Dolga leta, častna leta. O sederadesetletnici G. Sorna. Sedemdeset let! Kako dolga doba človeškega življeaja je to ia kaj se v takera času aa tem avetu raore vae dogoditi. Ia ravao mi Sloveaci imamo uzroka dokaj. ozirati se aa čas zadajib preteklib sedemdeaetletij. Iz tmiae ao aas trudapolao spravljali biatrega unia možjč, vedrili ia budili so aeumorao, aesebičao, uspešao. Svetili so aam ti možje, kakor jasae zvezde aijo aa siajem aebu — samo aiso bili tako brezštevilai, kakor zvezde. Svetili ao aam ia ae — potopile, avetijo aam še v spomiau, v kajigab. Večkrat se je tužao tlačeaenra sloveaskenm rodu zdelo, da mu vzbaja lepša zarja, ali ae! Zaleaketalo ae je dalec tam aa obaebaem obzorju, za jedea treaotek, zarja je prošla — gotovo je bila aameajeaa drugemu, srečaejšemu aarodu, sloveaakemu —ae! Ali mi 8mo ponižea aarod, čakamo, gledamo brez zavida blagostaaje aoseda ia — čakamo! Ia v tem čakaaju se zaupao oziramo do oaih mož, ki jemljejo krmilo v roke, ki s peresom, besedo, dejaajem delajo za aas. Od ajih pričakajemo vse, ajim tožimo svoje aadloge. To ao velmožje aaroda, ki tam v hrupu med zastopaiki drugih aarodov stojč, kakor skale aeupogljivi, čeravao odpade od marsikatere straai kaka ozmerka aa aaše ljudstvo, našo vero! Štejemo pa mož6, ia ti so med aami, ki v bližiai svojega ljudatva mirao ali vztrajao ia uspešao delujejo ter krepijo posamezaike v ljubezai do avoje domovine. Kdo v lepi Saviajaki^ doliai je, ki bi ae pozaal imeaa: Gašpar Šora! Ravaokar je obhajal aedemdesetletaico svojo, baš oai dan, ko so Leo XIII. brali zlato sv. aiaso. Od raladoati svoje med aaaim priprostim ljudstvom biva, oa je prebil hudih dai, ki so zadevali aas, veselil 8e je z aami, kadar smo redko priliko imeli, veseliti se. Pa poaosao sme mož, čeravao 70 let star, vedao čil ia krepek, ozirati se aa dolgo dobo življeaja avojega. Krasile ao ga vedao aajlepše čedaosti, aeomab-ljiva vera, čije zagovoraik je bil ia je vedao, vroea Ijubezea do pravice, do domoviae, materiaačiae, neupogljiva aarodaost. Uzival je ia uživa povsodi aeomejeao zaupaaje pri kmetu ia oblastaijah, katere so ga kot veščega moža pozivljale v vse korporacije. Ia v teb ai ae jedeakrat zamudil povzdigaiti svojega glaaii za blagor aašega kmeta ia za aašo aveto stvar sploh! To je zaaluga, ki se sama avali! Oče Šora je maogoletai župaa v rojstveai svoji župaaiji (Grajska vas), cerkveai ključar, ud krajaega ia okrajaega aolskega sveta, ud okrajaega zastopa ia odbora, odkar te oblastaije obstoje,. Bil je ud v ceailai komisiji za gruatai davek, kjer je aašemu kmetu aeizrečeao veliko koristil. Vdeleževal ae je vseh obravaav a čilim duliom, vstrajao ia kakor amemo reči ia kar je ogromae koriati za aaa — aeuatrabljivo! Vaa Saviajaka doliaa ai je čestokrat pridobivala evete tega moža, vae ga časti, aima ga sovražaika, ia veadar s tako Ijubezajivo akromaoatjo gleda aa vae čislaaje, češ, da je atoril le svojo dolžaost! Ia rai moramo odloeao trditi, da je oče Šora atoril veliko več, da je storil, kar je zamogel, aaj ,,Dolžaa ai sam6, kar veleva mu staa, Kar more, to mož je storiti dolžaa". Kakor je Šora odlicea delavec aa aašem polju, tako čedaostea je v svoji veri, oa je uzorea kriatjaa, vera mu je čestokrat, pomogla v aajtežjem ataau, da je oatal odločea. Vzgojil je pridae, zaačajae aiaove ia dokazal, da je tudi uzorea, krščaaaki oče ia odgojitelj! 0 aedemdeaetletaici so bili priali k njemu zaatopaiki različaih ataaov mu čeatitat. Prepričaai smo, da ao le potrdili izrek, ki ao ga storili takrat, ko je oče Sora bil od presvitlega cesarja odlikovaa z zaslužaimjkrižcera. Ta izrek je bil: Šora je oče Saviajskih Sloveacev! Bog vsegamogočai mu daj še maoga zdrava vesela leta! Ivan Gabršek.