ZBOGOM, SVETI OČA! STR. 7 DEVET VESI JE VKÜP SEGNILO STR. 8 ČASOPIS SLOVENCEV NA MADŽARSKEM Monošter, 21. april 2005 Leto XV, št. 8 ZAGOTOVILO BUDIMPEŠTE: DATUM ZA SEJO MEŠANE KOMISIJE TAKOJ PO PREDSEDNIKOVEM OBISKU V SLOVENIJI Porabje in Budimpešto je obiskala parlamentarna delegacija odbora za odnose s Slovenci v zamejstvu in po svetu, ki jo vodi mag. Janez Kramberger (Slovenska ljudska stranka). Čeprav so parlamentarci obiskali najprej Porabje, začenjam zgodbo v Budimpešti, ih sicer z informacijo mag. Janeza Krambergerja po pogovorih s političnim državnim sekretarjem v Uradu predsednika vlade Vilmosem Szabojem, predsednikom Urada za narodne in etnične manjšine Antalom Heizerjem in predsednikom Urada za zamejske Madžare Jozsefom Balintom Patakijem. Pomembni madžarski politiki, ki se ukvarjajo z manjšinsko politiko in njenim uresničevanjem, so - tako mag. Janez Kramberger - z razumevanjem sprejeli predloge, ki jih je posredovala slovenska delegacij a in zagotovili uresničevanje ta čas najaktualnejših nalog med Porabskimi Slovenci. Delegacija je dobila zagotovila, da bo Madžarska takoj po obisku predsednika države Ferenca Madla v Sloveniji od 18. do 20. aprila določila datum za 8. zasedanje mešane slovensko-madžarske komisije, ki spremlja uresničevanje leta 1992 podpisanega in leto pozneje v obeh parlamentih ratificiranega sporazuma, ki na vseh področjih zagotavlja enake pravice Porabskim Slovencem in prekmurskim Madžarom. »To velja za problematiko šolstva, tiskanih in elektronskih medijev in celo za zastopstvo Slovencev v madžarskem parlamentu, je povedal Janez Kramberger. Dele- gacija je bila tudi pri veleposlaniku Andreju Gerenčerju, ki želi pripraviti čimprej srečanje med ministroma za šolstvo, dr. Milanom Zverom in dr. Balintom Magyarjem. V porabskem delu obiska so slovenski parlamentarci izvedeli za probleme Slovencev na Madžarskem. Na Generalnem konzulatu RS v Monoštru se je zbrala reprezentativna skupina narodnostnih predstavnikov, ki so delegacijo konkretno seznanili z manjšinskimi problemi. Predsednik Zveze Slovencev Jože Himok; »Madžarska ne uresničuje leta 1992 podpisanega sporazuma s slovenijo o zagotavlja- nju posebnih pravic Porab-skim Slovencem in prekmurskim Madžarom. Zato razmišljamo, da o kršenju sporazuma seznanimo ustrezne evropske inštitucije. « Pri tem jih podpira tudi Slovenska manjšinska koordinacija, ki povezuje sedem krovnih narodnostnih organizacij iz Avstrije, Hrvaške, Italije in Madžarske. Predsednik Državne slovenske samouprave Martin Ropoš: »Letos bo manjšinam na voljo deset odstotkov manj denarja kotleto prej. Za financiranje šol moramo najemati kredite. « Urednik slovenskega Radia Monošter Franček Mukič: »Imamo velike in pomembne nalogepri ohranjanju slovenske besede in narodnostne identitete in le osem ur programa tedensko, in še tega ne morejo slišati v najbolj slovenski vasi, na Gornjem seniku, kjerje sedež Državne slovenska samouprave. « Za primerjavo: prekmurski Madžari imajodnevno 13 ur in petnajst minut programa. Urednica Porabja, Marijana Sukič: »Bralci od nas pričakujejo, da bo Porabje izhajalo pogosteje. Čeprav do zdaj shajamo z denarjem iz Slovenije, bomo julija iz štirinajstdnevnika postali tednik. V zapisniku 7. seje mešane komisijeje zava- jajoče napisano, da denar za Porabje jmspeva le Madžarska, v resnicipapotovico stroškov plačuje Slovenija. « Svetovalka za slovensko šolstvo, Valerija Perger: »Od porabskih narodnostnih šol je odvisno preživetje porabskih Slovencev. Zavedajoč se tega inpo nekaterih uspehih, denimo v pripravi novih učbenikov, se pripravljamo na postopno uvedbo dvojezičnega pouka v osnovnih šotah. « Temeljita izhodišča je že pripravila prof. Valerija Perger. Generalni konzul v Monoštru, Marko Sotlar: »Slovenija ima z Madžarsko najboljšo pravno osnovo in zelo slabo uresničevanje skupaj dogovorjenih obveznosti. « Poslanka madžarske narodnosti Maria Pozsonec: »S Porabskimi Slovenci imamo dobre odnose, zato sem toliko bolj žalostna, ko vse to slišim in vem, daje vse res. « Član delegacije Samo Bevk (Socialni demokrati): »Slovenija je seznanjena s položajem Slovencev v Avstriji in Italiji, zelo slabo pa je obveščena o položaju Porabskih Slovencev. « Predsednik komisije, mag. Janez Kramberger: »Slovenija skrbi za uresničevanje manjšinskih pravic prekmurskih Madžarov, zato je Madžarska DOLŽNA vsaj tako skrbeti za Porabske Slovence... « Delegacija je imela pogovor z županom Monoštra Tiborjem Viniczayjem ter obiskala šolo in sedež Državne slovenske samouprave na Gornjem Seniku inštevanovce. ERNEST RUŽIČ Člani komisije DZ za odnose s Slovenci v zamejstvu in pa svetu na pogovorih na Generalnem konzulatu (z desne): Samo Bevk, predsednik komisije Janez Kramberger, sekretarka komisije Breda Mulec, Franč Žnidaršič in Drago Koren. 2 Seja predsedstva Slovenske zveze Predsedstvo Slovenske zveze je letos svoj prvi djilejš držalo 30. marciuša. Od 19 članov je prišlo 17 pa tričlanska nadzorna komisija (ellenorzo bizottsag). Za dnevne rede smo si meli zgončati 3 vekše teme. Vsakšomi člani smo vöposlali finančno poročilo, gazdüvanje s pejnazi Porabje d. o. o. -ja, Slovenske zveze pa plan programov Slovenske zveze za letošnjo leto. Na djilejši smo se najprvim spravlali s tejm, kak je gazdüvo prejšnjo leto Porabje d. o. o. O tejm smo dobili informacije od finančnega direktorja, prejdnjoga gazdii-vanja Porabje d. o. o. -ja Štefana Kuplena. Člani nadzorne komisije, kak vsigdar, so si pod vodstvom predsednice Eržike Šoš pred velkim djilejšom zdaj tu podraubnoma prejk poglednili vse numere, podatke. Njivo mišlenje, mnenje je, ka je lani dobro gazdiivo s pejnazi d. o. o., vse je podraubnoma vopokazeno. Probali so bola šparati, pejnaze nota vtalati in je bijo dobro voponojcan hotel. Meli so pa več pitanja, na stero njim je valas dau Štefan Kuplen. Etak nam je zvojn za eno malo irko valaun pismeni informacij ške na znanje dau, ka drugo leto dola prteče nazaj plačojvanje v pausado vzeti pejnaz za zidanje Slovenskoga dauma. Pri tejm smo od začetka mau dobili finančno pomauč od Slovenije, zakoj se zdaj tu lepau za(h)valimo. V lanjskoj leti se nej zgodilo z nijimi, ka bi nej bili mogaučni plačati račune, ka bi komi dukši čas doužni bili. Lani so dali prejk za nöjc teraso restavracije, so kupili nauvi mašin za posaudo prati, v dvej iži so dali naprajti klimo, s finančno pomočtjauv Slovenije prejk Slovenske zveze so kupili nauvi kombi. Na znanje nam je dau tau tü, kak so leko meli od prejšnjoga leta menšo ceringo s telefoni pa s plačami, zakoj pa kelko štrafa je dobila kunja pa kak je dobila nazaj tau škodo od pravoga grejšnika. Na konci se je posaba za(h)valo kolegicama Marijani Sukič pa Brigiti Korpič za tisto pomauč, ka dobijo od njija pri pisanji Phare natečajev, s sterimi je d. o. o. daubo lejpe pejnaze. Za drugi dnevni red smo dobili informacije od gazdüvanja Slovenske zveze v lanjskom leti, stero nam je pripravila računovodkinja Brigita Korpič. V poročili (beszamolo) je podraubnoma, pontoško vse vopokazeno, tjelko pejnaz smo sprajli z natečaji iz Slovenije pa z Vogrskoga, na koj tjelko pejnaz smo gora ponojcali. Erika Glanz pa Erži Šoš sta za velko cenila tisto delo delavcov Zveze, stero so meli z natečaji. Rejsan so vsefale možnosti voponojcane, dostakrat za par gezero forintov se trbej trojditi, pa se nikomi ne vnauže. Z enim so se lepau za(h)valile za te trojde, ka obadvej vejo, ka tau dosta časa prosi. Erika je z dobre vaule ponidila svojo pomauč pri mladoj gledališko j skupini. Njau smo prosili, naj vodi gledališko skupino varaške gimnazije. Potejm smo pa nutpokazali plane naši letošnji programov. Od večji programov smo dah več informacij. Zgončali smo se, ka mo za porabske kulturne skupine namesto programa »Srečanje na konci leta” organizirali izlet za en den. En tau skupin de leko üšo že letos, drugi tau pa drugo leto. O tejm so že informirane skupine, vej smo pa pauleg toga že dvakart meli djilejš z vodjami skupin. V apriliša ške vkup pozovemo vodje skupin, gda z žrebanjom (sorso-lassal) leko zvejmo, steri tau de iišo letos v septembri pa ka si želi pogledniti. Na velko našo veseldje smo tau tu leko taprajli, ka mamo že tri mlašeče folklorne skupine, stere majo svojga muzikanta in zdaj začne delati štrta mala folklora v Saka-lauvci. Problem pa mamo pri vozraščeni gorejnjosenički folklorni skupini Zavolo toga, ka nejmajo svojga fudaša. Preko novin tii prosimo vsakšoga, če stoj vej za kakšnoga fudaša skrajej granice v Sloveniji (vej pa doma v Porabji šansa nejmamo), steri bi leko sprvajo mlado folklorno skupino, naj nam da na znanje, lepau prosimo. Prosili smo vse člane, naj si na naslejdnji djilejš vozmislijo, steriva dva pridniva Slovenca naj dobita nagrado „Za Porabje” na Porabskom dnevi. Klara Podor Programi Slovenske zveze 24. apriliš ,, Otroci ustvarjajo ” - v Slovenskom daumi v Monoštri. Koncert glasbene šaule OŠ Gornji Senik, premiera lutkovne igre z naslovom »Princesa Garandesa” lutkovne skupine OŠ Gornji Senik, prvi nastop male folklorne skupine OŠ Gornji Senik, nastop otroške folklore OŠ Števanovci in velke folklorne skupine OŠ Gornji Senik. 29. majuš Porabski den na športnom igrišči v Slovenskoj vesi. 12. juniuš 20. jubilej folklorne skupine na Gorejnjom Seniki. 18. in 19. juniuš 36. Tabor slovenskih pevskih zborov v Šentvidi pri Stični, gde de gorejnjisenički MePZ Avgust Pavel že 33. spejvo. od 15. do 17. juniuša Tabor v vrtci v Murski Soboti za male mlajše iz porabski vrteov, steroga organizira Vrtec Murska Sobota s pomočtjauv Slovenske zveze. od 26. juniuša do 2. juliuša 2. tabor „Za materinščino” v Monoštri za porabske šaulare. 28. juniuš „Pesem ne pozna meja” v Ivanovci. Na prireditvi de spejvo MePZ Avgust Pavel z Gorejnjoga Senika. 13. avgustuš Državno srečanje Porabski Slovencev v Zalavari. od 8. do 18. avgustuša 4. mednarodna likovna kolonija v Monoštri v soorganizaciji Galerije Lendava. od 21. do 27. avgustuša Mednarodna mladinska likovna kolonija, tabor slovenski mlajšov iz Slovenije, Avstrije, Italije pa Porabja v Monoštri. 10. september Romanje porabski vernikov, steri dosta včinijo za cerkev v svoji fari, na Hrvaško. 24. september Izlet en tau članov porabski kulturni skupin v Tinje na avstrijsko Koroško. 15. oktober 2. Srečanje slovenski pevski zborov v Monoštri s sodelovanjem zborov iz Slovenije, Avstrije pa Madžarske. 28. oktober Slavnostna seja, svetešnji djilejš, ob 15. obletnici Slovenske zveze pa 10. jubilej porabske gledališke držine Nindrik-indrik v Monoštri. Oktober, november, december: „Petkovi večeri” z literarnimi (irodalmi), filmskimi, zdravstvenimi programi, tečaji (tanfolyamok) za slovenski gezik, novinarski tečaj s profesionalnimi novinarji iz Slovenije v Slovenskom daumi. V decembri pa pevske skupine (MePZ Avgust Pavel, ljudski pevci Gornji Senik, ljudske, pevke Števanovci, ljudske pevke Monošter) z veseljem vzemejo pozvanje na božične koncerte. Porabje, 21. aprila 2005 3 Finančno poročilo Zveze za 1. 2004 Zveza Slovencev na Madžarskem in uredništvo časopisa Porabje za svoje prihodke (bevetelek) piše Vsakšo leto natečaje tak za pejneze v Sloveniji kak na Vogrskom. Leta 2004 je Zveza dobila od Urada za Slovence v zamejstvu in po svetu iz Slovenije: za svojo delovanje 32. 406. 000 forintov, časopis Porabje pa 13. 000. 000 forintov. Ranč tak smo pisali natečaj na Sklad za kulturne dejavnosti, gde smo dobili 2. 300. 000 forintov za organiziranje programov, pa Ministrstvi za kulturo, gde smo za vodavanje knjig in za programe dobili 3700. 000 forintov. Na Vogrskom smo za delovanje Zveze pri Ministrstvi za nacionalno kulturno dediščino dobili 400. 000 forintov, za organiziranje programov pa 300. 000 forintov. Pri Državnem zbori smo za delovanje dobili 1. 000. 000 forintov. Za organiziranje programov je Zveza dobila pri Javnom skladi za narodne in etnične manjšine 2. 550. 000 forintov, pri Nacionalnom kulturnom skladi 300. 000 forintov, od Občine Monošter pa 500. 000 forintov. Za vodavanje knjig smo pri Na- cionalnom kulturnom skladi dobili 1. 506. 000 forintov. Uredništvo Porabja za vodavanje novine je lani dobilo pejneze pri Javnom skladi za narodne in etnične manjšine, 13. 000. 000 forintov in pri Nacionalnom kulturnom skladi 1. 800. 000 forintov. Razen tej pejnez, ka smo dobili prejk natečajov, smo še meli prišparano z leta 2003 7. 460. 000 forintov. 1. 497. 000 forintov smo vtjüpdobili na slovenskom bali, za obresti (kamatok), za vodavanje prikolice pa za odani »stari« auto. Na koj so dojšli te pejnezdje? Pri novinaj Porabje je 10. 015. 000 forintov koštala tiskarna (štampanje). Za delovanje (telefon, pošta, pisarniški stroški, kurjenje, voda, elektrika) smo poniicali 2. 552. 000 forintov, za goradržanje službenoga autona (bencin, zavarovanje itd. ) 260. 000 forintov in za plače (plača delavcev, honorar za tiste, steri pišejo in honorar za »poštaše«) in prispevke (nyugdij- es egeszsegbiztositasi jarulek, munkaadoi jarulek) 14. 123. 000 forintov. Zveza je za plače (plača delavcev, honorar za vodje kultur- nih skupin, za predsedstvo, za avtorje, steri so knjige pisali) in prispevke (nyugdij- es egeszsegbiztositasi jarulek, munkaadoi jarulek) 19-242. 000 forintov vodala, za delovanje (telefon, pošta, pisarniški stroški, kurjenje, voda, elektrika) 1. 915. 000 forintov, za organiziranje kulturnih in raznih prireditev (darila, prehrana nastopajočih) 6. 394. 000 forintov, za pautne stroške, zavarovanje in razne stroške pri porabskih kulturnij skupinaj 4. 740. 000 forintov, za pomoč vrtcom (tabor in vzgojiteljice iz Slovenije) 1. 574. 000 forintov, za glasbeno šaulo na Gorenjom Seniki 1. 182. 000 forintov, za pomoč raznim društvam 3. 128. 000 forintov, za nakup novega avtona 2. 885. 000 in za goradržanje službenih autonov (bencin, zavarovanje itd. ) 1. 480. 000 forintov, za vodavanje knjig 2. 307. 000 forintov, za kip (szobor) v Zalavaru 1. 961. 000 forintov in ostali stroški 1. 421. 000 forintov. Finančno poročilo Zveze in uredništva je predsedstvo sprejelo na seji. Brigita Korpič računovodkinja Javni sklad je končno razpisal natečaje Javni sklad za narodne in etnične manjšine na Madžarskem je imel prvo letošnjo sejo konec marca, kajti pred tem je kuratorij imel težave s sklepčnostjo. Na dnevnem redu je imel, ob drugih, dve pomembni točki, in sicer sprejetje letošnjega proračuna ter razpis nekaterih namenskih natečajev. Javni sklad ima letos 525. 607. 465 forintov, od tega je namenil za podporo trinajstim manjšinam na Madžarskem 489 milijonov forintov. Za namenske natečaje ima sklad 444. 327. 532 forintov (210 milijonov za kulturne, verske, mladinske itd. namene; 230 milijonov za manjšinske časopise; 2. 200 tisoč za manjšinske mladin- ske nagrade; za rezervo pri teh natečajih: 2. 127 tisoč forintov). Kuratorij je razpisal natečaj za podporo manjšinskim časopisom, na katerega so se lahko prijavili časopisi, ki so izpolnili pogoje lanske pogodbe z Javnim skladom, oziroma novi časopisi, ki so do izida natečaja izdali vsaj tri samostojne številke. Rok za vložitev natečaja je bil 15. april, kuratorij bo odločal o podporah do konca aprila. Odločil se je tudi o začasnem financiranju časopisov za prve štiri mesece letošnjega leta. Časopisi bodo dobivali za to obdobje dvanajstine na podlagi lanske podpore. Razpisali so tudi dva namenska natečaja, in sicer za Otroške in mladinske tabore za spoznavanja lastnega naroda (tabori v maternem jeziku) ter za Kulturne in verske programe v maternem jeziku. Rok za vložitev namenskih natečajev je 29. april 2005. Vsa navodila za natečaje najdete na spletni strani http: /web. axelero. hu/mnekk. Informacije dobite tudi na sedežih slovenskih organizacij: Državna slovenska samouprava, Gornji Senik, Tel.: 94-534-024, Državna slovenska samouprava, Budimpešta, Tel.: 06-1-3422-721, Zveza Slovencev na Madžarskem, Monošter Tel.: 94-380-208 Ferenc Kranjec član kuratorija I Podatki iz bilance stanja Porabje d. o. o. za leto 2004 Predsedstvo Zveze Slovencev na Madžarskem je na prvi seji razpravljalo o gospodarjenju Porabja d. o. o. ter z manjšimi dopolnili, ki jih mora vodstvo pripraviti do naslednje seje, sprejelo finančno poročilo d. o. o. Na predlog kontrolne komisije objavljamo glavne postavke bilance d. o. o.: v 1000 Ft Opis postavk znesek preteklega leta znesek tekočega leta SREDSTVA A. Osnovna sredstva 226. 430 222. 256 I. Neopredmetena dolgoročna sredstva 565 342 II. Opredmetena osnovna sredstva 225. 865 221. 914 III. Dolgoročne finančne naložbe B. Obratna sredstva 4. 084 6. 640 I. Zaloge 1. 742 1. 903 II. Poslovne terjatve 1. 411 2. 999 III. Kratkoročne finančne naložbe IV. Dobroimetje pri bankah, čeki in gotovina 931 1. 723 C. Aktivne časovne razmejitve 166 179 Skupaj sredstva 230. 680 229-060 OBVEZNOSTI DO VIROV SREDSTEV A. Kapital 150. 797 164. 740 I. Vpoklicani kapital 154. 320 167. 320 II. Kapitalske rezerve III. Rezerve iz dobička 15. 537 15. 342 IV. Preneseni čisti dobički ali čista izguba -19. 787 -18. 865 VI. Čisti dobiček ali čista izguba poslovnega leta 727 943 C. Finančne in poslovne obveznosti 78. 960 63. 577 I. Dolgoročne finančne in poslovne obveznosti 61. 206 47. 820 II. Kratkoročne finančne in poslovne obveznosti 17. 754 15. 742 D. Pasivne časovne razmetjive 923 758 Skupaj obveznosti do virov sredstev 230. 680 229. 060 Prihodki od prodaje: 79. 483 Čisti dobiček ali izguba: 943 Štefan Kuplen finančni direktor Porabje, 21. aprila 2005 4 Srečanje cerkveni zborov v Porabji Slovenska zveza pa Državna slovenska samouprava sta 3. apriliša vküper organizirale Srečanje slovenski cerkveni zborov V katoliški cerkvi na Gorenjom Seniki. Pri pripravi koncerta nam je s svojimi tanači dosta pomago Ciril Kozar iz Martinja, kak glavni organizator toga tradicionalnoga vüzemskoga koncerta v domanjom kraji. Vsevküper smo pozvali osemnajset cerkveni zborov, s toga sé je zglasilo trinajset. Cerkveni zbori so Prišli z župnij Dolenci, Mar-kovci, Gornji Petrovci, Grad, Pečarovci, Sv. Jurij, Martinje-Boreča, Rogaševci, Pertoča, Martjanci, domanji Senički cerkveni pevci pa MePZ Avgust Pavel z Gorejnjoga Senika. Na vüzemskom koncerti se je senička cerkev lepau napunila s slo- venskimi verniki, pevci, pevkami in župniki. Gda so sé zbori zglasili, so pesmi tak li zvenele. Od lepote pesmi se nam je döjša pomi- rila, razveselila. Veseli smo bili zatau tü, ka so gorenjisenički verniki tü lepau vküper prišli na te zadvečerek. Dapa ena velka-velka žalost nas je zatok dosegla na té den. Prejšnji večer so mrli Sv. Oče, papež Janez Pavel II. Zatau smo te vüzenski koncert posaba ške njim posvetiu pa s tejm tü hvalo dali za vse tröjde, ka so včinili za lüstvo na svejti. Pevce je pozdravo domanji župnik Ferenc Merkli, priznanje zborom za sodelovanje je prejk davo predsednik Državne slovenske samouprave Martin Ropoš. Zahvalne besede je povedo referent cerkvene glasbe dekanije Murska Sobota Jože glaviček, ki smo ga zaprosili za kratek intervju tü. • Kak referent cerkvene glasbe soboške dekanije ka mate vi do toga tradicionalnoga srečanja? Ja, tau srečanje je nacionalno, že se ne bi točno nazaj spomno, kelko lejt. Tau je nastanilo prav v Martinji, dečki Kozarovi so gnauk Prišli k meni, če bi kakšno srečanje napravüi v fari in te smo ga napravili. Najprlej sta bile dvej fare, te je bilau tri, potistim smo pozvali tü MePZ Avgust Pavel, ka je nastano v dolenskoj cerkvi. Od tistoga mau se je tau povečalo, župnije so vcuj šle, so pa vsako leto nastaupali z nami tü Gornjeseničani. Zatau smo se pa zdaj odlaučili, ka bi mi Prišli sé na Madžarsko, ka bi tü bili v gornjeseniški cerkvi. Me fejs veseli, ka je telko zborov bilau, Sem niti ne čako, ka baude telko zborov, ka pri nas v naši župnijaj, ne vejm, če je trinajst že bilau. ” • Vi dosta zborov mate, posaba je hvalo vrejdni ka mate mlašeče-mladinske zbore tü. „Rejsan so eni zbori bole maÚ, eni bole velki. Tü so župnije, ka majo že malo vernikov, povejmo v Dolenji, Budinci. V Čepinci štje nej na telko. Lidge izumira-jo, mladi so se selili bole ta prauti Sobote, še dale naprej za Maribor, Ljubljane, ka je nej bilau krüja. Ne vejm, kak dugo lejt smo nej smeli tü prejk iti. Tau se zdaj še najbola pozna, če gli mo Zdaj pomalek vseposedik leko prejk šli. Te župnije, ka so vekše, one majo po več. Probamo tau tak napravili, ka deco vcuj djemlemo, ka od mladi do stari vsi naj popejvajo, ka vse naj bo za božo časi (diko) pa našo veseldje. ” • Ka čütite vi do toga koncerta? »Naša dekanija je velka, ne vejm, če prav povejm, je dvanajst ali trinajst župnij. Je tau srečanje tü fajn zatau, ka mi tau nejmamo zatau, ka bi nas ocenjevail, naj nagrade dobimo. Tau nam naj bau v veseldje. Gde smo, taum verniki tü pridejo tau poslüšat in tau je najlepše, ka maš. Rad bi zahvalo, tüdi kak sem v cerkvi pravo, tistim, steri so tau pripravüi, ka smo leko bili na Gorejn- jom Seniki. Hvala lejpi vsejm. ” Kak organizatora - Državni slovenska samouprava pa Slovenska zveza- toga lejpo ga srečanja, se lepau za (h)vaUmo Vsejm pevkami pevcem, zborovodjam, župj nikom. Ejkstra tistim, steli ste prišli poslöjšat koncerti Baug plati! Klara Fodof Sekretarka Gorenjeseniški cerkveni pevski zbor Otroško-mladinski pevski zbor iz Pečarovec Lepau bi bilau! 3. aprila 2005 - kak tau naše novine pišejo - smo na Gorenjom Seniki lejpi koncert meli. Te vüzenski koncert je tradicionalni. Nejsmo ga mi vönajšli, liki naši sausedje na Goričkom v Sloveniji. Mešani pevski zbor Avgust Pavel z Gorenjoga Senika je že dostakrat spejvo na tejkoncertaj. Zdaj smo si pa tak zgučali, ka mo te koncert na Gorenjom Seniki držali. Depa ge neškem od koncerta pisati, samo od nisterni misU, stere so mi med koncertom napamet prišle. Dostavse mi je napamet prišlo, gda smo etak čakali na svoj red, gda smo poslüšali drüge pevske zbore. Najoprvin mi je tau napamet prišlo, ka dosta-dosta lejt nazaj, kak mala deküčina, sam Večkrat na Gorenji Senik prišla k meši. (Ge sam na Verici rodjena, ovak smo v Števanovce ojdli k meši. ) Nigdar ne pozabim, ka so Kühar plebanoš tistoga ipa mešüvali pa so red meli v svojoj cekvi. pri e tri ali štirikrat telko dece bilau kak gnes. Deca je mogla naprej stari Telko nas je bilau, ka smo žmetno mesto meli, stali smo kak spice v kaštüU. Lani pred božičom sam pá na Seniki bila pri meši. Pa kak sam malo ta pa nazaj po lüdaj gledala, sam nika lejpoga vidla. Deca ranč tak naprej - Zdaj že leko sedijo - kak gnauksvejta. Nega ji telko, depa dobro je bilau gledati nji. Na ednoj strani dekle, na drügoj strani pojbičke. Na vüzenski koncert so z Goričkoga - če sé dobro spominjam - trgé mlašeči zbori prišli spejvat v našo cerkev. Nistarni so sploj spoznani biU, oni že dugo lejt odijo na te koncert«. Nistarni so samo spejvali, depa bili so zbori, steri so melki glasbeno spremljavo, so vcuj igrali. Sami mlajši. V"tistoj minuti so mi pred očami bili gorenjesenički mlajši, kak so lepau sejdü v cirkvi. Gorenji Senik je ves, gde lüdje radi spejvajo pa znajo spejvati. Tau je deca tü erbala. Pa te mi je napamet prišlo, ka Zdaj v njinoj šauli glasbo tü včijo. Nej tak dugo sva si z mojim mladim padašom nika od toga gučala pa je on tü tak mislo kak ge. Tau je mislo, ka bi iz te dece pri nas tü leko naprajli eden cerkveni zborček. Pri meši bi leko sodelovali, edno-edno pesem oni spejvali, zaigrali. Pa te, gda do že odrasli, sé pridružijo cerkvenomi zbori. Neškem nikomi nej tanače talati, ka je prej tau najležejše. Depa tak mislim, vrejdno bi bilau v takši vesi, kak je Gornji Senik, za cerkvene spejvale malo naprej staupiti. Za tau majo v vesi strokovnjake, ki bi se - če se škejo - za tau leko potrüdili. Ešče gnauk pa pravim, ka s tejm nikoga neškem zbantüvata depa vrejdno bi bilau premisliti. Irena Barber Porabje, 21. aprila 2005 5 Za oči razstavo, za srce pa gledališko igra Kulturno in izobraževalno društvo Janez Urbas iz Selnice ob Dravi je na svoj lanski program ob vstopi v Evropsko unijo po- zvau Varaške ljudke pevke. Predsednik društva Janez Urbas (vnuk osebe, po kateri je društvo poimenovali je človek, steri je vsigdar emo željo, ka bi se njino društvo povezalo s Slovenci, steri Živemo v Italije Avstriji ali na Vogrskom. Lidge v Sloveniji dosta vejo o Slovencaj v Avstriji pa Itálíji, trno malo pa o Porabski Slovencaj. Če rejsan je njina občina nej tak daleč od nas, so buma oni tö nej znali, ka v krajini ob Rabi živimo Slovenci. Zato ešče poseba zahvalimo gospodi Urbasi, steri je 9. aprila pripelo en avtobus lidi, med njimi člene ročnodelskoga društva Marjetice, članke Alfa teatra pa mlado slikarko Nado Hölzl. Izletnikom smo pokazali (skurok) vse, ka se v Porabji da vi- deti. Poglednili smo si varaško cerkev, muzej, šli smo na Gorenji Senik, pokazali smo njim Slovenski kulturni in in-formativni center. Oni so se pa nam zahvalili z lejpo razstavo iz ročnih del. Stejne našoga razstavnoga prostora pa so okinčane s kejpi slikarke Nade Hölzl, stera trno rada mala lejpe rauže, püšle pa domanje kraje. Članke Alfa teatra (mlade gimnazijke) so notpokazale igro Lenča Flenča od Milana Dekleve, stera se je trno povidla gledalcom, med njimi Slovencom iz Italije, steri so ravno te bili na tridnevni ekskurziji v Porabji. Večer se je končo v restavraciji Lipa, gde se je na konci več rejsan nej vedlo, Sto je iz Sovenije, Sto iz Italije in Sto iz Porabja. Sploj pa po tistom, gda sta se oglasili frejtonerci. Gda smo slobaud jemali, smo si obečali, ka mo se večkrat srečüvali. M. S. Otvontev razstave v Slovenskem domu Mladinsko gledališče Alfa teater Sestanek Porabski občin Prvi skupni sestanek so meli porabski Župani in člani samouprav 31. marciuša v Hoteli Apat. »Zato smo si tak mislili, ka te sestanek vküppozovemo, « je pravo Martin Ropoš, predsednik Državne slovenske samouprave in gorenjesenički župan, »ka iste probleme in težave mamo vse porabske vaši. Zdaj, gda smo že v Uniji, si več ne moremo samo v vesi broditi, liki moramo broditi v mikroregiji. Mamo edno mikroregijsko združenje petnajset vaši in Monoštra, samo nase slovenske vaši majo dosti taši specialni problemov, ka si med seuv moramo pogučati. Moramo meti idejo, ka škemo bodoče, zato smo tau srečanje meli, da bi se tau pogučaíi. Najbola je pa pomembno, da bi se zgučali za šaule. Priključimo sé v večnamenskomi regijskomi zdrüženi ali nej. Dobro je tau nam ali nej? Natau sestanki je vsakši tapravo svojo mnenje od tauga. Potrejbni so tej sestanki, zato ka več prekomejni natečajov je vöspiseni pa mi kak obmejne občine te nateča- je vö moramo ponücali, najbaukše bi pa bilau, če bi sé združili pa bi je tak notradali. Etak bi več možnosti meli pri vekši projektaj. Guč je bijo ešče od cestni povezav. Če sé šengenske meje odprejo, te vsaka ves ma priliko, ka tiste ceste, ka so gnauksvejta prejk meje pelale, znauva leko nüca. Za volo toga sta že dva sestanka bila. Eden na Hodoši, drügi pa na Madžarskem, v Magyarszombatfa. Pokazalo se je, ka je tašo srečanje dobra pa potrejbno. Po dugi lejtaj, hvala baugi, smo prišli do tega, ka smo se srečali pa smo se vsi strinjali, da de se tau še nadaljevalo. Na drügom sestanki de glavna točka dnevnoga reda Narodni park. Na tisto srečanje povabimo direktora Narodnega parka tö. « K. H. Pobudo za prvo srečanje porabski občin je dau gornjesenički župan Martin Ropoš. Mlado porabsko gledališče oprvin v Sloveniji Bilou je nin pred ednim letom, gda smo sé začali dobivati, bilou pa je eške malo bole nazaj, ka je rejč spadnila, kak bi z mladimi bilou vredi začati delati gledališče. Tak je najprva bila ideja, po tistom pogučavanje med Eriko Glanz, Klara Fodor in meüv. Kak pa je že bilou povedano, smo sé po tistom tam nin pred ednim letom dobili z osmimi mlajši z gimnazije Monošter. Profesorica Erika njim je že pred tejm prinesla tekst, po tistom pa sam se k njim znoso eške ge sam. Probe smo meli tak v gimnaziji kak v Lipi. Najprva smo se včili tekst, po tistom že tak malo s tekstom v glavej pa v lampaj odti po odri, tadale smo vküper »kelili« falajčke v predstavo (előadás) in tak je pomalek gratala cejla predstava, stera se zove Gledališče v gledališči. V njoj se guči po knjižno slovenski pa po domanje tö. Erika, Agota, Patricija, Anamarija, Gabor, Laci, Blaž pa Krištof so sé oprvin nut pokazali svojim starišom, žlati, pajdašom pa pozvanim v Monoštri. Vsi so gučali gna- ko; delo je nej bilou zaman-sko, dobra predstavo so naprajli. Dapa tou sé njim je leko tak povidlo zatoga volo, ka so tou naši mlajši pa ka sé poznamo. Rejsan, tak si leko človek brodi. Za sebé leko povejm, ka sam cejli čas vedo, ka do dobra napravili vse tisto, ka smo se zgučali. Dapa vseeno, trbelo de sé nindri indri tö vöpokazali. Tak sé nam je ponüdila prilika, ka sé Mlado porabsko gledališče oprvin odpelalo prejk granice do Rakičana pa v Soboto. Zgučali smo se, ka na dvej mestaj gore stojijo pred mlajši, ka so telko stari kak uni sami. Ranč v Rakičani ji je prišo poglednit eden mladi možakar, ime njemi je Janez Vencelj. Un je tretje leto selektor. Tou znamenüje, ka odi kouli po mali festivalaj, gde sé notrapokažejo mlada gledališče Po tistom je vöprbere pa povej, stera dejo tadale na malo vekše festivale. Pa vam Zdaj leko že vöovadimo, ka so se njemi mlajši iz Mladoga porabskoga gledališča tak povidli, ka ji je odebrau za festival v Ravnaj na Koroškom, gde sé notpokažejo gledališča iz polonje Slovenije. Po tej veseli informaciji so se eške vöpokazali pred mlajšimi v Srejdnjoj tehničnoj šouli in po tistom smo leko šli na trno prislüženo pico v krčmou Pri grajskih kunjaj v Rakičan. Dapa ništerni mlajši so nej mogli cejlo zesti, vej smo pa v obej šoulaj dobili gesti. Tak leko za tadale mamo vüpanje, ka do je zvali eške na dosta mesta pa ka nedo nigdar lačni pa žedni, ranč kak so na toj svojoj prvoj pouti tö nej bili. Miki Roš www. porabje. com Porabje, 21. aprila 2005 6 OD SLOVENIJE... Predsednik Drnovšek na Poljskem Predsednik republike Janez Drnovšek se je mudil na dvodnevnem uradnem obisku na Poljskem, v okviru katerega se je srečal s poljskim predsednikom Aleksandrom Kwasniewskim, predsednikom poljskega parlamenta Wlodzimierzom Cimoszewiczem in predsednikom poljskega senata Longinujem Pastusiakujem. Slovenskega predsednika je spremljala doslej največja gospodarska delegacija, v kateri so bili predstavniki številnih slovenskih podjetij. Ti so se v Varšavi udeležili poljsko-slovenske poslovne konference. Anželj ni več prvi policist Potem ko je generalni direktor slovenske policije Darko Anželj v začetku leta obtožil notranjega ministra Dragutina Mateja, da se vmešava v njegovo delo in pristojnosti, je bilo težko verjeti, da bo Anželj dolgo ostal na čelu policije. Kljub temu je Mate s predlogom zamenjave počakal do zadnje seje vlade, ki je Anželja na temelju nedavno sprejete novele zakona o javnih uslužbencih razrešila brez krivdnih razlogov in na njegovo mesto kot vršilca dolžnosti imenovala Bojana Potočnika. Predlog zakona o RTV naletel na burne odzive Na ministrstvu za kulturo so brez sodelovanja predstavnikov novinarskih organizacij in strokovne javnosti pripravili zakon o RTV Slovenija, katerega predlog je bil na internetu objavljen 1. aprila. Vlada je nameravala zakon čimprej obravnavati, parlament pa naj bi ga sprejemal po nujnem postopku. Predlog je sprožil proteste društva in sindikata novinarjev, novinarjev in vodstva RTVS ter strokovne javnosti, med drugim profesorjev na katedri za novinarstvo ljubljanske FDV. Minister Simoniti je zaradi protestov omenjeno točko začasno umaknil z dnevnega reda seje vlade. In memoriam Janez Pavel II. Naj sé ga n a s I e d ü v a j o u či »Z velko boleznostjo moramo na znanje vzeti, ka je naš telovni Žitek preminouči: vse, ka smo planirati vu vüpanji, ka nase tejlo zdravo, močno ostane, so samoprehodniplani, šteri ednouk vesnejo, « je erkal Sveti Oča edno malo po atentati prouti njemi na Trgi sv. Petra. Vezdaj je prišo čas, gda se spunijo boleča premišlavanja Janeza Pavla II. o preminoučnosti žitka, ar je njegovo čvrsto tejlo nemočno gratalo, njegov zemelski Žitek se je zdrüžo z univerzumom, njegov spoumenek je Zdaj že postano tao vekivečnosti. V rüševinaj ležijo njegovi lejpi namejni, lübeznivi nasmejšek na njegovom lici se je na vekoma neizbrisno vklesao vu naša srca. Biu je višišnji glavar svetovne katoličanske cerkve, ali tüdi v vrejdnostnom redi predstavitelov drügih vere-vadlüvanj je biu na prvom mesti, najbole preštimani človek na našoj Zemli. Ar je biu človek vu najbole plemenitom pomejni rejči, osebnost velkoga formata, šteri je že s svojo navzoučnostjo obsejvao pokoj, optimizem, lübeznost, dobrotivnost. Nasmej na njegovom markantnom lici pa je obüdjavao vüpanje. Biu je najvekša cerkvene verska ino etična avtoriteta cejloga svejta, vadlüjejo o njem najvekši politiki. On je nej samo proso odpüščanja naših grejov v svojij molitvaj od Gospodnoga Boga, nego kak istinski krščenik je tüdi on sam biu zmožen odpistiti tistim, šteri so grešili prouti njemi, odpüsto je celou Ali Agci, šteri njemi je skoron Žitek vövgasno. Desnico svojo je ponüdo nemškoj cerkvi, nemškomi lüdstvi, če gli je polački narod Pretrpo za časa nacistične agresije najvekše hüdobije, ar so v etoj grozovitoj bojni vmourili šest milijonov Polakov. Odpü- sto je greje »vu imeni lübezni, štera še pomiri, aligrozout ne pozabi«. Obisko je rimsko žinagogo, dau je rokou rímskomi rabiji, naj sé dokonča stoulejtno nep- rijatelstvo med katoličansko ino židovsko cerkvije. On je biu prvi papež, šteri je prejkstoupo prag mošeje (mecset), vsem vernikom, k šteroj koli veroizpouvedi bi pripadali, je ponüdo svojo prijatelsko desnico. Lübo je človeka, lübo je Žitek. Na vsej petij kontinentaj, kama koli je odpotüvao, je obiskao najbole srmašne, najbole zapüščene, najbole betežne lidi, naj je potroušta, naj njim v srcaj vužge nouvo vüpanje, naj s svojim nasmejom, šteri je izžarevo humanost, podari nouvo življenjsko mouč. Pri mladini je na svetskom popularnostnom lajštromi na vsej petij kontinentaj zavzejo prvo mesto. Kama koli je potüvo, je bilou za njega najvažnejše, naj se sreča z mladim). Zdaj, gda se je bojüvo s smrtjo, je ogromna vnoužica mladine s cejloga svejta prišla v Rim ino na Placi sv. Petra, v bližini okna njegovoga stana molila za njega, ar je tüdi njegovo srce vse do konca mlado ostalo. Blüzi v stoupetdeseti država} je biu na pastoralnom obiski, skoron več časa se je nahajo Zvün Vatikana kak pa v Rimi. Kama koli je odpotüvao, vsepovsedi So ga čakale veliko vnoužice lüdstva, več stougezero lüdi. Nikdar nikoga so ešče nej čakale takše velke vnoužice, kak Svetoga Očo, naj čüjejo njegov glas, ar je vsepovsedi poračal svoje previdejnje v najbole važnih aktualne mednarodnih dugovanjaj, šteri se tičejo cejloga človečanstva, davao je pa tüdi tanače, po šteroj pouti naj hodimo. Našestdeséti jezikaj je oberkao svoje poslüšalce, edenajst jezikov je perfektno gučo, na šteraj je znao svobodno glasiti božo sveto rejč. Tüdi znanje telkih jezikov je pripomogo k tomi, ka so njega vsepovsedi kak prijatela preštimali. Niti eden verski voditel je nej telko potüvao, se je nej srečavao s takšimi velikimi vnoužicami lüdstva. Tisti, šteri je prvle ščeo viditi papeža, je mogo odroumati v Rim. Dvakrat je obiskao tüdi vogrsko državo. Prvič je pripotüvao k nam 1991. leta, gda je biu na obiski tüdi v Somboteli, gde ga je čakalo več stougezero lüdi, med njimi tüdi romarje iz Slovenije ino Hrvaške. On je biu prvi papež, šteri je stoupo na vogrsko zemlou, če gli mamo že več kak gezerolejtno krščansko tradicijoj 1996. leta je ponovno prišo na obisk na Vogrsko, tou pout v Pannonhalmo, gde je benediktinska opatija svetila gezerolejtni jubileum njenoga obstoja. Dvakrat je biu v Sloveniji, prvič 1993., dnigič 1996. leta. Vatikan je bila prva država, štera je poznala samostojne državnosi Slovenije. Ob njegov vom drügom obiski v Maribori je na njegovo čest spejvö zdrüženi pevski zbor, šteri je šteu 2500 kotrig. Med njimi je biu tüdi porabskij slovenski zbor Avgust Pavel. Njegove pastoralske poti sta se odvijale po dobro pripravlenoj koreografiji. Eroplan papeža je pristano večinoma na letališči glavnoga mesta države, vu štero je pripotüvao. Za par minut se je Janez Pavel II. vu bejloni talari pokazao vu dveraj eroplana, pa se je z nasmejši kom na lici odpravo doj po stubaj. Po tistom je blagom slovo zemlou, poklekno doli ino jo küšno. Na teh roumarskih potüvanje so papeža sprejeli tüdi kak glavaj ra vatikanske države, s protokolom, šteri vöobhodi vsakšemi državnomi vladari. Vatikanska država je tak imenüvana varaška država, štera se taljanski imenüje Cittr del Vaticano, latinski pa Status Civitatis Vaticane, Šef šteroga je vsigdar višia nji glavar katoličanske cerkve, šteri je obednom tüdi škof mesta Rima. Tou je najmenša država na svejti, prej star štere znaša 0, 44 km2. K Vatikani sliši prestor okouli Bazilike sv. Petra, nikelko Porabje, 21. aprila 2005 7 spominjo cerkev ino palač v Rimi, nadale lejtna rezidenca papeža, Castel Gandolfo. Štirikrat so pripravili atentat na papeža: ob prvim februara 1981. leta v Manili, glavnom mesti Filipinski otokov, potom toga v tom istom leti v Rimi, na Placi sv. Petra, 1982. leta v mesti Fatima na Portugalskom, 1986. leta pa v Indiji. Med tejmi je krougla, vöstreljena na Placi sv. Petra, skoron vövgasnola Žitek Svetoga Očo. 13. maja 1981 je kak vsakšo srejdo držo svojo redno audiencijo na imenüvanom placi, gda je Pretrpo žitkanevarno oranjenje. Ozadje ino vsi vzroki etoga atentata so ešče do denešnjega dneva nej popolnoma razčiščeni. Sveti Oča je živo po zvönredno strogom dnevnom redi, vu šterom nej bilou časa za počinek. Navekše je vsakši den že ob pou šesti vöri gori stano. Kratkoj telovadbi je nasledüvala meditacija. Ob sedmoj vöri je vu svojoj privatnoj kapeíi opravlao sveto mašo, na šteroj so navzouče bile tüdi kotrige njegove tesne okoulice. Ništeme z nji je pouzvao tüdi na sküpni zajtrk, šteri je biu ob ousmoj vöri. Ob pou deveti je že vu svojem kanclaji sprejemao svoje notrejšnje sodelavec. Od edenajste vöre naprej je v svojoj knjižnici držao privatne audiencije. Vu takšoj formi je prišlo k njemi na sprejem lejtno 400 do 500 oseb. Potom toga je sledüvao sprejem voditelov glavnij vatikanskij uradov, tak imenüvanih dikasteriumov, diplomatov, državnij glavarov, kralov, poznanij športnikov, umetnikov ino drügi) prédstavitelov visikih shižb. Obödivao je malo pred drügo vöro, največkrat z goustami, potom toga je pou vöre počivao. Zadvečera je v svojoj pisarni študejrao jezike pa šteu aktualne referate. Edno vöro pred večerjo je biu sprejem za razne kongregacije, za prefekte različni uradov. Večerjao je po navadi v ousmoj vöri, po večerji je pa v svojoj pisarni do kesne nouči biu zaposleni. Na noučni počinek se je odpravo okouli edenajste vöre vnoči. Njegovo zdravje sé je po atentati 1981. leta trnok poslabšalo. K tomi je prišo ešče zlom stegnenice (combcsonttörés) ino Parkinsonova bolezen. »Veliki bejli vandrar«, kak ga je imenüvao Jože Zadravec v svojem spisi v »Stopinjaj«, se je vezdaj odpravo na edno dugo pout, na zadnje pout vsakšoga zemelskoga vandrara, na tisto brezkončno pout, s štere nega več povrnejnja. Njegovo vüpanje je zagvüšno napajala nevkleknjena vera v Kristuša ino molitev tistih milijonov, šteri so se v tej žmetnij dnevaj, tednaj, mejsecaj, vidouči poslabšanje njegovoga zdravje dönok trouštali, ka se ešče vse mogouče na dobro obrne. Ali Boug je nači odloučo, mi se pa moramo pomiriti s tistim, ka se ne more premejnili. Žalüje ga cejli svejt, žalüje ga pet kontinentov, žalüjejo ga stari lidge, betežniki, žalüje ga mladina, žalüjejo katoličanski krščeniki, evangeličanski krščeniki, židovje ino pripadniki drügih veroizpouvedi, med njimi tüdi islama. Žalüjejo njega narodi, šteri sé bojüjejo za svoje človeške pravice, žalüjejo ga vsi mer lübeči narodi sveta. Naj počiva v meri. S. Guoth Zbogom, Sveti Oča ! V zadnji dnevaj sv. očeta Janeza Pavla II. se je množica lidi zbrala na Trgi sv. Petra (večina mladi) in je molila za papeža. Videti je bilo na televiziji na cvetno nedelo, kak so s palmovo vejico pretili, žao nej so se mogli zglasili. Ravno tak je bilo na veliko sredo in na vüzem tö. Videti je bilo, da so po vsej sili šteli nika povedati, žao nej so mogli. Nej ji je bilau sram se pokazati pred množico, štera njim je ploskala. Mislim, da njim je velka travma bila, da so nej mogli gučati. Sveti Oča, ki so neštetokrat potrdili nas v veri, vüpanja lübezni, so duga lejta meli hüdo bolezen. Njino trplenje naj bi bilo nam za zgled. Gda so na trgi zaglednili množico mladi, so spisati: »Isko sam vas! Zdaj ste Prišli vi k meni. Hvala vam! « V soboto vnoči sam nej spala. Odprla sam televizijo. Na prvom programi slovenske televizije so povedali, ka so sv. Oča Janez Pavel II. večer v 21. 37 vöri umrli. Svečo sam vužgala in zmolila Svetlostne skrivnosti rožni ve- nec, šterega so sv. Oča pred leti vödali, naj bi se po svejti širila ta nauva skrivnost rožnega venca. Na papežovom obiski sam bila štirikrat, v Avstriji, Somboteli in dvakrat v Maribori. 1996. leta sam jih sploj blüzi (dva metra) vidla, kak so sé pelali s papamobilom. 19. septembra 1999. leta smo leko spejvali z našim seničkim zborom pri slavnostni maši, gda so za blaj- ženega razglasili škofa Antona Martina Slomška. Bilo je enkratno jih znauva videti, gda so se pred združenimi zbori za hip stavili in nam svoj sveti blagoslov podelili. Kak lejpo so povedali, gda so prvič Prišli na mariborsko letališče: »Papež ma vas rad. « Znali so skoro vsakoga naroda rejč, prvi papež so bili, steri so šli v judosko žinagogo in prosili za odpuščanje. Naučili so nas, naj bi odpüstili vsakomi, ki nam je zagrešo, šli so v vauzo in odpüstili razbojniki, šteri je na nji strejlo. Bogi smo hvaležni, ka so naš papež bili skoro 27 let, ki so sé borili za mir sveta, proti nasilje vojnam. Vüpam, da se v nebesi ne spozabijo z nas. Bili so Veliki častiteu Blajžene device Marije, neštetokrat so povedali: »Ves tvoj! « Vera Gašpar Predsednik Zveze Slovencev na Madžarskem Jože, Hirnök in papež Janez Pavel II. v mariborski stolnici ... DO MADŽARSKE Ferenc Madl v Sloveniji Predsednik R Madžarske je bli od 18. do 20. aprila na uradnem obisku v Sloveniji, kjer se je pogovarjal s predsednikom dr. Janezom Drnovškom in premierjem Janezom Janšo. Janez Drnovšek je predsednika Madla odlikoval z Redom za izredne zasluge za zasluge pri vsestranskem razvijanju in utrjevanju prijateljskih odnosov med R slovenijo in R Madžarsko. Seja Slomak-a Slovenska manjšinska koordinacija - Slomak se je sestala na svoji sedmi redni seji 15. aprila na sedežu Slovenskih organizacij v Celovcu. Med drugim je obravnavala osnutek zakonskega besedila o odnosih Republike Slovenije s Slovenci, ki živijo zunaj njenih meja. FIDESZ predlaga referendum Stranka FIDESZ je prišla na dan z zelo zanimivim predlogom. Po mnenju njenega vodstva bi moraU tudi državljani izraziti na nek način, kateri so tisti kandidati za predsednika države, ki so jim simpatični. Zato predlagajo t. i. referendum o simpatiji. Glasovanje bi potekalo na razUčne načine, preko interneta, oz. z zbiranjem podpisov. VoUvci na Madžarskem ne morejo neposredno vplivati na to, kdo naj bi opravljal to državniško funkcijo, kajti predsednika države voUjo stranke madžarskega parlamenta. Umrl je Gyula Pusztai 8. aprila je umrl Gyula Pusztai, poslanec madžarskega parlamenta in dolgoletni predsednik županijske skupščine Železne županije. Omenjeno funkcijo je opravljal od 1990 do 1998. Vobdobju osamosvajanja Slovenije je izkazal posebno naklonjenost mladi slovenski državi, posredoval je pri madžarski vladi, da bi čimprej priznala Slovenijo kot samostojno državo. Prejel je več državnih odlikovanj, med njimi tudi visoko priznanje R Slovenije. Od Gyule Pusztaija so se poslovili 16. aprila. Porabje, 21. aprila 2005 8 Devet vesi je vküp segnilo Dobro vejmo, ka če kaj Vekšega škemo naprajti, največkrat smo tam sami malo. Tau je etak v ednoj držini, depa etak je po vasnicaj tü. Če škejo kaj velkega naprajti, napredovati, te je edna mala ves za tau malo. Ranč zatok pa škem malo od toga pisati, ka se na gnes na Dolenjom Seniki godi. Ta mala ves kumaj več kak 400 prebivalcov ma pa je itak velko delo začnila. V vesi od lajnskoga leta mau kanalizacijo (szennyvíz csatornát) delajo. K našoj maloj vesi samo eške telko leko povejmo, ka je ves v zgodovini dosta trpela, bila je v tauj pokrajina najbola bogata ves, depa Večkrat najbole nanikoj djana tü. V zadnji 3040 lejtaj je pa tak pomaleg k sebi prišla, kakoli ka eške dosta dela mamo. Ka vse sé je zgodilo v tej lejtaj? Dobila je elektrike, štero je gnešnja samouprava toga ipa modernizirala; ma vodovod; več nauvi zidin je zozidala; malo se je za toga volo polepšala ves; ma kabelsko televizijo, za mobilne telefone tören, telefon skurok pri vsakšoj hiši; za lüdi so vönaprajli E-točko, gde vsakši leko internet nüca. Pa tau je samo vekšo, dosta po drauvnoma se je zgodilo, naprajto tak pred spremembo sistema kak po spremembi. Toga ipa delajo kanalizacijo, za toga volo sam malo spitavala županjo Elizabeto Bartók. • Kelko vesi je vküp stanila, da bi kanaliz acijo delali? Pa kakši proračun ma taprojektvsevküp v tej vesnicaj? »Devet vesi je vküp stanilo, proračun za vse vesi je pa 1 milijarda 707 milijonov forintov. Tau je tü potrejbno vedeti, ka k tomi proračuni PHARE vcuj da 27, 4 %, od rosaga sta Dolenji Senik pa Sakalovci dobila pa na te Cilj 268 milijonov 347 gezero forintov. « • Tak sam čüla, ka te proračun ne dojde k tomi, ka bi cejlo delo vöplačati. Istina je tau? »Tak je. Že Zdaj sé vidi, ka tej pejnazge ne dojdejo, zatok je devet vesnic prisildjeno bilo 120 milijonov forintov na posaudbo vzeti v ednoj banki. Te dug cajt mamo 20 lejt doj plačati. « • Tak vidimo tüj v vesi, ka delo sploj pomaleg dé, sploj dosta je, ka znauvič pa znauvič delajo. Gda oni tau morajoprejk dati, ka je termin? Pa ka misliš, zakoj tau tak žmetno dé? »Več vzrokov je. Tau investicijo je filma SADE dobila. Tau je poznana firma. samo ka so oni sploj dosta dela vküp pobrali, pa te so delo tadale dali kakšim bole malim firmam, stere so tü delale pa delajo. Neškem tau povedati, ka so sé oni nej razmeli ali se ne razmejo na tau delo. Depa bilau je takšo tü, zatok smo pa že edno takšo firmo mogli doj meniti. Drugo pa je tau, ka steri je za kanalizacijo plan delo, je dosta hibe napravo. Etak je pa Zaman dober strokovnjak, ki tau zida, dela, če so plani Večkrat nej za nüc. V našoj vesi je tau tü velka problema, ka je po cejloj vesi - samo po brgaj nej -napona viska podtalnica (talajvíz). Pa žmetno je bilau tejm delavcom zatok tü delati, ka naši lüdje so svojo odpadno vodau (szennyvíz) nut piščavali v šance, gde so tej delavci mogli delati. Pa te oni so tau nej prisildjeni. Zaman smo prosili lidi, naj tau delo tak njajo, naj tavö zvozijo tau vodau pa sraunjeke. Ka v kakšem termini morajo oni kreda biti? Do 31. 10. 2005. Če tačas ne zgotovijo, do mogli plačüvati. « • Ne vem, od kec majo lüdje takšo informacijo, depa tak gučijo, ka prej ka so te firme do tejga mau naprave, gde so cevípod zemlau sklale, prej je 70 procentov nej za nüc, tak ka voda mimo teče. Kelko je s toga istina? Pa rejsan do znauvič vokopalite Unije? »Tau smo mi tö čüli pa smo pitali Vodstvo firme, ka oni na tau povejo. Oni so tau tajili, pa so obečali, ka s moderno škerjov - kak eden röntgen - cejlo delo skauz poglednejo. Pa tau nas nede nika koštalo. « • Tauje malo tü Čüdno, ka so na srejdi v vesi - poleg cerkve, pauleg zidine samouprave, pauleg kulturnom doma, pauleg nisterni hiš - naprajli eden takši objekt, šteri de iz nižeše ležeči talov vesiprejk zdigo na meše odpadno vodo. Pravijo, ka je tau nej pametno pa de tüj vonjila. Kak ste leko tau dopüstili? »Pri izvedbi investicije smo mi dosta nej mogli vcuj gučati. Ki je plan delo za kanalizacijo, je povedo, ka se ta objekt samo na tauj mesti leko napravi. Ka je tau tak visko mesto, gde leko vüpa, ka gravitacija svoje opravi. Tau tü pravijo, ka prej tü nikše vonjila néde, prej različni aparati občuvajo okolico.« • V vesi kelko so mogliplačati lidge za kanalizacijo? »Gda smo oprvin organizirali projekt pa smo lüdi prosili, da bi oni tü vcuj dali svoj tau, od vsakšoga funtoša smo prosili 80 gezero forintov. S tistoga so nazaj dobili 12. 500 forintov. Etak so tej lidge, ki so sé najoprvin pridrüžili vsevküp plačati 67. 500 forintov. Gda se je izgradnja začnila, te so ustanoviti združenje (társulás) pa te je vsakši, steri je v prvom kraugi nej plačo, mogo nut plačati, ka se dostaja. Depa nej telko kak najoprvin, skurok gnauk telko, 120 gezero forintov. Pa tak je tau tü nej drago, zatok ka po rosagi povprečno za takšo investicijo 250 gezero forintov prosijo. Razliko je samouprava nase vzela. No, lüdi de eške zatok tau več koštalo, ka so cevi samo do funtoša pripelane. « • Na začetki smo pravli, ka ves kakšo infrastrukturo ma, pa Smo ugotovili, ka je nej slaba. Od potaj Smo pa nej gučali, stere so - ranč za tegradnje volokatastrofalne. Tak glavna poštije kak v vesi drüge poti. Gda de tomi konec, pa sto te poti vred vzeme? »Gda se gradnja dokonča, vsakšo paut morajo vredi vzeti. Tau pa tau znamenüje, ka tak, ka so je najšli od vse mamo film, tak kaj nišče ne more baukše, lepše poti želeti, kak so bile. Štera paut je bila asfaltirana, tisto morajo asfaltirati, štera nej, tisto samo vred vzeti. « • Nistarni v vesi od toga tü gučijo, ka bi v vesi plini (gaz) tü dobro bilau nut potegniti. Tak vejm, ka je tau toga ipa irealno misliti. Ka ti na tau povejš? »Na tau smo pred tau investicijo tü mislili pa smo opitali lüdi. Pa te je samo 15 procentov lidi tak prajlo, ka bi radi meli plin. Tak je pa tau nikak nej mogoče, eške premišlavati nej. Sploj pa gnes, gda je plin vsakši den dragši. Mi smo pa na srejdi gauške. « Poslovim se od županje, ki je meni dosta kaj pravla, ka planirajo tadala, samo ka od toga drgauč. Irena Barber Županja Elizabeta Bartók Porabje, 21. aprila 2005 9 Pogovor pri glaži vina Gda v Büdinci pri obnavleni kapejli stanem pa kaulak po vesi gledam, te vzemem vpamet, ka se je dosta vse tü že spremenilo. Asfaltirano cesto majo proti nogometnomi igrišči, kapejlo so obnovili. Če se pa iz Markovec pripelamo, na lejvo je niša mlaka. Kak etak zmišlavam, na pamet mi pride nika. Vejpa že več lejt sam nej odo dja tü, nej tak kak gnauk svejta. Nej bijo taši keden, ka bi se nej zglaso tü pri spoznancaj. »Kak tau, ka je tau Zdaj že vse tazaostalo, « zmišlavam tadala. »Tisti »capaši«, ka smo je nücali, so ešče itak za nüc. Te pa Zaka ne Odimo? Vejn zato, ka sé je na Verici, odpro mejni, prehod? Gda smo samo prejk Bajánsenye leko šli, te smo ešče nücali »kračeše« pauti, dapa Zdaj več nej. I Prejk Verice sé leko z autonom pelamo, po »capaši« pa nej. Lejpi časi so bili. Vsakši je tau računo, ka je vrejdno küpiti. »Prinesle melo, krü pa pivo, « so nam prajli, nafta je že tam v škednji. Pri »menjavi« smo vsigdar malo dolaseu pa smo pripovejdali. Zdaj sam pa več tri, štiri lejta nej odo po tauj krajini. « Kak smo čakali pa vüpali, ka sé meja med Büdinci in Andovci odpre. Zato, ka je pri nas paut že skur kreda bila. Dapa glavači so si tau ovak vözmislili. Dvej vesi sta pa ostale kak dva srmake Dvej vesi, steri nejmata nej bauto nej krčmau. Če bi se te meja odprla, te bi tau zato dosta vse spremenilo. Pri kapejli eden stari kostanj stoji, leko je že vejn petstau lejt star. Do tejga mau sé je držo, dapa letos se je eden ras že dolavtrgno. Prvin, gda je ešče nej bilau tak vse vküpzaraštjeno, smo iz Andovce vsigdar te kostanj gledali. »Vidite, tisti kostanj je že na Slaskom, « so nam šegau meli prajti starejši. Kak gledam kauli po vesi, Vidim, ka nej daleč od mene nekak okapa. Gda skrajej pridem, te Vidim, ka so tau Lajnščekova Marija. Kelkokrat smo se stavili pri njij! Gda so me zaglednili, so že audalič kričali: »Jaj, koga pa Vidim! Že več lejt sam te nej vidla. « Motiko taličijo, vö iz ograca staupijo pa se paščijo proti meni. Včasin mi rokau ščejo dati, dapa kak go zdignejo, vpamet vzemejo, ka je blatna. Brž go nazaj potegnejo, dapa dja sam jim go že prijo. »Njajte samo, tau nikanej grdo, tau je samo zemla, « njim pravim. • Ka delate v ograci? »Te česnak, ka je tü na okrajma, sam že djeseni posejala. Zato, ka je česnak ram dober, vejš. Tam na drügom ta: li pa dva reda lüka sam posadila. Zdaj pa te šiptje malo vöokapam, zato ka so lani strašno lejpe bile. Vidiš, kak sam grda, zato ka dja vsigdar nika delam kauli rama. Dja ne morem tau, ka bi samo znautra v rama sejdla. Leko bi, zato ka sé meni nej mujs s tejm mantrati, dapa zato ka človek doma pripauva, tisto je najbaukšo. Vö na okno mo gledala cejli den? Te me vrag vzeme. Vsakšo leto petdeset glažov bubrik taskladem na zimau. Istino, Zdaj več zato tak ne ladam kak gnauksvejta. Prvin gda sam še ladala, tak sam delala, ka sam vse stejla vtrgniti. Zdaj pa poznam že tau v rokej pa v nogaj. Rokau kumaj zdignem više glave. Dapa ka tü vanej na dvauri stojiva, poj malo notra v künjo. « • Nejmam časa. »Tašo nega, kanejmaš časa, « me primejo za roke pa me vlečejo. »Sedi si dola k stauli, včasin ti prinesem vino. Tau pravijo, ka je tau najbaukšo vino. Chardonay se zove. Sin mi ga je prineso iz Lendave. « Gláž vine predmt dejejo pa si oni tö dolasedejo. »Na, Zdaj že leko pripovejdava, « sé smejejo. • Gda so obnoviti kapejle je pitam. »Tauma že vejn dvej ali tri lejta. « • Tak dugo sam že nej odo tü pri vas? »Vidiš, kak dugo si me že nej pogledno. Dapa dja zato tvoje članke, ka za Porabje pišeš, vse tapreštem. Zato vejm, ka sé dogaja pri vas. « • Sto je dau obnoviti ka- pejlo? »Zatau sé je šalovski žüpan brigo. Zato, ka smo ga oddrügim nazaj zvolili pa te je nam kapejlo dau obnoviti. Na cintori pa vežico dau naprajti, istino ka vodau pa elektrike še nejmamo, pa tau bi tö sploj potrejbno bilau. « • Ka je nauvoga v Büdinci? »Nika dosta ti ne vejm prajti. Divjačina vse nanikoj deje. Tašo še nikdar nej bilau kak lani. Jelen mi je že v ogradec prišo. Dočas, ka je pri sausedi bila kukarca, dočas sam mer mejla, dapa kak so go dolapobrali, potistim se je vrag skazo. Dja nikam trno nedem, bola sam doma. « • Zaka ne pridete malo prejk v Andovce? Pet minut pa ste že tam. »Ah, dja se ne potjisim. Če me vaši zgrabijo, te mo pa ešče štraf mogla plačati. Istino, s tašo staro babov, kak sam dja, dosta vse ne morejo naprajti. Prvin, gda sé je meja odpirala za kakšen den, sam Večkrat prejküšo, dapa Zdaj, ka je zaprejta, Zdaj več ne Odim. Bola tau guči, ka je kaj nauvoga pri vas v Andovci? « • Nika vam ne vejm prajti nauvoga. »Ka je s Svecino Mariškovpa z Klošin Marišom. Nej so batežne? « • Dja tak vejm, ka nej. Svecina Mariška so še v Varaš spakivali, ram so pa odau. »Stogaje dola küpo? • Eden Peštar. »Te je pri vas ranč tak kak pri nas. Te stare iže vse tijinci dolaspokipüjejo. Zaman, po vasaj nega pejnaz. Kak bi bilau, če mladina ranč slüžbe nejma. Za pavra biti je pa srmaško. Prvin je zato baukše bilau kak Zdaj. Te, ka si pripauvo, si leko audo, Zdaj je več nej tak. Telko je Zdaj pomauč, ka država dava so-cialno podporo tistim, steri so na tau prisiljeni. Hvala baugi, dja telko mam, kelko meni trbej, pa za dobre lidi vsigdar mam pri rami gesti pa piti. « • Če še za dvej leti meja odpre, te zato malo pridete prejk v Andovce, nej? »Pa vejš, ka mo üšla, zaka bi pa nej üšla. Dja dosta spoznancov pa žlate mam prejk meja. Če za drügo nej, te samo telko, ka pripovejda! malo. Tak dugo smo bili vkrajzaprejti eden od drügoga. « K. Holec Lajnščekova Marija so veseli, če je sta gorzišče. Dušan Mukič Pokapanje bejle srajce čmi gvanti črna vrana bejli golaub odišla si počivaj v méri s pesmov djemlen zdaj slobaud črne srajce bejli gvanti bejla vrana črni golaub odišla si počivaj v méri vse odišlo je z vodauv Porabje, 21. aprila 2005 10 OBISK NA MADŽARSKEM V sredo, 30. 03. 2005, smo si s pred tem že prebranimi knjigami za Zamejsko bralno značko zagotovili ekskurzijo v slovensko Prekmurje in jugozahodni del Madžarske, tj. v Porabje. Kljub že zelo zgodnjemu odhodu (06. 00) in poznemu prihodu (20.00) ter zelo utrujajoči vožnji z avtobusom pa mi ni bilo niti najmanj žal, da sem se udeležil te zanimive ekskurzije. Po prehodu čez sloven-sko-madžarsko mejo se je zelo kmalu opazila razlika v infrastrukturi in ostalih materialnih stvareh. Ob ogledu narodnostne osnovne šole na Gornjem Seniku smo doživeli podobno obliko šolske infrastrukture kot v naših krajih pred nekaj desetletji. Ob tem pa se mi je zdelo zelo togo, kajti še tistih nekaj slovenskih otrok, kar jih je v Porabju, ima tako slabe pogoje za šolanje, vendar pa menim, da s trdim delom lahko dosežejo vse. Kasneje smo si ogledali tudi Slovenski dom v Monoštru. Predstavili so nam svoje delo na področju ohranjanja slovenske kulture, običajev in Šolanja v Porabju. Po krajši predstavitvi Monoštra in prosti urici pa smo že zapustili Madžarsko. Moji vtisi o Porabju so bili kljub prvotnim, drugačnim zelo dobri. Rad bi pohvalil predvsem vse ljudi, ki se na kakršen koli način trudijo, da bi ohranili slovensko kulturo in običaje na Madžarskem, ter upam, da ne bodo obupali in da bodo še čim dlje časa ohranjali slovenski jezik na Madžarskem. Žan Longo OŠ Vodmat Ob 6. uri zjutraj smo se zbrali v ljubljanskem Tivoliju. To, je bil zagotovo eden najbolj zanimivih trenutkov tega dne- va. To se je lepo videlo po zaspanih obrazih, seveda tudi jaz nisem bil izjema. Ko smo se vsi zbrali, smo se odpravili na dolgo pot proti Madžarski. Naš prvi postanek čez mejo je bila narodnostna osnovna šola na Gornjem Seniku. Šola je na prvi pogled zelo velika, kar tudi je, ampak šteje le 60 učencev. Naša naslednja postaja je bila Slovenski kulturni in informativni center Porabskih Slovencev v Monoštru. Tam smo iz filma izvedeli precej novega o življenju Porabskih Slovencev, ogledali smo si primer domače obrti izdelave papirnatih rožic ter tudi radijsko postajo, Ko imajo Porabski Slovenci. Ta postanek je bil najbolj poučen, vsaj kar se tiče življenja tamkajšnjih Slovencev. Naprej smo se odpeljali do prelepe baročne cerkve, ki nam jo je podrobneje predstavila gospa Marijana Sukič, kot tudi center Porabskih Slovencev. Ogledali smo si tudi muzej Avgusta Pavla. V njem so razstavljeni predmeti, ki so jih dobili od tamkajšnjih ljudi. V eni uri prostega časa smo prehodili skoraj celo me- sto, tako da smo ga spoznali tudi nekoliko podrobneje. Vsak od nas si je kupil vsaj en spominek. Naša zadnja postaja je bil Babičev mlin na Muri v Veržeju. Malo počitka, ogled, kaj smo kupili in odpeljali smo se nazaj proti Ljubljani. Klemen Černak OŠ Vodmat Zgodaj zjutraj smo se iž Ljubljane odpravili proti Madžarski, natančneje proti Porabju v Monošter. V nekaj urah s postanki smo bili na Madžarskem. Prej smo se še ustavili v Bakovcih, kjer smo si ogledali Osnovno šolo Bakovci in kjer se je naši ekskurziji priključil tudi ravnatelj te šole. Na Madžarskem smo si ogledali zelo veliko. Najprej smo si ogledali vasi Gornji Senik in Dolnji Senik, Slovensko ves ter kmalu nato še Monošter. Ustavili smo se v vasi Gornji Senik ter si ogledali narodnostno, osnovno šolo. Te vasi so zelo lepe in njihovi prebivalci so nas toplo sprejeli. V Monoštru smo se najprej ustavili v Slovenskem domu, kjer smo si ogledali kratek film o Porabju, nakar nam je gospa Marijana Sukič razložila še nekaj stvari o Porabju. Bilo je tudi nekaj smešnih in zanimivih dogodkov. Dom ima tudi svojo restavracijo in tam smo poskusili »prekmursko gibanico«. Nato smo si v Monoštru še ogledali baročno cerkev ter Muzej Avgusta Pavla. Po vseh ogledih smo imeli v Monoštru eno uro prostega časa. Monošter smo si ogledali bolj podrobno, in čeprav je majhen, je zelo zanimivo mesto. Po vseh ogledih smo prestopili mejo ter se ustavili v Murski Soboti, kjer smo si ogledali grad ter spomenik, posvečen osvoboditvi Prekmurja. Pot nas je nato vodila do Babičevega mlina na Muri v Veržeju. Ekskurzija je bila zame zelo zanimiva in poučna ter nekajkrat tudi smešna. Na ekskurziji smo spoznali tudi nekaj novih ljudi. Hvala vsem Porabskim Slovencem za ves trud, ki so ga vložili za nas! Bilo je zelo dobro! Miha Stepan OŠ Vodmat V hotelu Lipa mi je bilo zelo všeč, ker so nas gostoljubno sprejeli in na koncu pogostili še z gibanico. Pred jedjo pa smo si ogledali še izčrpno predstavitev 6 vašeh, lju- deh in običajih. Na koncu pa nas je čakalo prijetno presenečenje - ročno izdelana rožica za vsakogar. Počutili sem se zelo lepo, ker nas ja tudi tamkajšnje osebje sprejelo izjemno toplo. EvaZibler, 8. c-razred OŠ Vodmat Udeleženci izleta pred OŠ Bakovci Med izdelovanjem papirnatih cvetlic v Slovenskem domu v Monoštru IZLET V PORABJE Navsezgodaj že zjutraj smo v sončni vzhod se odpeljali, da Slovence na Madžarskem čez mejo bi obiskali. Na Gornjem Seniku smo zares se ustavili in veselo pričakujoči obmejno šolo pozdravili. Tudi slovenščino v njej se učijo, priznamo - prav dobro zares jo že govorijo. Naše slovenske jedi smo spoznali, želimo si, da večkrat odslej bi se z vami srečevali! Muzej v Monoštru zgodovinsko modro pove, kako v teh krajih skozi stoletja so živeli ljudje. Priznamo, kar malo zabolelo nas je v srce, ko v njem v madžarskem jeziku napisali so le! Pa veste, kaj? Porabje in tamkajšnji ljudje niso več daleč, saj se odslej prepletajo v naših spominih kot del naše, domače zemlje. Učenci iz OŠ Toneta Čufarja iz Ljubljane Porabje, 21. aprila 2005 11 Mlašeči guči pri Malom potoki Mala ves se zača tam, gde nut v njou priteče Mali potok že od negda so se tam špilali mali lidge iz Male vesi. Na, tam so se lejta pa lejta špilali mlajši iz Male vesi Eške gnesdenje tak. Té Mali potok vse tiste drejve kouli njega, raki in ribe v njem so čüle čüda mlašečoga pogučavanja in tou eške itak poslüšajo. ZLATA RIBICA Sto pa si je nej v mlašeči lejtaj želo, ka bi se njemi zgodba kakšna čüda? Velka ali mala, vseedno. Na, pa ranč tak je z ništernimi mlajšimi iz Male vesi pri Malom potoki pod Velkim brejgom. Sedli so eden den na lesenom mousti, steroga so že gnouk davnik gor postavili od njihovi dejdekov dejdeki. Sedli so, majütali z nogami više vode pa se pogučavali. Vsefele njim je odlo po glavaj. -Kapa če se zdaj vö iz vode pokaže rouka od vodenoga deda pa steroga od nas nut v vodou potegne, - je migalo maloga Tonija. - Leko pa zača vö iz vode spejvati bejla žena, - si je brodila nika vcejlak drugoga Vera. - Pa nas tak zvorči, ka mo šli za njou nut v vodou. Po tistom nas doma več niške nede vido. -Alipa nas vcejlak bejle naredi düša staroga mlinara, - sé je Feri spoumno na pripovejdanje od staroga mlina, stere njemi je gučo njegvi dejdek. Samo mala Rožika si je nej brodila nika takšoga strašnoga. Mala Rožika vsigdar iške, ka bi leko bilou najboukše pa najbole veselo. Zato so sé njoj takši guči od dühovnikak nej vidli. - Vej pa dole sé stavite, ka pa postršüvate sami sebe, - se je zato zglasila za eden I čas. Ge Vejm za nika vcej- lak drugoga, ka bi leko živelo v potoki. Si leko broditi, ka bi bilou, če bi zgrabili zlato ribico? - Zlato ribico, - je ostano z oprejtimi lampami Djoužek. -Ja, zlato ribico, - ga je poglednila in začala tumačiti od tej Čüde. Po njoj v vsikšom potoki živé ena zlata ribica, bar tak je čüla. Takša mala riba zlate farbe leko naredi naj vekše Čüde. Dapa nej Sama rada ali pa Sama od sebe. Ka do toga pride, jo mora nekak zgrabo. Tou pa se zgodi trno na rejdki, pravijo, ka na vsikši stou lejt. Na, pa po tistom, gda jo stoj zgrabi, ga zlata ribica nemilo prosi, naj jo pisti nazaj v vodou. Če tou naredi, njemi spuni, ka si tisti človek želej. Spuni njemi tri takša želenja, edni pa pravijo, ka samo edno, ka lidge ne smejmo biti perouvni. - Ge si tö brodim, ka samo edno, vejpa tri je dun preveč, - je zgotouvila mala Rožika. Edni od mlajšov so sé njoj smejali, drugi pa njoj skur vörvali. Kakoli že, večer, gda so v postelaj bili, si je vsikši brodo po svoje. Vsikši od nji je zgrabo zlato ribico pa je njoj povedo, ka si želej od nje. Feri si je želo, ka bi se njemi nika nej trbelo včiti, pa bi vseeeno v šouli vse vedo. Mali Toni si je želo, ka bi njemi zlata ribica pričarala eden vcejlak nouvi auto. Naj bou kakši Ferari, bi njoj pravo. Vero je migalo, ka bi odišla v Holywood. Boris iz Lublane bi si želo, ka bi bila Mala ves z njegovim dejdekom v Lublani. Djožek je že skur v senjaj zlato ribico proso, naj se njemi v žitki vse spuni, ka de si želo. Mala Rožika pa si je želejla, ka niške drugi ne zgrabi zlate ribice zvun nje. Lujzek bi njoj zapovedo, ka se njemi mora pistili, ka jo leko vsikši den zgrabi. Boug moj, ka vse bi si leko želo. Po tistom njoj že vöovadi, ka bi škela od nje. Ta nouč, puna zlati ribic v mlašeči glavaj, je minoula. Trbelo je iti v šoulo. Mlajši so sé s turbami naramaj pa v rokaj srečali ranč na starom lesenom mousti. Tak malo so se stavili in gledali nut v vodou. - Trno me miga, kak bi sé pogučo z žlato ribico. Vej pa ribe ne vejo gučati, - si je na glas zbrodo mali Toni. - Vejjepa tou takša riba, ka dela Čüde. Zato dun vej gučati, kak gučimo mi lidge, -sé je Feri malo bole razmo v Čüde iz potoka. - Dapa najboukše de, ka jo zgrabimo, pa mo po tistom vidli, - je pravo Djoužek, ka je že sila bila biti v šouli. - Samo si Vi brodite, ka jo zgrabila. Una de samo mo- ja pa od nikšnoga drugoga nej, - si je brodila mala Rožika in slejdnja odišla z mousta ta prouti šouli. Miki Roš Uspeh števanovskih osnovnošolcev v Monoštru na tekmovanju v namiznem tenisu Pred kakimi petimi leti sem pisal zadnjič o uspehu števanovskih dečkov in deklic, ki so takrat osvojili skoraj vse kolajne v namiznem tenisu na monoštrskem regionalnem tekmovanju. Od takrat se je marsikaj spremenilo. Fantje in deklice, ki so takrat s srcem in dušo igrah ping-pong, so dandanes že na srednjih ah celo na vi- sokih šolah, nekateri se kot delavci spominjajo na lepa skupna doživetja. Nova generacija se ne ukvarja toliko s športom, ker jih zanima tehnika najnovejših časov, predvsem računalniške igre. Z velikim presenečenjem smo prebirali pismo, ki je prišlo januarja iz Monoštra. Gabor Kozma, učitelj matematike, informatike in telesne vzgoje, nas je - kot dobre, stare znance - povabil na okrožno tekmovanje v namiznem tenisu, ki naj bi bilo v OŠ Janosa Aranya. Z veseljem smo se odzvali prisrčnemu vabilu. Predstavniki nove generacije so si najprej ogledali pohvalne listine, ki so jih dobili njihovi „predniki”, nato sem jim narisal, kako izgledajo lopar, miza, mreža in žogica za namizni tenis. Potem smo začeh čisto nanovo, kot takrat v starih zlatih časih. To sem točno vedel, da takih učencev, kot sta bila dva Norberta Dončeca, ki sta bila zaporedoma v vseh štirih letih zmagovalca, ne bom imel nikoli več. Lahko pa poskusimo s spretnejšimi deklicami-sem si mislil. Zelo veliko smo trenirali, tudi med odmori je večina igralcev kolovratila okrog mize. In poglejte sliko! Konec koncev nam je spet uspelo. Tekmovanja, ki je bilo 4. marca, se je udeležilo 12 učencev iz števanovske šole. Izmed njih sta dve (Kristina Takač, 5- r. in Žanett Supper, 8. r. ) priborih zlato, dva (Judita Dončec in Gergo Ropoš, 5. r. ) srebrno in dve učenki (Bernardka Domjan, 6. r. in Beatriks Slemmer, 8. r. ) bronasto medaljo. Lep uspeh, kajne. Oglejte si zmagovalce na njihovem „delovnem mestu”. Želim jim veliko uspeha v bodočnosti, samo tako naprej z loparji za zdravje in kolajne! Laci Domjan .. pooblaščeni trener’ Zmagovalci v telovadnici OŠ Števanovci Porabje, 21. aprila 2005 Jana Krajnc V najtežjih trenutkih izreci besedo MATI in lažje ti bo. STO JE NAJBAUGŠI SLOVENSKI KÜJAR... ... mo leko vidli na Porabskom dnevi, steroga pripravla Slovenska zveza 29. majuša na športnom igrišči v Slovenskoj vesi. Damo na znanje, ka sé leko zglasite, steri radi primete tjauko v roke, na tekmovanje v küjanji. Vsakši küjar leko ma dva pomaučnika, etak do tričlanske ekipe tekmovale (versenyeznek) med seov. Vsakša ekipa od nas, organizatora dobi govedino, vse začimbe (fűszerek), vcuj valaun k küjanji govejoga golaža pa sama mora prinesti. Ranč tak posaudo, bograč, drva, se pravi vse, ka je potrejbno vcuj. Küjare s svojimi pomaučniki čakamo na 9. vöro na športno igrišče v Slovenskoj vesi. Glasi sé leko, Sto ma volo, Sto bi rad pokazo svojo znaje v küjanji. Leko so mladi, leko so starejši, leko so ženske, leko so Slovenci s toga kraja pa drügoga kraja granice. Preveč bi bili radi, če bi te den tjauko vzeli v roke tisti Slovenci tü, steri živejo zvöjn Porabja, v Budimpešti, Somboteli ali Mosonmagyróvári. Čakamo vas, steri uživate v küjanji pa radi dobro gejte tü! Prosimo lepau, zglasite se najkasneje do 10. majuša na telefonski številki Slovenske zveze (00 386 94) 380 208 ali (00 386 94) 552 596. Hvala lejpa! Vse drüge informacije vam ške pri cajti damo na znanje. Klara Fodor Sekretarka NIKA ZA SMEJ... Takšo tü geste. Mici v Varaši v ednoj fabriki v pisarni dela. Fejst prejdnjogá ma, etak go je Šef eden den v Lipo pozvau na večerjo. Gda si sedeta pa jedilni list gledala, Šef etak pravi Micini: »Ranč ne vejm, ka naj bi proso v etakšoj fanjskoj restavraciji. « Mici pa: »Ge tak mislim, ka najbaukše bau, če rešilce (mentők) pozoveš. Vidim, ka moj mauž prauto nama dé. « Etakje že cejlak ovak Šanji je etognauk na tau gor prišo, ka je njegvi dober padaš Viktor nej pošteni človek, Kumaj čaka, naj se sreča z Viktorom, ka ma dobro vözguči. En den Viktor prauto njema stapa. Šanji pa Zdaj v čemeraj grdau vözguči Viktori vse, ka ga teži. Na drugi den je tak prišlo, ka sta pa vküp priletejla pa te več Šanji nej tak čemeren biu pa etak pravo njemi: »Vejš, Viktor, ne boj čemeren, ka sam ti včara tak grdau vözgučo pa sam ti pravo, ka si eden sledjen človek. Vejš, nej sam te Sto s tejm zbantüvata, samo sam vöpovedo, ka je pravica. « Viktor pa Zdaj etak pravi: »Na, vidiš Šanji! Tau je že cejlak drugo. Njaj vragi tau, več ranč od toga nigdar nika ne gučiva. « On je pa ja gavaler Ivan je od toga hirešan, ka strašno špara. Etognauk je pa tak prišlo, ka je v ednom hoteli do zranka mulatnivo. Gda je plačüvo, ka je potrošo, gnauk se je samo doj prigno pa fejst nika isko. Kölnar ga je pito: »Gospaud, leko ka kaj iščete? « Ivan pa: »Tak je, iščem, 10 gezero forintov, ka mi je pod Sto spadno. Nikak te pejnaz ne Vidim, depa vi več cajta mate. Če ga najdete, te je polonja vaša, če pa nej, te je cejli leko vaš. « Lübezen Pištak pa Francek sta dobriva padaša. Etognauk sta sé srečala pa je te Pištak etak pravo Franceki: »Ti, Francek, si čüjo, ka je naja padaš Peter zaročo Olgo? Prej go je samo gnauk vido pa se je že zalübo. « Francek je pa zdaj etak pravo: »Ti, nej je cejlak tak Peter sé je te zalübo v Olgo gda sta se od drügin srečale Tau je tak bilau, ka gda sta se oprvin srečala, te je ešče Peter nej vedo, ka je Olga strašno bogate« I. B. Porabje ČASOPIS SLOVENCEV NA MADŽARSKEM Izhaja vsak drugi četrtek Glavna in odgovorna urednica Marijana Sukič Naslov uredništva: H-9970 Monošter, Gárdonyi G. ul. 1, p p. 77, tel.: 94/380-767 e-mail: porabje@mail. datanet. hu ISSN 1218-7062. Tisk: SOBOŠKA TISKARNA SOLIDARNOST D. D. Arhitekta Novaka 4 9000 Murska Sobota Slovenija Časopis izhaja z denarno pomočjo Urada RS za Slovence v zamejstvu in po svetu ter Javnega sklada za narodne in etnične manjšine na Madžarskem.