukaz, ki ga hočejo zvesto izpolnjevati. Nato je predavala s. M. Marinkova: Orlica in socialno ter izobraževalno delo. Potem pa sta pozdravi-vila Orlice prof. I. Mazovec, predsednik Slov. kiršč. sociaf.ne zveze in prof. M. Stupica za Slomškovo zvezo. Po kratki debati so odobrile Orlice resolucije, predložene od predavateljic, s. predsednica pa je otvorila občni zbor Orlišlke zveze. Po poročilu odbora in vaditeljskega zbora, ki so ga Orlice z odobravanjem vzele na znanje, so si izvolile novo predsedstvo in načelstvo soglasno. Zastopanih je bilo 53 orliških krožkov. Polne ognja so zaključile Orlice svoje zbore vanje s sklepom, da hočejo vztraino tekmovati v požrtvovalnem delu za orlovske idea'ie. Orel in poglobitev verske zavesti. Ivo dr. Cesnik. Presvitla cerkvena kneza! Dragi bratje! Pred svetovno vojsko so cvetele v Sloveniji katoliške, politične in nepolitične, gospodarske in izobraževalne organizacije V najlepšem cvetju je bila naša orlovska organizacija. Kdo se ne spominja slovensko-hrvat-skega katoliškega shoda leta 1913 v Ljubljani? Pred sedmimi leti je korakalo 1800 slovenskih Orlov v sprevodu ob manile-stačnem pohodu skozi belo Ljubljano. Velik zanos je vodil tedaj naše vrste, globoko versko prepričanje! Prva pomlad je vzcvetela v orlovskih vrstah, prva pomlad polna cvetja in zelenja. Krščansko življenje je bilo med fanti v najlepšem razvoju. Veselje, pogum, neustrašenost, viteštvo, požrtvovalnost, samozataja je rastla in se množila. Vodila nas je zvezda vodnica — vera — za vzori in ideali. V to cvetoče življenje je udarila svetovna vojska. Vrgla nas je iz mirnega tira vsakdanjega rednega življenja v veliki svetovni vrvež. Največji deficit pri tem je trpela mladina. Neizprosna vojaška dolžnost je tirala mladi fantovski cvet od 16. leta dalje iz očetovega doma v neznan, tuj, mrzel svet. Ti mladi fantje so prišli v povsem novo družbo, v vojaški milje, večkrat med najslabše individue, kar je vplivalo na njihovo miselnost, na njihovo fantazijo, na njihov značaj zelo kvarno. Poprej čvrsti, ponosni, veseli življenja, so postali klaverni, onemogli, izgubili so vso moralno oporo in moč. Skupno življenje s starejšimi, že odraslimi in izkušenimi očeti jim je vzelo spoštovanje do starosti, ker so bili prepogosto starejši slabši od mlajših. Videli so veliko korupcijo, ki je bila razširjena zlasti v vojaških krogih, videli so, kako. razkošno in nemoralno žive njihovi predstojniki, ki so bili do njih ledeno strogi. In izginilo je v njih spoštovanje do avtoritete. Pridružil se je še tretji moment: pomanjkanje rednega verskega življenja; fantje so živeli brez redne maše in prepovedi, brez zakramentov, in premnogi so izgubili vero. Mlajši, ki so ostali -doma, so prišli tudi več ali manj v stik z -vojsko. Soldateska je hodila preko naše zemlje in pustila za seboj povsod slabe sledove, neprijetne spomine. Izginili so pojmi pravičnosti. Tudi domače družinsko živVenje se je poslabšalo. Mladi fantje in •dekleta niso več poslušali staršev in so hodili svoja pota. Razpasla se je seksualna razuzdanost z vsemi groznimi posledicami, na katerih boleha sedaj moderna družba. Dragi bratje! Orel je stopil zopet po svetovni vojski pomlajen na plan, prevzel je nalogo vzgojiti najprej sebe, okrepiti mišice in duha in prekvasiti naše ljudstvo s katoliškimi idejami. In kako naj to stori, ako ne z vzgledom, ki je po mislih pedagogov največjega pomena za vzgojo. Naše vzvišene naloge naj ne bodo le na papirju, pretvorimo jih v dejanje, postanejo naj meso in kri. Da bomo pa to mogli storiti, zato moramo poglobiti versko zavest. Ali se zavedamo, kaj je bistvo Orlov-stva? Ali ima namen vzgajati atlete? Nikakor ne. Vemo, da je že Evripides dejal o njih: »Mnogo slabega ljudstva je v Atilu, najslabši so atleti.« Če smo jaki, če smo močni, še ne sledi, da smo dobri, plemeniti. kremeniti, značajni, požrtvovalni, da ljubimo svoj narod, svoje ljudstvo. Zato pa podrejamo telesno vzgojo duševni vzgoji. Lepe kretnje, fine vaje, izborni telovadni nastopi so le zunanji odsev notranje duševne sile in moči. • Zato velja načelo: Zdrava duša ohrani telo zdravo. Ravno duševno zdravje daje vse predpogoje za telesno okrepitev. Z delom, z znojem, s priprosto hrano, z vzdržnostjo in čistostjo si ohranimo jakost in vztrajnost. Saj 'je že stari Horac dejal: »Kdor zaželjeni bi cilj dosegel rad v brzem poletu, mlad se uri in trudi, vročine se vadi in mraza, vina in Venere zdržen.« Krščanstvo je zato poudarjalo s tako intenzivnostjo okrepitev značaja proti vplivu družbe. Spoznalo je, kako uničuje ljudi socialna okolica, od katere so odvisni. Vzgojilo je značaje s poudarkom njihove osebne svobode ter potrebe socialnega dela in reda, ki obstoji v priznanju avtoritete, v disciplini, ki v pokorščini slavi pravo zmagoslavje. Ta notranja discipliranost in Orlova značajnost se bo izkazala najbolj v izpolnjevanju verskih dolžnosti., Orel bo vršil dolžnost kot katolik,hodil vsako nedeljo k maši in popoldanski službi božji, skrbel za dom, za starše, za brate, sestre, jim po- luagal, prejemal pogosto sv. zakramente, ker je to v njegov duševni in telesni prid. Orlovska zveza je naložila svoji organizaciji praznovanje praznika sv. Alojzija, rojstva Marije Device in Marijinega brezm. Spočetja. Ob teh praznikih naj prisostvujejo vsi člani skupno sv. maši in prejmejo skupno sv. obhajilo! S tem korakom je Orlovska zveza posvetila vse delovanje, zavedajoč se, da je sv. Evharistija središče katoliškega verskega življenja in da naj bo tudi središče orlovskega življenja. V Kristu je začetek Orlovega dela, v njem moč, pogum, v njem uspehi, v njem zmaga orlovski ideji, v njem, ki je »pot, resnica in življenje«. Od Kristusa ne izvira le nadnaravna verska resnica, marveč tudi ona nadnaravna moč, ki pomaga človeku, da se razodete resnice z živim prepričanjem trdno oklene in po njej uravna svoje življenje. Ako prihaja torej vsa nadnaravna življenjska moč od Kristusa, lahko slutimo, kako važna je za versko življenje presv. Evharistija, v kateri je Gospod resnično pričujoč, v kateri obnavlja svojo daritev za nas, v kateri se združuje z nami kot neusahljivi vir življenja, kar pojasnjuje in poudarja tudi sam v besedah: »Jaz sem živi kruh, ki je prišel iz nebes; če kdo je od tega kruha, bo živel na veke.« Orlu kliče Kristus: »Če si žejen, pridi k meni!« Pogosto prejemanje sv. Evharistije je najboljši pripomoček za poglobitev verske zavesti v Orlu. Ker gojijo to stran pobožnosti najbolj Marijine družbe s češčenjem Device Marije, po kateri vodi pot h Kristu,zato je za Orla častno, če je tudi član Marijine družbe. Bratje, kje smo prejeli prvo. versko vzgojo? Pri starših, pri materi, ki nam je vlila v srce ljubezen do vere. Nadaljevala se je ta vzgoja v šoli. Treba je s to versko vzgojo nadaljevati. In kje bomo prejemali potrebnega pouka? V cerkvi gotovo. In tudi na fantovskih večerih, v apologetičnih pogovorih, na tečajih, s čitanjem »Mladosti«, katoliških, tudi nabožnih časopisov in knjig. In kdo naj na tej poti vodi Orla? Kdo drugi kot duhovnik? Orlu bodi na strani domači duhovnik, ki ima priliko, da se bavi z verskimi problemi in z apologijo. Duhovnik bodi Orlu ljub tovariš! Katoliški inteligentni lajiki, nas pa čaka naloga, da bogatimo, kjer in koder imamo priliko, s svojim znanjem Orlove duševne zaklade! Z izpolnjevanjem verske dolžnosti pa dajajmo najlepše vzglede slovenskemu Orlu! Naj bi ne bilo katoliškega inteligenta-lajika, ki ni član orlovskega odseka! Ako hočemo orlovske vrste pomnožiti, okrepiti in jim vliti ognjevitosti, moramo stopiti vanje vsi starešine katoliških akademičnih društev; vsi inteligenti-lajiki katoliškega prepričanja moramo biti s srcem in dušo Orli tudi na zunaj, v nastopih! To bo dajalo tudi Orlom veselje in zavednost, da bodo ob verskih manifestacijah: ob velikonočni procesiji, procesiji Sv. Rešnjega Telesa, pri narodnih slavnostih, pri kulturnih prireditvah nastopali s ponosom, to bo poglobilo tudi versko Orlovo zavest, to mu bo dajalo poguma, da bo zastopal katpliška načela in izpovedoval pred vsem svetom svojo vero. Orel priznava Kristusa kot svoj vzor, Orel hoče uravnavati po njegovih naukih svoje življenje. Kako naj poglobimo še versko zavest? Moderni svet je zavrgel Krista, moderni svet je apostaziral. Proti Cerkvi in njenim kulturnim napravam se zaganja svobodomiselstvo. Moderni bogotajci govore o svobodi, enakosti, bratoljubju, govore o čisti ljubezni, o čistem člo,večanstvu, zraven pa obožujejo pogansko kulturo, ki ni poznala svobode, obožujejo probujenje prirodnih sil, ki so slika vstajenja k novemu življenju, govore o napredku, a zanikajo svobodno voljo, govore o bratoljubju, ljubezni, pa zanika-vajo dušo, možnost vsake svobode, ko trdijo, da vse, kar postane, mora postati nujno vsled nujnega razvoja stvari, kateremu se človek ne more upirati. Govore o morali, a zanikavajo Zakonodajavca izven sebe. S temi nauki je pričel liberalizem, dasi jih ni izvedel do skrajnosti, dokončal je pa te nauke radikalizem, socializem, anarhizem in radikalni boljševizem. Ta načela kažejo svoje sadove: svobodomiselstvo ima sicer svobodo in ljubezen na ustih, toda v resnici ni nihče tako tiranski, kakor ono. O ljubezni v dejanju ni duha; dan na dan opažamo, da se pod vplivom svobodomiselstva poraja vedno večje sovraštvo med posameznimi stanovi in celimi narodi. Gorje tistemu, ki se jim. postavi po robu! Vsako drugo prepričanje izkušajo zatreti s silo, brezobzirnostjo in z vsemi nasilnimi sredstvi, ki so jim na razpolago. Zlasti liberalizem se je širokoustil z besedo ljubezen, enakost, pri tem pa je dal vso svobodo močnejšemu in tako je prišlo do modernega suženjstva ubožnejših slojev prebivalstva. Ne, svobodomiselstvo ni za svobodo, ne za enakost in bratoljubje, gre mu le za to, da pride do moči in udari po Cerkvi, da razkristjani šolo, vzgojo in vpelje civilni zakon. Zato vpije: »Proč od Rima!« in poskuša vpeljati staro poganstvo v moderni obliki. Pa tudi socializem ni boljši. Če bi socializem imel pred ogrni resnično blaginjo narodovo in zlasti nižjih slojev, bi se moral oprijeti Cerkve in s pomočjo njenih načel izkušati odpraviti obstoječe napake. Ali ne daje morda Cerkev v tem oziru garancij s svojimi vzvišenimi nauki o Bogu, pravičnem sodniku, s svojo zapovedjo o ljubezni, po koji moramo ljubiti bližnjega kakor samega sebe? Cerkev obsoja najod-Icčnejše vsako oderuštvo; zatiranje ubožcev, vdov in sirot je vnebovpijoč greh. Vedno se je Cerkev potegovala za reveže, s svojimi sredstvi jim je izkušala z veliko požrtvovalnostjo lajšati trpljenje in od države je terjala in poudarjala, da se mora brigati tudi za nižje sloje. Toda socializem se teh naukov noče oprijeti, ampak jih celo z vso močjo napada. Ko je izgubilo človeštvo najvišja načela življenja, tudi v etiki, v pravu, v politiki in sociologiji nima več nobenih načel. nobenih trdnih tal. Nravnost, morala je le fraza. Če ni svobodne volje, so pravice in dolžnosti le izmišljotine. Če ni posmrtnosti, je pravo le sila. Zato pa je v moderni družbi, moderni državi po načelu železnega Bismarcka: »Moč gre nad pravico,« dvignil glavo nadčlovek, ki stoji »onkraj dobrega in slabega«, ki je sam sebi Bog, ki mu je drugo vse le sredstvo, ki tepta kreposti in dolžnosti. Strašne posledice tega naziranja, tega egoizma je pokazala svetovna vojna. Moderna veda se je bahala s svojimi velikanskimi iznajdbami in kulturnim napredkom; prav vsa sredstva tega kulturnega napredka so se pa izrabljala, da so ubijala človeka in njegovo dostojanstvo. Spoznati natančno nasprotnike krščanstva, njihove nazore in tendence je dolžnost Orla. Ko bomo do dna spoznali njih pogubne nauke, njih kvarni vpliv za narod, za človeštvo, se bomo oprijeli vere s tem večjo ljubeznijo kot najdragocenejšega bisera. In s tem se bo poglobila naša verska zavest. Kako bomo vršili v tem pogledu svoje dolžnosti kot sinovi jugoslovanske mate- re? Te dolžnosti poznamo. V »Zlati knjigi« so zapisane. Orlovi največji sovražniki so sovražniki ljudstva, je vse ono, kar ljudstvo odtujuje veri, ga podivja. Med te sovražnike štejemo slabo časopisje, nenravnost,, pijančevanje, pretepanje. Zato bomo odvračevali ljudstvo od slabega tiska, bomo svarili ljudstvo pred krčmami, kjer se shajajo veri in napredku sovražni elementi. Orel bo vitez, ki kliče z Ozanamom: »Alons aux pauores! — Pojdimo med reveže!« In s krščansko ljubeznijo bo skrbel za bolnike in uboge, za zapuščene, bo skrbel, da se zatira pijančevanje, nesramnost, grdo govorjenje itd. Med vsemi nadlogami, ki tarejo naš slovenski narod in ga žugajo, polagoma sicer, pa gotovo, oslabiti, da, celo uničiti, je gotovo alkohol in seksualna razbrzdanost, To je sovražnik, hujši od Turkov, ki so klali in morili nekdaj po jugoslovanski zemlji. Kje je ona trdna vera naših očetov, na katero so bili tako ponosni, katero so kot najdražjo svetinjo zapuščali naslednikom? Ob dnevih Gospodovih se polnijo gostilne in žganjarne vedno bolj. Da, čim večji so prazniki, večje je pijančevanje, več je pretepov, več pobojev, preklinjevanja, zabavljanja zoper vero, duhovnike itd. In s tem polagoma izginja vera iz src onih nesrečnikov, ki so vdani alkoholu. Saj ima brezverstvo najplodnejše polje med alkoholiki in brezversko časopisje se zlasti po deželi čita največ v gostilnah. Bratje, naša naloga je, da stojimo v vrstah borcev zoper pijančevanje, ki je poguba narodova. Dragi bratje! Globoko je posvečena naša ljubezen za bližnjega po Kristusovem nauku, globoko je posvečena tudi ljubezen do naroda, do rodnih bratov, do onih, ki so danes najbolj zatirani, zasužnjeni. Ni jih med Vami ponosnih Orlov soln-ne Goriške, ni mladega, čvrstega rodu iz kamenitega Krasa, ni jih bratov od Adrije, tudi od severa jih ni iz sZile. Vprašamo z Zupančičem: »O, kaj bo z Vami, vi mejniki štirje, Celovec, Maribor, Gorica, Trst? V Mariboru zborujemo danes! Slava njim, ki so ga rešili slovenskemu rodu in naši ljubljeni Jugoslaviji. Orli, zavedamo se. kaj pomeni morje za Slovenijo, za Jugoslavijo, zavedamo se, da brez pljuč ne more narod dihati! In ta pljuča so za nas Adrija. Zavedamo se, da je odtrgan od matere, Slovenije tako gospodarsko in narodno prebujen in izobražen del ljudstva. Poznamo trpljenje bratov onkraj demarkacijske črte od dneva, ko je stopila noga harlekina-Italijana na našo sveto zemljo, poznamo trpinčenje najboljših Jugoslovanov, poznamo 2000 letno romansko kulturo, ki je uničila slovenske in hrvatske šole, požgala narodne domove, uničila gospodarske in kulturne zavode. Ljubezen do bližnjega nam nalaga, da poučujemo ljudstvo o pomenu te nesrečne svete zemlje na severu in jugu, da netimo domovinsko ljubezen, da pomagajo bratje bratom onkraj demarkacijske črte gospodarsko, gmotno in intelektualno. Svoje mišice pa urimo, svojo voljo krepimo, svoje vrste množimo, da bomo na dan, ki ima priti, pripravljeni! Poglobljena verska zavest naj nam jla-je prepričanje, da se vsaka krivica maščuje in da stoletno preganjanje naroda ni uničilo, ker je bil veren in nravno neizkvar-jen. »Telesa moč, duha krepost« ga bo ohranila tudi v bodoče v vseh viharjih in bojih, v vsem velikem trpljenju! Velika, silna volja in delo sta ustvarila Jugoslavijo; velika, silna volja in delo bosta uredila državo na pravem temelju in rešila zasužnjene brate. Naše geslo pri tem delu bodi: »Branimo pravico, borimo se proti krivici!« Končam s prelepo pesmijo svojega ožjega rojaka dr. Remca, ki velja tudi za Orle in se glasi; »Iz dalj in noči in viharja prijezdil junak na ravan, za njim plamenela je zarja, jasnila jutranja se stran. S teboj, junak naših dni, blestečih pogumnih oči, s teboj smo mi. Mi nočemo žalostnih zvezd, mi nočemo mračnih cest — mi hočemo solnca žarečega in dne na pot jasno vodečega. Na ščitu junaku križ se blišči, in v srcu mu vera in up gori. Ljubezen pa meč mu je plameneč, S teboj, s teboj, junak ti žareč!« Resolucije. Poleg organizatoričnega in tehničnega dela je povdarjati in skrbeti v orlovskih odsekih za poglobitev verske zavesti. Ta poglobitev se vrši: L Z versko vzgojo, rednim obiskovanjem ne le sv. maše, ampak tudi popoldanske službe božje, z apologotečnimi tečaji, s predavanji in podukom na fantovskih ve-večerih. Kot mogočen pripomoček za versko poglobitev priporočamo čim pogostejše prejemanje sv. Evharistije. Prazniki sv. Alojzija (21./6) ozir. če je ta dan delavnik, naslednjo nedeljo), rojstva Matere Božje (8./9.) in Brezmadežnega spočetja Marije Device (8./12.) so za vse Orle obvezni, II. Orel spoznavaj natančno načela verskih nasprotnikov: svobodomiselcev, komunistov in nasprotnih mladinskih organizacij — in podiraj njih vpliv in delo! III. Orel se bojuj proti vsem kvarlji-vim vplivom v narodu: pijančevanju, seksualni razbrzdanosti, pretepanju, grdemu govorjenju! Orel širi misel narodne zavesti med ljudstvom, zlasti pomoč za neodreše-ne brate, kar mu nareka krščanska ljubezen! Orel in prosvetno delo. Vseučll. prof. dr. Rožman. Iz S. K. S. Z., matice vsega krščanskega prosvetnega dela, je zrasel Orel kot njen najlepši cvet. Od početka že so bili Orli najboljši sodelavci pri vsem izobraževalnem delu v naših društvih. Danes pa stojimo na mejniku razvoja katoliške mladinske organizacije, zato ne bomo gledali nazaj in presojali, kaj je Orel doslej storil za lastno in splošno ljudsko prosveto — ampak naprej hočemo upreti poglede na visoke cilje, do katerih moramo prispeti in c«o katerih bomo prispeli, ker hočemo! Cvet katoliške izobraževalne organizacije smo Orli! Cvet, bogato oplojen in oplojajoč še druge vse, ki so združeni v tej organizaciji. Orli naj ne nosijo seme prave katoliške omike samo v dušah svojih, ampak naj so sejavci, ki polagajo klena zrna prosvete tudi v srca in duše drugih. Naj-večja sila naše organizacije leži v izobrazbi. V temeljiti izobrazbi se prelivajo životvorne ideje v mase ljudstva, ki uravnavajo nepremagljivo moč ljudskega stremljenja k pravim ciljem «>re- če in blagostanja. Pač se omalovažuje od gotovih ljudi katoliško prosvetno delo m-id narodom, govori se o »lažiinteligenci«, ki vodi narod v »temo nezavednosti«, a že danes smemo ponosno povdariti, da so katoliško organizirane plasti našega naroda višje in temeljiteje izobražene nego druge, na tem potu ni meje. Prosveto moramo še poglobiti in razširiti med člani Orla in med ljudstvom. Izobrazba je narodu in posamezniku zaklad, kakor ga večjega ni v naravnem redu stvari. Po spoznavanju resnice se bližamo vedno bolj praviru vse resnice, Bogu-Stvarniku. Kar veš, kar znaš, je tako spojeno s teboj in s tvojim duhom, da bo šlo s teboj v večnost in tam se bo tvoje popotnega vzor-človeka: »Bodite popolni kot je vaš Oče v nebesih popoln.« Ko govorim o tem idealnem, prosvetnem delu Orlov, mi je odgovoriti na dvojno vprašanje, namreč v čem in kako naj Orel sebe in druge izobražuje. I. V čem? Kratko rečeno v vsem, kar je mladeniču, možu v javnem in zasebnem življenju potrebno, kar mu more k o-r i s t i t i ali življenje mu olajšati. Vprašanje je le, kaj naj bi v prvi vrsti in posebno obsegala prosveta, katero naj Orel goji in širi. a) Vse nam sorodne izobraževalne organizacije v drugih državah so gojile eno panogo prosvete, katere mi doslej nismo. Slavnostno orlovsko zborovanje na Glavnem trgu v Mariboru 1. avgusta 1920. znanje spopolnilo v gledanju božjem do nedoumljivo visoke stopinje. Ravno zaradi tega pa nudi globoka izobrazba že tu na zemlji najgloblje veselje, neskaljen užitek. Orel uri, utrjuje in vadi telesne moči v telovadbi, duševne sile v izobraževalnem delu — po tej dvojni poti hoče dospeti do kar najvišje človeške popolno s t i, ki je sploh mogoča. Ponovno se je v zgodovini čloeštva pojavilo stremljenje, vzgojiti takozvanega nadčloveka, telesno in duševno brezhibnega, do skrajnih mej spopolnjenega človeka. Vsi ti poizkusi pa so se žalostno izjalovili — ker so hoteli doseči ta cilj brez krščanstva. Le temeljita kščanska izobrazba duha in srca more vzgojiti ker smo bili narod! druge ali tretje vrste: — t. j. državljanska izobrazba. V novi naši ujedinjeni državi s mio tudi mt državnotvorni in državo ohranjujoči narod. Zato moramo državo svojo, njeno osnovno in ustavno pravo, njene zakone vsake vrste poznati, seznaniti se moramo z državnim gospodarstvom, da bomo sposobni sodelovati pri urejevanju lastne države. V vseh odsekih bo potreben poseben državljanski pouk in sicer ali v obliki sistematične šole ali, kjer to ne bo mogoče, vsaj v debati o dnevnih vprašanjih na fantovskih večerih. b) Druga tej slična panoga je dom o-vinoznanska izobrazba. Naša ozka domovina se je razširila tja do vzhoda, tn~ je bratje so se združili v eno družino, bratje, ki so se doslej — žal— premalo poznali. Drugi so postavili krivične meje, visoke zidove med nas, so sejali nasprotstva med nas, so branili, da se ne bi spoznavali in vzljubili — zdaj so meje padle, zdaj je ena, enotna naša domovina. To svojo domovino moramo zdaj spoznati: njeno zgodovine., zemljepisno lego, bogastvo in lepoto; spo-znaniti moramo ljudstvo s šegami in običaji, vrlinami in napakami; seznaniti se rto-ramo s trojnim bratskim narečjem, z umetnostjo in književnostjo njihovo — velikansko je to polje izobrazbe in kako potrebna je, da se vez med nami še bolj utrdi. V vsaki društveni sobi mora biti na steni zemljevid naše države! c Gospodarska in politična izobrazba ni v prvi vrsti naloga Orla, ker je nepolitična organizacija, ki vodi svoje delovanje neodvisno od političnih društev in strank. Vkljub temu pa vidimo v neodvisnosti orlovske organizacije najboljši predpogoj za dosego vzvišenega cilja: vzgoje poštene, krščanske, jugoslovanske mladine. Ozira pa se seveda na vse druge organizacije, ki imajo iste praktične krščanske cilje, jih podpira in jim pomagA. Zato pa naj Orel goji tudi gospodarsko-po-litično izobrazbo, v kolikor je potrebna za pravilno udejstvovanje in izvrševanje državljanskih pravic, d) Najvažnejša pa je danes socialna izobrazba. Orel naj bi bili središče vse socialne vzgoje, saj zbira pod svojimi krili cvet izobrazbe zmožnih in željnih mladeničev. A socialne izobrazbe, kakor se naj vrši v Orlovskih vrstah, ne prištevamo k umski izobrazbi, ampak k srčni izobrazbi, ki je za popolnost človeške narave morda bolj potrebna kot umska, ki je vedno le nekaj polovičarskega, ako je srce surovo. Ne samo spoznati potrebo socialnosti, ne, čutiti moramo socialno, tedaj bo soc. vprašanje rešeno. Ta socialni čut si mora vsak vzgojiti, da čuti z drugim, misli na svojega bližnjega, raje sebi kaj odreče, da le more pomagati trpinu, da premaga v sebi sebičnost, egoizem, ki misli le nase, skrbi le zase, četudi bližnji poleg njega poginja. Vzgojiti se moramo v praktični ljubezni do bližnjega! V tem oziru imamo kažipot, kakor si lepšega niti želeti ne moremo, ki vodi res do najvišjih vzorov človeške in krščanske etične popolnosti, imamo »Zlato knjig o«. V njej imamo navodilo za srčno omiko, za plemenitost miške,-nja, Ta knjiga nam bo vedno neizčrpljiv vir za etično globoka navodila. Prav po- sebno povdarjam, da moramo s to najvažnejšo vzgojo socialnega čuta začeti pri n a-r a š č a j u , ki je še mnogo bolj dovzeten za vsako plemenito mišljenje. V najmlajših srcih že moramo vzbuditi socialni čut, ali z drugimi besedami: vsa orlovska vzgoja meri na to, da bo zapoved krščanske ljubezni do bližnjega vodila vse naše mišljenje, govorjenje in delovanje. Na to vzgojo moramo polagati največjo pozornost, tako, da naj se uvedejo v O. Z. tudi tekme za krepostno življenje, za umsko in srčno izobrazbo, da bo vsakemu članu dano bodrilo za kar moč najsijajnejši napredek v tej dvojni izobrazbi, kakor vzpodbuja tehnična tekma h kar največji vaji v gibčnosti in moči telesa. II. Vprašanje je pa, kakonajOrel vrši to izobrazbo na sebi in drugih. Redna in izredna sredstva so nam v orlovski organizaciji na razpolago. Redna sredstva: a) Fantovski večeri. Vršiti se morajo redno, posebno v zimskih mesecih, ko je več časa na razpolago. Fantovski večer mora biti privlačen za Orla, da se ga že ves teden veseli, torej mora biti živahen, snov, ki se obdelava, aktualna, ki se tiče vseh in vsacega, da vsakdo more posegati v razgovor. Morajo biti res prijateljski, bratski sestanki, brez ozkosrčne formalnosti, na katerih se vrste deklamacije, govorniški poizkusi, petje in pa temeljiti referati s podrobnim razgovorom. Vsak, ki je vodil fantovske večere, mi bo pritrdil, da je največja težava, zbrati pravo snov, ki splošno zanima, in pa če je že snov zbrana, najti potrebnih virov, gradiva in podatkov. Posemezen tega ne more storiti, za to bo morala skrbeti Orlovska zveza, Ta naj izdela obrise, načrte za aktualne fantovske večere, ki na jjih dostavi vsakemu odseku, da na ta način pomaga voditelju večera, O. Z. pa tudi ni vsevedna, zato naj odseki javljajo svoje želje, sporočajo svoje skušnje in potrebe. V izpodbudo vsem odsekom pa vodi O. Z. tudi kontrolo nad izobraževalnim delom s tem. da zahteva od odsekov mesečna poročila in da poročevalci obiskujejo in pregledavajo svoja okrožja. Tudi naraščaj mora imeti nekaj sličnega kakor so fantovski večeri v primerni obliki, da te čisto mlade člane pridobimo notranje in duševno; da se v zgodnji mladosti navzamejo idealnega duha »Zlate knjige«. b) »Mladost«, naše glasilo je eno najboljših sredstev orlovske izobrazbe. Ima pa še vse premalo naročnikov v naših vrstah. Zakaj jih nima več? Ne verjamem skoro, da bi gmotno vprašanje igralo pri tem tako važno ulogo! Čitati je ne znajo, zato jih ne zanima, ne čutijo potrebe po lastnem glasilu. Mnoge je treba na fantovskih večerih še-le učiti čitati in razumevati vsebino »Mladosti«, .0-rej: težje, važnejše članke čitati in razlagati pri fantovskih večerih; tudi poročila raznih odsekov, da se vidi, kako delujejo drugod, s kakšnimi težkočami sd bore, kakšno požrtvovalnost kažejo. Kdor »Mladost« razume, jo bo rad čital; kdor jo pa čita, bo iz nje zajemal pravi orlovski duh. Poleg »Mladosti« naj člani pridno uporabljajo društvene knjižnice. Tudi knjižnico rabiti se mora človek naučiti. Fantje nimajo včasih ravno mnogo časa za čitanje, da pa bodo ta čas izrabili v največ jo korist, naj vzamejo le take knjige v roke, ki so vredne, da se čitajo, ki nudijo človeku plemenit užitek in t>oduk. Zato mora O. Z. sestaviti in objaviti seznam knjig, ki se Orlom posebno priporočajo. Knjižnica je sploh neobhodna za izobrazbo. Vsak voditelj pa ne more imeti bogate knjižnice, ki bi mu nudila vse potrebne pripomočke pri vodstvu odseka. Zato naj O. Z. osnuje zvezno knjižni c o , ki bi bila na razpolago vsem voditeljem odsekov. Velikega pomena za splošno ljudsko izobrazbo so gledališke predstave, seveda samo take, ki nudijo res igralcu in gledalcu več kot neumne burke. Orlovska organizacija nima sicer naloge in namena prirejati igre, za to so izobraževalna dru, štva. Pač pa naj člani po svojih močeh sodelujejo pri dramatskih odsekih, kajti vzajemno delovanje vseh krščanskih kulturnih društev je za prospe h in procvit izobrazbe brezpogojno potrebno. Izredna sredstva: a) Tečaji: Doslej je 0. Z. prirej da samo tehnične tečaje, da so se izvežbali potrebni vaditelji. Ravnotako nujni pa so tudi tečaji za organizatorično in izobraževalno delo, ker povsod opažamo, od vseh strani slišimo, kako da primanjkuje zmožnih in navdušenih voditeljev orlovske orlovske organizacije. Kršč. socialna zvezi, strokovna zveza in kmetska zveza so in bodo še v bodoče prirejala razne tečaje. Teh naj se v prvi vrsti udeležujejo Orli. A tudi O. Z. mora to storiti in sicer najprej temeljitejše tečaje v naših kulturnih centrih za izbrane voditelje, da dobimo iz orlovskih vrst samih sistematično izvežba-nih delavcev, ker dosedanji, po stanov- skem de'u preobloženi ne morejo vsega vršiti Pozneie, ko se bo že vzgojilo ' eč voditljev, pa se bodo morali širom domovine vršit: manjši tečaji, po dekanijah morda, katerih se od vsakega tečaja udeleže najbolj zmožni in najbolj navdušeni mladeniči. Vi vsi čutite ter iz izkušnje veste, kako neobhodno potrebni so ti tečaji — brez njih je sploh temeljitejše prosvetno delo nemogoče. Na dve reči bi še posebej opozoril; 1. Ne zadostuje samo, da se izobrazijo izmed orlovskih vrst voditelji, ampak morajo biti tudi zmožni to, kar sami vedo, drugim v primerni obliki povedati, javno braniti naša načela pred napadi in pobijati zmotna načela drugih — zato je potrebna govorniška izobrazba. Posebne govorniške tečaje bo treba napravit:, ali po odsekih, kjer je to mogoče, ali po okrožjih; vsaj na vsakem daljšem tečaju naj bodo' tujdi praktične govorniške vaje. Prvi govorniški poizkus pa naj bo prosta diskusija na fantovskih večerih. Drugo pa je to, da se oživi zopet Krekova takozvana »gospodarska šola«, ki naj traja čez zimo (4—5 mesecev) in naj ima značaj »ljudske univerze«. Iz te šole bodo izšli tudi voditelji orlovske organizacije. Da pa sledovi tečajev ne bodo prehitro izbrisani, naj vsak predavatelj da vodilne misli in predloge svojega predavanja v kratkih, krepkih stavkih udeležencem v roke, da imajo tako nekako navodilo, po katerem bodo pri svojem odseku delovali in druge pri delovanju vodili. Pri vsem izobraževalnem delu na fantovskih večerih in pri tečajih mora biti za podlago nek sistem. Po jasnem načrtu se mora vršiti vzgoja in prosveta našega naroda. Najboljši naši razumniki, posebno Krekovi učenci in pa poznavatelji ljudstva, njegovih potreb in slabosti, morajo izcjelati tak načrt, po katerem bomo potem vsi v vzajemnem in požrtvovalnem trudu vršili važno prosvetno delo med Orli in po Orlih med našim ljudstvom. V tem delu nas nihče ne bo in ne sme prekositi. b) Poučni izleti. Orlovski odseki in cela okrožja delajo pogostoma izlete k raznim prireditvam. Vsak tak izlet naj bo obenem tudi poučno potovanje. Pa tudi nalašč naj se prirejajo poučni izleti, posebno ob sklepu tečajev. Vsak korak v naravo nam da priložnost poglobiti zemljepisno, naravoslovno in zgodovinsko znanje. Vsako še tako majhno industrijsko ali gospodarsko podjetje nam daje vpogled v novo iznajdbo, v nov način proizvajanja ter nam razširja obzorje. Vsak pohod 'v božjo naravo nas uči spoznavati sledove božje lepote in se radovati njegove dobrote — tako se razvija čut za lepoto in estetiko. Ako se bo vsak izlet porabil tpdi v izobrazbo, bodo naši mladeniči sami začeli gledati svet z drugimi očmi ter odkrivali lepote in bogastvo v knjigi večnega Stvarnika, katerih doslej niti zapazili niso. Tako sem površno začrtal obseg in način orlovskega prosvetnega dela, ki Vrijedan je vječnoga spomena taj nezaboravni sastanak od kojih 50 hiljada ljudi. Takovu manifestaciju može da upriliči samo velika katolička ideja. I to se ne može opisati i naslikati. Tko će opisati i naslikati onu divnu kršćansku pobožnost i disciplinu tolikih hiljada organizovanog svijeta za svečane službe božje na tom velikom trgu? Nikada sigurno nije takošta vidio taj veliki trg na studenoj Dravi! Ovdje su se izrekli najdivniji govori: Prvi slovanski Orlovski tabor ovdje otvorio je mladi i simpatični predsjednik Orlovske Zveze g. Jože Pirc. Ovaj mladi čovjek bio je duša mariborskom orlovskom taboru. On« je medu slovenskim Orlovima orao krstaš, koji pas je na krilima svojega lakoga govora dizao sve do pod nebesa. Iza njega govorili su i naši ministri dr. A. K o r o š e c i dr. Velizar Jankovič. Ovaj plemeniti Srbin rekao je odmah u svom govoru, da talko ogromnoga i veličanstvenoga sastanka nijesmo dosada vidjeli na tlu Jugoslavije. Kao pravoslavni brat iskreno je srcem i dušom pozdravljao braću svoju, katolike. I ovo nam je rekao: 'Čuvajte svoju vjeru katolič-kti! Zašto, to znamo svi. Narod bez vjere poživinči, I bez vjerske podloge ne može da opstoji ni jedan narod i ni jedna država.« Riječ ministra dr. Jankoviča izazvala je vihar odobravanja. I naš dr. Korošec, kao obično, osvojio je svojom lakom besjedom sve te hiljade naroda. Završio je svoj zanosni govor ovako: »Orli i Orlice! Poletite po svojoj domovini! I javite, kamogod dodete, da smo živiidasmo jakiidaće-mo biti još jači! Naprijed za našu kršćansku prosvjetu! A pred nama svima Orli i Onlic e!« Jest, nikada neću zaboraviti ovu divnu katoličku manifestaciju, na kojoj je bilo prisutno i nas Hrvata preko pet hiljada. Nemam kada da dalje iznosim svoje drage uspomene i duboke utiske sa divnoga Orlovskog tabora -u Mariboru. I ovo napisah u hitnji, jer me čeka i zove rad za veliku našu nadbiskupiju Vrhbosansku, koja nikako neće da u kulturnom i vjerskom nastojanju daleko zaostane za svojim milim drugaricama u katoličkoj Sloveniji. Da završim riječima, što sam ih izrekao na prvom komersu u Mariboru: »Orlovi naši! Letite nam k Suncu: Kristu Spasu! Obnovite nas sve u Kristu! Doletite nam što prije na Jug! Do videnja sko-rog.afcoBogda! Vrlo štovani gospodine predsjedniče! Mogu Vam izraziti svoje iskreno udiv-Ijenje nad velebnom manifestacijom orlovske ideje u Mariboru. Orlovsku organizaciju nada sve resi ta značajna crta, što je »Orao« jaka kršćanska kulturna organizacija. Zato je »Orao« praktičan katolik, u koga je živa vjera, snažna volja i dubok socijalni osjećaj. Slovenski je orao zahvatio u srčiku naroda, jer se većinom rekrutira iz seljačkih redova, pa daje ovoj instituciji skroz demokratski značaj. Snagom i jakošću »Orla« osvjetljuje se dosledno svijest i prosvjeta slovenskoga seljaka. Za ovako zamjerne uspjehe izvolite, gospodine predsjedniče, primiti moju srdačno ojećanu čestitku, dok je slovenski narod i ovom zgodom nepokolebljivo zajamčio svoje uzvišeno geslo: Sve za Boga, Crkvu i domovin u.« Molim Vas, visoko cijenjeni gospodine predsjedniče, da primite uvjerenje o mojem odličnom poštovanju. U Senju, dne 16. listopada 1920. Dr. Josip Marušič, biskup senjski i modruški. Mariborski je sastanak bio izvrsna smotra katol. organizacija. Zasjala je prekrasnim sjajem sila katol. organizacija. Zato je moja vruća želja, da braća Slovenci nastave svoj organ, rad i da ga razšire po svoj Jugoslaviji. Temelji mu imadu ostati, koje su postavili prvi očevi tih organizacija: živa, praktična vjera te iskrena po-žrtovna kršć, ljubav. Križevaćki biskup dr. Nyaradf. Sa uspjehom mariborskog orlovskog tabora veoma sam ja zadovoljan. Bijaše to jedna liepa i snažna manifestacija katoličke misli i katoličkog života u Sloveniji. Uvjeren sam, da se taj tabor svih Hrvata, koji bijahu ondje, najbolje dojmio, te će i za Hrvate uroditi najboljim plodovima — mislim na toliko potreban jači, svjesniji razvitak javnog kršćanskog katoličkog ži- vota u nas. Bog dao, da bude tako! Vama i svoj braći Slovencima, koji su dobre volje, od srca čestitam na sjajnom uspjehu postignutom sa ovogodišnjim orlovskim sletom u Mariboru i pozdravljajući Vas ostajem sa dubokim poštovanjem udani Vam u Kristu Dr, Dominik Premuš biskup. Dopisi. Teča' za začetnike in načelnike novoustanov-Ifcnih odsekov se je pričel 13. septembra 1920 ob 8. uri dopoldne in ;e tra al do 18. septembra 1920. Namen njegov je bil, pokazati načelnikom novoustanovljenih odsekov, kako naj odseki, ki nimajo telovadnega orodja na razpolago, goje telovadbo. O. Z. priba a.o večkrat pritožbe, da bi radi v marsikaterem kraju ustanovili Orla, da je dosti fantov pripravljenih pristopiti, da pa nimajo nobenega telovadca, ki bi prevzel mesto načelnika in poučeval telovadbo. Tem žel.am je hotela vstreči O. Z. s tem tečajem: pokazati fantom-začetnikom, kako naj prično s telovadbo.Vsled tega so se vadile v prvi vrsti redovne vaje, osnovni gibi, telovadne igre, povel evanje in prve vaje na orodju. Poleg telovadbe so bila na programu tudi predavanja: o namenih Orla, o poslovniku, o pet.u, o disciplini, o higi eni itd. Udeležencem tečaja se je razkazala tudi Jugoslovanska tiskarna, deželni muzej, tobačna tovarna itd. Uspeh tečaja je bil zadovol.iv, Mirna. Dne 9. oktobra 1920 je umrl 18 letni brat Anton Gospodarič. Podlegel je griži, ki je v njegovi domači vasi, Goren i vasi, močno razširjena. Bil je to prvi izmed bratov, ki je zapustil mladi odsek in odšel od nas — k Solncu, svetlobi ... Odsek mu je priredil lep pogreb v kro ih in z društveno zastavo ter se ob odprtem grobu poslovil od njega po br. predsedniku, ki je tudi sam vodil pogreb. Okrožni vaditeljski tečaj v Ljutomeru se je vršil v času od 2. do 6. novembra 1920. Udeležili so se ga vsi odseki ljutomerskega okrož a, razen odseka v Gor. Radgoni. Udeležencev je bilo do 35. Vsekakor bo imel tečaj lepe uspehe. Občni zbor 1 utomerskega okrožja se je vršil 7. novembra 1920. Udeležili so se ga vsi odseki, razen odsekov v Svetinjah in Gor. Radgoni. Občni zbor je izvolil nov odbor in napravil načrt za nadaljnje orlovsko delo v ljutomerskem okrožju. Sv. Križ pri Koštan evici. Naš odsek je stopil v novo živi en,e na praznik Marijinega Vnebo-vzet a s tem, da so člani (10 v krojih) in naraščaj (20) pristopili k sv. obhajilu. Le kjer je Bog, tam je tudi blagoslov. — Odsek šte e 35 članov, telovadcev je 20. Vaje imamo dvakrat na teden. Udeležili smo se tabora v Mariboru (9), v kro ih 5, tabora v Leskovcu (26) 9 v krojih (4 na konjih), 16 naraščaja, 5 Orlic in 19 orliškega naraščaa. Spomladi začnemo z zidavo društvenega doma. Pripravljamo se na lastno prireditev v avgustu 1921. Bratje, z vstrajnim pogumom na delo za preureditev človeške družbe z orlovskimi načeli. Jeseniški odsek naznan a, da mu je 28. okt. umrl brat Morič Anton, eden naboljših in najuglednejših članov našega odseka. Bil je pred vojsko prvi načelnik Orla v Celovcu. Vzornemu bratu je postavil odsek na Vseh Svetnikov opoldan čast-, no stražo do časa pogreba. Na zadnji poti so ga spremili bratje iz Dovij, Kamne gorice, Tržiča in Radovi,ice (z zastavo), zastopnik O. Z. in Kat. del. društvo z zastavo in godbo. Nosili so ga bratje v kro u. Ob odprtem grobu o mu,govorili za O. Z. br. Komlanec, za Kat. del. društvo br. Markež, za odsek br. predsednik Peter Cirnež, v imenu dramatičnega odseka br. Gabrovšek, za jugoslovanske dobrovoljce g. Vladimir pl. Kapus. Ob slovesu od n ega s poklonom obeh zastav in uvodom orlovske himne ni ostalo suho nobeno oko. Plačnik zaslužnemu bratu bodi Bogi Njegov zgled pa, bratje, nam kliče: na delo! Orel v Velenju se je ustanovil šele pred kratkim. V prvi vrsti se trudi, da premaga začetne težkoče. Število članov raste, čeravno so vojaški pozivi pobrali nekaj naboljših. Za skrajno neugodne razmere, v katerih se odsek nahaja, je napredek vsekakor razveseljiv. Ribnica. Na občnem zboru 4. okt. 1920 je bil izvoljen tak-le odbor: Predsednik br. Vinko Lavrič, odpreds. br. France Škrabec, tanjik br. Stanko krabec, blaganik br. Janez Bolha, načelnik in vodja narašča a br. Andrej Tomšič, gospodar br. Janez Klun. Odsek se je udeležil tabora v Mariboru pri članskih in vaditeljskih vajah, na taboru pri Sv. Gregom je nastopila tudi 1 vrsta na orodju, enako v Višn i gori. — Članov - telovadcev je 20, naraščaja 22, ljudsko-šolskega naraščaja 31. Škof eloško orlovsko okrožje je priredilo od 31. okt. do 2. nov. okrožni orlovski tečaj v Škofji Loki. Tcča a so se udeležili vsi odseki (Škofja ^o-ka, Stara Lolca, Selca, Železniki, Trata in Pol ane). Na teča u je vladala najlepša disciplina in zadovoljnost. Tehnični del tečaja so z vnemo vodili br.t Grohar, Pušar, Ramoveš in Hartman. Pri telovadbi je bilo toliko telovadcev, da je bila za vse prostorna dvorana prema,hna. — V nedeljo 3). okt, se je vršil občni zbor okrožja, ki ga ;e vodil br. predsednik Terčelj. Poročila kažejo zelo zadovol.iv napredek. Vsi odseki so delavni, ustanovila sta se dva nova odseka, v Poljanah in na Trati. Okrožje je priredilo 'avno telovadbo v Škofji Loki in na Trati. Iz poročil posameznih odsekov povzamemo, da se vrše povsod fantovski večeri in skoro povsod telovadijo bratje z veliko vnemo. Vsi odseki so enoglasno prijavili svojo pripadnost k škofjeloškemu okrožju. Okrožna godba v Selcih nu no potre-bu'e kapelnika, na kar se je merodajne faktorje že neštetokrat brez uspeha opozarjalo. — Na občnem zboru se je soglasno izvolil naslednji odbor: br. Lovro Planina, predsednik; J. Megušar, podpreds.; St. Ravnihar, ta nile; I. Bizjak, blagajnik; A. Hart-, man, revizor; A. Ramoveš, načelnik; C. Grohar, odnačelnik, in bratje načelniki: Pušar, Porenta, parovec, Peternelj, Oblak in Feigel kot okrožni vaditel i. V odbor se privzame tudi br. J. Oblak. Ves tečaj je bil lepo zasnovan in izpeljan. Pogrešali smo zastopnika O, Z. Mirna peč. Tudi pri nas imamo odsek, ki šteje nekaj nad 20 članov, a se še vedno novi oglašajo. Ustanovljen je bil dne 29. avg. 1920 o priliki orlovskega tabora. Ta dan si bomo vsi Orli živo obdržali v spominu, kajti kaj takega v Mirni peči še nismo doživeli. V sprevodu, ki se je vil po vasi, smo ponosno in neustrašeno korakali s pripetimi znaki na prsih, ne meneč se za zbadanja in ščuva-n;a nasprotnikov. Dne 26. sept. smo se udeležili tudi tabora v Višnji gori in tako dobili še več navdušenja za našo lepo organizacijo. Trdno smo si obljubili, delati vedno po svojih močeh za procvit našega mladega, novoustanovljenega odseka. — Fantovske večere imamo vsak petek zvečer, telovadbo pa ob nedeljah popoldne. Telovadbo vodi br. načelnik Rapuš, ki je bil že član Trebanjskega Orla. — Naša vroča želja je, dobiti kroje, kar pa v današnjih razmerah za enkrat še ne bo mogoče. Vsi želimo našemu mlademu odseku: cvčti, rasti, množi se! Semič. Orlovski praznik 8. septembra je naš odsek praznoval sijajno. Vsi Orli in Orliči so prejeli sv. zakramente. Vzorno vedenje Orlov v krojih in številnih Orličev v čepicah je želo splošno priznanje. Orel si je ta dan pridobil novih prijateljev. Vsakdo je jasno videl, kolika razlika je med Orlom in njegovimi nasprotniki. Takoj po sv. maši je bil občni zbor. Iz poročil posnemamo: Z delom smo za prvo leto lahko zadovoljni. Knjige so v redu. Sestankov je bilo 30, sej 9, dopisov 40. Članov šteje odsek 25 (in 9 dijakov), telovadcev 15 (in 8 dijakov), ki so štirikrat javno nastopili. Krojev ima odsek 7, telovadnih oblek 8, čepic 22. Naraščaj ima 27 članov. Sklenili smo, da se morajo naše vrste še pomnožiti in napredovati v redu in disciplini. Vič. Dne 28. septembra smo imeli občni zbor. Nismo se samo ozirali na preteklost, na uspehe lanskega leta, ampak v prvi vrsti smo delali načrte za prihodnost. Sklenili smo, da si v prihodnjem letu nabavimo za odsek usnjato blazino, rogove in boben. V odseku se ustanovi športni pod-odsek (nogometni) za člane in naraščaj. Ker je društvena dvorana radi drugih odsekov Orlu le dvakrat na teden na razpolago, smo sklenili pričeti takoj z nabiranjem vsote za zidanje novega »Orlovskega doma« ter smo skupno z. Orlico ustanovili »Zvezo za zidanje našega doma«. Priredili bomo pozimi vsaj tri predstave, oziroma akademije ter lastno odsekovo javno telovadbo meseca junija. V novi odbor so bili izvoljeni po listkih: Engo Klasinc, predsednik; Joško Hvale, načelnik; Ciril Oblak, podpredsednik; za tajništvo: Lojze Markič in Zoran Petelin, za blagajništvo: Franc Šansoni in Ivan Bevc, za gospodarja pa Tone Popit. Tako odbor, kakor tudi vaditeljski zbor, v katerem imamo najboljše moči, gresta na delo za izpeljavo naštetih sklepov z navdušenjem in z naodločnejšo voljo. Šmarje pri Jelšah. Pred vojsko obstoječi orlovski odsek je razbila bojna vihra popolnoma. Ko se je Izobraževalnemu društvu v našem popolnoma liberalnem trgu posrečilo dobiti zopet skromne prostore, smo takoj mislili tudi na ustanovitev Orla. V nedeljo 26. sept. je prihitel k nam iz Celja neutrudni orlovski organizator br. Jože Krošl ter v enournem vznešenem govoru pokazal našim fantom Orla - junaka, ki bo zdravil naš narod in ga vodil k novim zmagam. Za njim je govoril še kmetski fant Miha Vojdec iz Zibike. K novoustanovljenemu odseku se je takoj priglasilo 38 fantov (23 telovadcev in 5 netelovadcev). Za predsednika je bil izvoljen br. Fran Hohnjec, kaplan; podpredsednik Janez Turk; tajnik Vinko Munda, t. nam. Viktor Copf; blagajnik Jože Herič; bi. nam, Janez Čakš; gospodar Janez Jut, za načelnika br. Franc Čretnik. Telovadimo vsako nedeljo, fantovske večere imamo vsakih 14 dni. Oglašajo se še vedno novi fanti. Kakor hitro se ustanove še eden ali dva odseka v okraju, bomo skušali ustanoviti šmarsko-rogaško okrožje. Ljubljana —- Sv. Peter. Občni zbor se je vršil dne 13. okt. 1920. Br. preds, Tomažič oriše splošno celoletno odsekovo delovanje. Podrobnejša poročila podajo posamezni br. odborniki. Tajnik (br. Langus): Zadnji občni zbor je bil 29. okt. 1919. Med tem časom je odsekov odbor imel 14 sej; fantovskih večerov je bilo 24, predavanj 22, in sicer 8 načelnih, 1 verski, 4 socialna, 3 zemljepisno-zgodovinska, 2 higijenična in 4 splošno znanstvena (nevštete kritike »Mladosti«, prireditev, itd.) deklamacij je bilo 9; odsekove prireditve z značajem akademije 3; z značajem družabnih večerov 2; odsek se je udeležil 18 prireditev OZ (okrožja ali drugih odsekov) in 4 pogrebov. — Načelnik (br. Slana): Telovadnih ur 76, udeležba 15—20 članov; v Mariboru sta tekmovala 2 brata za prvenstvo, 3 za višji oddelek in cela vrsta za nižji oddelek. Red in disciplina povoljna, a opaža se premalo bratstva. Blagajnik (br. Bivic): Denarnega prometa je bilo 35.206 K 37 vin., dohodkov 19.068 K in stroškov 16.137 K 77 vin. — Za ljud.-šolski naraščaj (br. Lekan); Naraščajnikov 35, udeležba telovadbe povprečno 20, izleta 2. — Novi odbor: Predsednik br. L. 'Tomažič, podpredsednik br. J. Stegel, tajnik A. Mehle, tajnikov nam. S. Žumer, blagajnik K. Dolinar, blag. nam. Fr, Podržaj, gospodar Ivan Žan. Orel na Ježici. V nedeljo 7 t. m. smo priredili v dvorani »Društvenega doma« telovadno akademijo. Dvorana je bila nabito polna. Z zanimanjem so sledili navzoči izvajanjem posameznih točk; odobravanja ni nedostajalo. Zlasti so burno pozdravljali gledalci nastop šele pred par meseci ustanovljenih Orlic. Zelo so ugajale vaditeljske vaje za leto 1921; orodna telovadba je bila povoljna. Ta uspeh nam je dal novega ognja za delo v našem odseku in pomnožil telovadske vrste. — V ponedeljek 8. nov. smo imeli fantovski večer, Br. predsednik je kritikoval včerajšnjo prireditev. Prireditev je dobro uspela, vendar bi zelo rado slišalo občinstvo še kak navdušen govor. Sklenili smo, da začnemo s sistematičnim gojenjem govorništva. Na prihodnjem fantovskem večeru predava g. župnik o sestavi govora. — Brat načelnik opozarja telovadce na posamezne hibe. Ugotovi pa tudi, da se je zlasti orodna vrsta izboljšala od zadnje telov. akademije. Navdušuje nas k novemu delu v telovadnici. — Br. 1. H., predsednik v prejšnjem poslovnem letu se poslavlja od odseka, ker se preseli iz Ježice in stepa v zakonski stan. S solzami v očeh se spominja lepih fantovskih večerov. Vedno mu bodo v spominu veseh, a prekratki dnevi življenja v Orlu. Ostane še podporni član pri odseku, obenem vpiše tudi nevesto za podporno članico. Odseku daruje 100 K kot poročno darilo. — Bratska mu hvala! — Br. predsednik se mu zahvali za požrtvovalno in vztrajno delovanje v odseku; vzorno je vršil svoj predsedniški posel. Zaključi govor z besedami: »Slovo daješ našemu odseku, ne daješ pa slovesa našim orlovskim načelom. Upamo, da boš tudi v bodoče, kot mož, živel za naše vzore, za naše svete ideje. Bog s Teboj, na pragu nove bodočnosti!« —• In poslovil se je br. H. od nas, bratsko smo mu segli v roko in navdušeni »Bog živil* klici so pozdravljali odhajajočega. ... — Sklene se, da deputacija pet bratov jutri pri poroki br. F. H. oficielno pozdravi novoporočenca in jima čestita. — Fantovski večer se zaključi. »Mi smo Orli , .in še par narodnih pesmic smo zapeli ter se veseli razšli. Komenda. Komendski Orel, naprej! tako je izzvenel klic v 2., oziroma 3. številki letošnje »Mladosti«, kjer so poročali o tvojem delu in tvojih lepih uspehih. Ni bil zastonj ta klic. Vsestransko si napredoval, ker te je vodila pri vztrajnem delu močna volja. Da je temu tako, si pokazal s svojim nastopom dne 26. septembra. — Zjutraj pri skupnem obhajilu, bratje, ste pokazali temelje, na katere zidate, z njimi vso globino orlovske misli in vso lepoto vaše srčne izobrazbe. Morda ne samo eno oko se je porosilo s solzami radosti od veselja nad tako mladino in marsikateri oče in mati sta želela enakih sinov. Poštena, krepostna mladina je vsem v veselje. — Popoldne po litanijah je bil na lepo okrašenem prostoru pred »Domom« javen nastop in po nastopu pred »Domom« v dvorani Finžgarjeva burka: »Vse naše!« Nastopili so poleg bratov Orlov tudi bratci Orliči, katerih ob zadnjem nastopu še ni bilo, in so v lepo izpeljanih točkah zopet pokazali, da delajo in — napredujejo. Celotni telovadni spored — rajalni nastop, članske proste vaje, naraščajske proste vaje, vaje na bradlji, vaje s palicami, skok, vaje na krogih in prekrasni skupini na drogu in bradlji — je pričal o tem in pravtako tudi pozdravni nagovor brata Belcjan Boštjana in ljubki dvogovor Orličev. Za dovršeno izpeljavo telovadnih točk se je treba zahvaliti predvsem bratu Maksu Peterlin, ki se ni branil truda in ni štedil časa in je tako kretnjam in gibom vlil tisto lepoto, ki nas je toli zadovoljila. Večino vaj so telovadili ob spremljavi petja in harmonija. Pel je domači pevski zbor in popolnoma nadomestil drago godbo. Prireditev na prostem je zaključil govor, v katerem je govornik pozival mladino, predvsem pa Orle k vztrajni borbi za vse dobro in lepo, zbrano občinstvo pa prosil, naj podpira orlovsko misel v besedi in dejanju. Po govoru je odsek mesto običajne veselice priredil že omenjeno Finžgarjevo burko: »Vse našel« Igralci so dobro rešili svoje vloge. Bilo je mnogo smeha. S tem si je dal odsek iznova izpričevalo hitrega napredka, pokazal, kako pojmuje pravo veselje in dokazal, da se dajo neizogibne veselice prav primerno nadomestiti, kajti občinstvo je po končani predstavi mirno odhajalo v najlepši zadovoljnosti. — Bratje, zares lep je bil ta vaš nastop. Visoko ste že! Toda še višje, kvišku k večnemu Solncu stremite! Vztrajno naprej po začrtani poti in Bog vam bo dal doživeti še lepših dni. Delo orlovskega odseka v Št. Vidu nad Ljubljano v poslovnem letu 1920. Po navodilih poslovnika O. Z. se je vršil zadnji redni občni zbor odseka v oktobru 1. 1919. Odsek vodi vse poslovne knjige, ki so predpisane in jih je našla zvezina revizija tudi v popolnem redu. V zimski sezoni so se vršili fantovski večeri tedensko s povprečno udeležbo 40 — 45 članov. Dvakrat na teden smo imeli po 2 uri člansko telovadbo in poleg te še enkrat v tednu vaditeljski zbor. Članske telovadbe se je udeleževalo povprečno 16—18 članov, vad. bora 7 članov. Naraščaja imamo čez 40, od teh ima nad polovico kroj. Članskih krojev imamo lastnih 7, telovadnih oblek 9. Seje so se vršile redno tedensko. Sodelovali smo tudi pri igrah »Rokovnjači«, »Damoklejev meč« itd. in priredili lep Miklavžev večer. Med delom zimske sezone pa se nam je vrinila precej močna kriza, ki nam je na času mnogo škodovala, obenem pa je bila dobra šola za nadaljnje delo. Dva dolgoletna člana sta šla k orožnim vajam, pa sta vkljub svoji službi vršila po možnosti orlovsko dolžnost, eden na Koroškem, drugi v Prekmurju. Po končani krizi smo priredili igro »Garcia Moreno«, za mariborski sklad domačega odseka, obenem se je vršil tudi izredni občni zbor, združen s slovesno »Orlovsko obljubo«, kateri je prisostvovalo krog 50 članov. — Tedaj je nastopila poletna sezona s svojimi številnimi izleti in javnimi nastopi. Udeležili smo se korporativno: velikonočne procesije, knezoškofovega sprejema ob priliki birme v domači župniji. Običajnega tabora prvo majevo nedeljo na Šmarni gori smo se udeležili le v civilni obleki (posledica komunističnega puča), ker je bil vsak javni nastop prepovedan. Udeležili smo se tudi javne telovadbe na Ježici, prireditve ob priliki 70-letnice našega vladike v Unionu, procesije Sv. R. Tel,, regentovega sprejema v Ljubljani m doma v Št. Vidu, javne telovadbe v Šmartnem pod Šmarno goro in v Hrušici. Priredili smo na domačem odru orlovsko akademijo kot zadnjo prireditev pred mariborskim taborom. Orlovskega tabora v Mariboru se nas je udeležilo 25 (12 v krojih) z društveno zastavo. Ker mariborskega tabora nismo smatrali za zabavo, smo se v ta namen rajši odzvali vabilu na Bled skupno s tujerodnimi organizacijami in gosti. Po mariborskem taboru šel« smo jeli obširneje ceniti pomen naše telovadne or-ginizacije, ko smo videli tako resen nastop gostov-telovadcev iz drugih držav. Zato zanimanje tudi pri nas vedno bolj narašča. Potem smo se udeležili 22. avgusta tudi javne telovadbe na Trati v Poljanski dolini, 29. avgusta na Viču, a ta dan smo na svojo žalost spremili k večnemu počitku enega izmed najboljših članov, f br. Jos, Bitenc. Bil je tih fant, mirnega značaja, toda zelo navdušen za našo lopo orlovsko idejo. V zadnjih dneh na smrtni postelji je še vedno računal, na kateri javni telovadbi da bo že lahko zopet nastopil. Ko pa mu j« jel pešati tudi razum, je izjavil staršem, »da je za njegov pogreb že vse naročeno in tudi fantje v krojih da pridejo, in sicer v torek«. Kakor v domači družini je napravila njegova smrt vrzel tudi v naši vrsti. Na svidenje, dragi brat, nad zvezdami! — Nadalje smo se udeležili po zastopstvu tudi sprejema ob vrnitvi br. Terseglava in naslednji dan ob pogrebu t Ivana Gostinčarja. Prisostvovali smo tudi prireditvi v Dravljah in obenem poslali dva zastopnika odseka z društveno zastavo v Radovljico. Dne 8. septembra smo šli na Dobrovo in 18. septembra na Ig. Slednjič smo se odzvali številno tudi klicu domovine na Koroško v varstvo interesov naroda. Obhajali smo tudi orlovske praznike s skupnim sv. obhajilom, — Poročili so se 4 bratje in sicer: naš dolgoletni tajnik Štefan Erman, bivši načelnik, podpredsednik Jožef Erjavec, Jožef Arhar in Jožef Živalič. Sedaj prihaja zopet zimska sezona z novim poslovnim letom; vadimo nove vaje, večje fantovske večere vršimo vsakih 14 dni, manjše tedensko. Obširnejši fantovski večer smo napravili 26. sept., ko je prišel k nam predavat vrnivši se bivši vojni ujetnik v Rusiji br. Franc Terseglav in predsednik O. Z. br. Jos. Pirc. Udeležilo se nas je nad 100 fantov in okrog 30 mož. Udeležujejo se tudi nedeljskega tečaja o zemljepisju in zgodovini Jugoslavije. Seje imamo tedensko. »Mladosti« imamo doslej 13, a s prihodnjim letom upamo število naročnikov podvojiti ali celo potrojiti. Poslovno leto zopet zaključujemo z rednim občnim zborom, ki se je vršil v četrtelvtCT^ktobra in se pripravljamo na nove naloge.