Poštnina plačana v gotovini.
Slo/emki
hmeljar
Glasilo hmeljarskega društva za Slovenijo
Izhaja štirinajstdnevna ♦ Narožnma Din 20--, za Milane Sin 30-; pesamezna številka Din 2- ♦ Uredništvo in uprava: Celje, Vodnikova ul. 2. telefon 218
Leto II	Celje, dne 25. septembra 1931	Štev. 20
Polom v svetovnem gospodarstvu
Svetovno gospodarstvo je dandanes prišlo popolnoma iz svojega ravnotežja. To je jasno ugotovljeno dejstvo in vzroki, ki se navajajo za to, so zelo različni. Brez dvoma pa leži glavni vzrok predvsem v silni nadprodukciji, nepravilni razdelitvi in neurejenih cenah. Ne smemo namreč pozabiti, da je posledica nadprodukcije enega ali drugega blaga vedno silen padec cene doiienemu blagu. Kot edini izhod iz tega težkega stanja se smatra omejitev in zmanjšanje produkcije, kar pa zopet mnogim škoduje, ker pridejo ob svoj zaslužek in kruh ter postanejo brezposelni. Samo nekoliko primerov!
Poglejmo najprej, kako je pri bombažu!
Tri milijone statev je v obratu širom sveta, da predela letni pridelek bombaža. Bombaž je siro-vina, ki v Ameriki, Indiji, Egiptu, Rusiji in na Kitajskem milijonom nudi kruha. Od predelave bombaža živi samo v Nemčiji 1,200.000 tekstilnih delavcev. Danes pa 20% statev počiva, pa ne zato, ker je premalo, temveč ker je preveč bombaža!
Pri bombažu je sicer že od nekdaj bila ponudba vedno večja kakor povpraševanje oziroma potreba; navadno je pridelek za 20—35% prekašal potrebo. Pridelek 1930/31 pa je tako ogromen, da za celih 100% prekaša potrebo; 373 milijonov bal bombaža se je pridelalo, porabilo pa samo 20 milijonov bal.
Po razmerju med povpraševanjem in ponudbo se ravna tudi cena. Lansko leto se je plačalo za en funt sirovega bombaža 0'21 dol., letos komaj 07 do 0 8 dol. Pa tudi nobenega izgleda ni na skorajšnje izboljšanje, ker se tudi v bodočem letu pričakuje zopet izredno bogata letina. Amerika, na ka-
tero odpade 70% svetovnega pridelka, je imela največji pridelek bombaža leta 1926, in sicer 18*/2 milijonov bal. Letošnji pridelek se ceni na 151/2 milijonov bal.
Na 18 milijonov hektarjev zemlje bo znašal v Ameriki pridelek bombaža 15V2 milijonov bal, nad 9 milijonov bal še leži v raznih skladiščih, potreba pa znaša samo 11 milijonov bal. Tako znaša nad-produkcija bombaža okroglo 13 milijonov bal. Zato se bo mnogo milijonov bal bombaža enostavno sežgalo, samo da se prepreči nadaljnja nadproduk-cija in dvigne cena.
Podobno je pri žitu!
Pridelek pšenice se je zadnjih 30 let skoro podvojil, pridelek rži povečal za 30%, ječmena za 50%, ovsa za 65%, pridelek koruze pa se je tudi podvojil. Svetovni pridelek je daleč prekosil potrebo in porabo, ker se je število prebivalstva sorazmerno le malo zvišalo! Poleg tega pa je še poraba kruha dandanes veliko manjša, kakor pa je bila pred svetovno vojno. Prehrana ljudstva se je namreč izpremenila. Tako se je n. pr. v Nemčiji porabilo na leto in osebo v letu 1909 še 92 kg kruha, v letu 1928 pa samo 65 kg.
Cena pšenici je padla v Ameriki od 145 dol. v avgustu leta 1929 na 0’81 dol. v letu 1931 za 1 bušelj (351/., 1). Hooverjeva akcija za vzdržanje cen pšenici, ki je stala nad 50 milijonov dolarjev, je ostala brezuspešna. Letošnji pridelek pšenice se ceni na 163 milijonov stotov, dočim je znašal lanski 181 milijonov stotov. Vzlic nekoliko manjšemu pridelku letos pa se računa, da bo najmanj 50 milijonov stotov pšenice preveč, ker vse države, ki jo uvažajo, potrebujejo le ca. 92 milijonov stotov, dočim jo je v ostalih državah 142 milijonov stotov preveč. Zato ni čudno, da so ameriški farmarji sklenili dobršen del letošnjega pridelka pšenice pokrmiti ži~
vini in računa se, da bo 200—250 milijonov bušljev pšenice romalo v jasli za krmo živini!
Tudi pri kavi ni boljše!
Kar je za Združene države Severne Amerike in Kanado pšenica, to je za Brazilijo kava. Zato je razumljivo, da je vlada v Braziliji ponudila USA Vi milijona vreč kave v zameno za 25 milijonov bušljev pšenice. V obeh državah je radi preobilnih pridelkov gospodarsko ravnotežje zelo omajano in obratno pomanjkanje drugih sirovin zelo veliko, tako, da bo do te zamenjave prav verjetno tudi prišlo.
Povprečen pridelek kave je znašal v zadnjih letih 36 milijonov vreč letno, svetovna potreba in uporaba pa 24 milijonov vreč. Tako ostaja nadpro-dukcija 12 milijonov vreč kave, ki se ne da prodati in ki vedno kot stara zaloga tlači ceno. Zato namerava braziljska vlada vso nepotrebno kavo, in te je par milijonov vreč, vreči v morje, da na ta način razbremeni svetovni trg!
S sladkorjem tudi ni drugače!
Na Kubi so ogromne plantaže sladkornega trsa, kjer se pridela letno 5 milijonov ton sladkorja. Svetovna produkcija sladkorja znaša 17 milijonov ton, od teh krije samo Kuba 30% produkcije. Nad-produkcija sladkorja na Kubi je tako velika, da se je vlada odločila izdati zakon, ki bo omejil produkcijo sladkorja na 3 milijone 250 tisoč ton. S tem bo na tisoče hektarjev sladkornih plantaž treba uničiti in število brezposelnih bo radi tega naraslo na sto in sto tisoče!
Pri petroleju je podobno!
747 milijonov hi petroleja producirajo letno Zedinjene države Severne Amerike in 310 milijonov hi Mehika. Ogromna nadprodukcija, strašen padec cen: danes stane barel (199 litrov) petroleja le še 210 RM. Petrolejska industrija je zato ustavila obrat v 3000 vrelcih, posledica: strašna brezposelnost, beda in pomanjkanje, tako, da mora vlada v teh krajih s strojnicami vzdrževati red!
Celó pri dušiku ni drugače!
Pred vojno je znašala svetovna produkcija dušika 770.000 ton, 60% v Chile. Leta 1925 pa je znašala produkcija že l1/« milijona ton, lansko leto pa 218 milijonov ton. Od leta 1928 dalje produkcija že prekaša potrebo, skladišča se polnijo in leta 1930 je že 40% produkcije ostalo neprodane!
Sličnih primerov je še več in vsepovsod! Celó v rudnikih (baker, cink, svinec itd.) se že opažajo usodne posledice nadprodukcije!
Na drugi strani zopet pa se nam nudi čisto druga slika.
Dočim se v Ameriki na tisoče ton najboljše pšenice sipa za krmo živini — na Kitajskem milijoni
umirajo od lakote in tudi v mnogih drugih krajih tisoči in tisoči trpijo glad! Izredno bogati pridelek bombaža je dal povod, da se ga na tisoče bal sežge in na ta način razbremeni trg prekomernih zalog — v mnogih krajih pa se milijoni brezposelnih nimajo s čim obleči! Pridelki kave, olja in gumija so ogromni in ne najdejo uporabe — v drugih krajih pa je silno pomanjkanje baš teh sirovin!
Tako današnji čas najbolje dokazuje, da preobilne žetve in nadprodukcija sploh na eni strani ustvarja največjo bedo, lakoto, pomanjkanje in draginjo na drugi strani. Svetovno gospodarstvo je dandanes izgubilo docela svoje ravnotežje in je vse prej kot idealno. Namesto splošnega blagostanja donaša nadprodukcija občo gospodarsko propast. Upajmo, da svetovno gospodarstvo že v najbližji bodočnosti najde pametno izenačenje in rešitev iz vseh teh težkih in vnebovpijočih medsebojnih nasprotstev, da najde zopet svoje ravnotežje!	(Po 5 Solmsen-n iz SHBZ.)
Hmeljarji, pozori
Porežite in odstranite iz nasadov ter sežgite čim prej vse hmeljske trte, posebno v tistih nasadih, v katerih je ostal hmelj neobran! V teh trtah je namreč najboljše leglo raznih bolezni in škodljivcev, ki bodo v bodočem letu ogrožali nasade ter kvarili kakovost in zlasti barvo našega hmelja. Neporezane trte in neobrani nasadi so najboljši predpogoj za širjenje tako nevarne perono-spore, ki je letos uničila mnogo hmelja in pokvarila zlasti barvo v skoro vseh ostalih hmeljskih okoliših in ki preti vedno bolj tudi našemu hmelju. Ako pustimo trte neporezane oveneti, razmeroma le malo koristimo našim nasadom v primeri z ogromno koristjo, ki jo imamo, ako trte takoj porežemo in sežgemo, ker s tem na najuspešnejši in najcenejši način preprečimo širjenje perono-spore v našem hmeljskem okolišu. Zato, hmeljarji, ne oklevajte, temveč nož v roko in s trtami nemudoma ven iz nasadov in na ogenj z njimi, ker le na ta način se najuspešneje borimo proti največjemu sovražniku hmelja, peronospori, ki danes že tako resno ogroža svetovno hmeljarstvo! Samo na ta način si zasiguramo zdravo in vedno bolj iskano ter vedno bolj redko gladko-zeleno barvo hmelja tudi v bodočem letu.
Cenitev letošnjega pridelka
Poročilo Srednjeevropskega Hmeljarskega Biro-a s sedežem v Žalcu z dne 18. oktobra 1931: Na podlagi došlih poročil se ceni letošnji pridelek hmelja sledeče:
Nemčija:
Hallertau	45.000-	50.000	stot.		
Spalt . .	6.000-	6.500	»		
Hersbruck .	2.000-	3.000	»		
Aischgrund	750-	750	»		
Jura . . .	200-	250	»		
Pfalz i. dr.	500-	1.000	»		
Bavarska .	54.450-	61.500 stot.			
Tettnang	5.000-	5.500	stot.		
Ostali kraji	2.000-	2.000	»		
Würtemberg	7.000-	7.500	stot.		
Baden . .	1.000-	1.500	stot.		
Prusija . .	150-	150	»	62.600-	70.650 stot.
Češkoslovaška:					
Zateč . .	80.000-	85.000	stot.		
Uštek . .	10.500-	11.000	»		
Roudnice	7.000-	7.500	»		
Dubsko	1.000-	1.250	»		
Tršice . .	1.350-	1.350	»	99.850-	106.100 stot.
Francija:					
Alzacija	1.500-	2.500	stot.		
Ostali kraji	1.000-	1.500	»	2.500-	4.000 stot.
Poljska				15.000-	15.000 stot.
Jugoslavija:					
Slovenija .	8.000-	10.000	stot.		
Vojvodina .	4.000-	5.000	»	12.000-	15.000 stot.
Ogrska				600-	800 stot.
Skupno .	192.550-211.550 stot.
V	primeri z lanskim letom je pridelek v teh okoliših za 107.000—125.500 stotov letos manjši.
Iz ostalih okolišev zanesljivih poročil še ni.
V	Nemčiji je radi neugodnega vremena pred in med obiranjem ostalo 15—20% hmelja nebranega, tako da je letošnji pridelek za 40.500—45.000 stotov manjši, kakor je bil lanski. Nemške pivovarne potrebujejo, tudi če vračunamo nazadovanje porabe piva za 20%, za 30.000—37.500 stotov več hmelja, kakor pa se ga je pridelalo v Nemčiji. Prodanega je letošnjega pridelka dosedaj 25—30%.
Na Češkoslovaškem je letos pridelek za 42.000 do 48.500 stotov manjši kakor lani. Samo v žateš-kem okolišu je ostalo ca. 50.000 stotov neobranega, prvenstveno radi izgledov na slabo ceno, ker je bil pridelek večinoma zelen in le neznaten del uničen radi rdečega pajka. Uštek 30% nasadov sploh ni obiral in tudi v ostalih pustil istotoliko neobrano. Tudi Roudnice 30% pridelka niso obrale, Dubsko
50% in Tršice 25—30%. Vsi okoliši javljajo izvrstno kakovost, ker se je obiralo le najlepše blago. Zateč ima prodanih okroglo 50.000 stotov po 4—10 Din, Uštek 65—70% po 3—750 Din in Roudnice nad 50% po 4—7 Din za kg; Dubsko še ni prodalo skoro nič in tudi Tršice še prav malo.
V	Franciji je radi silnega napada peronospore in izgledov na slabe cene ostalo večina pridelka neobranega. Kar je obranega je sicer težke kakovosti, vendar barva večinoma ne odgovarja povsem.
Na Poljskem je neugodno vreme zelo otežko-čilo obiranje ter je 30% pridelka ostalo neobranega. Obiral se je najboljši hmelj. Prodaja gre slabo od rok in je šele 20—25% pridelka prodanega.
V	Jugoslaviji je Savinjska dolina že prodala 80% pridelka.
Na Ogrskem je še ves pridelek neprodan.
S. H. B. L, predsednik dr. Hartig.
Nova uporaba hmelja
Kemično časopisje poroča, da se je ameriškemu kemiku Rabaku posrečilo pridobivati iz hmelja hmeljsko olje, katerega se dobi iz svežega lupulina, 073%, iz svežih kobul pa 0-23%. To olje ima sicer oster, toda zelo prijeten vonj po hmelju. S pomočjo nadaljnjih kemičnih postopkov se mu je posrečilo iz tega olja napraviti izdelke, ki imajo manj oster in izredno prijeten vonj. Rakab priporoča uporabo teh izdelkov kot nove vonjave esencije za industrijo parfemov. Tudi francoski kemik Chap-man je našel v hmeljskem olju etre najprijetnejšega vonja.
Gospodarske posledice te ugotovitve so lahko dalekosežne. Znano je, da se v Bolgariji preživljajo mnogi s kulturo vrtnic, iz katerih se izdeluje prijetno dišeče rožno olje, ki se rabi največ za par-feme. Slično bi se torej lahko izdelovalo tudi iz hmelja prijetno dišeče hmeljsko olje za parfeme in bi se na ta način poraba hmelja znatno dvignila. Pa ne samo za parfeme, temveč esencije iz hmelj-skega olja oziroma hmelj, bi se lahko uporabilo tudi za izdelavo toaletnega mila. Dišeče milo se tudi pri nas izdeluje v večjem obsegu in vsekakor bi bilo s prijetnim vonjem po svežem hmelju hitro izpodrinilo na trgu razna druga dišeča mila, katerim dajejo vonj razne esencije, ki se večinoma ne izdelujejo pri nas, so zelo drage in tako podraže tudi milo.
Na naših tovarnah mila in parfemov je sedaj ležeče, da iznajdbo ameriškega in francoskega kemika pravilno izkoristijo, tako v svojem kakor tudi v splošno gospodarskem interesu. Milarska in
parfemerijska industrija bi namreč po mnenju kemikov lahko upotrebila letno več tisoč stotov hmelja in bi na ta način bilo pomagano hmeljarjem, ker bi laže vnovčili svoj pridelek, dišeča mila in parfemi pa bi bili znatno cenejši; no, in duh po svežem hmelju je vsekakor prijetnejši in mnogo bolj osvežujoč, kakor pa razni vonji, ki se sedaj pri uporabi cenenih parfemov širijo cesto po mestnih ulicah za šetajočimi se damami.
(Po ing. B. Mansfeld-u iz Č. Chm.)
Vid Dravinjski:
Iz zgodovine pivovarstva
(Dalje.)
6.	Krošnjarji, ki po našem mestu prodajajo pivo od hiše do hiše, smejo prodajati le ono pivo, ki je bilo po cehovskih nadzornikih pregledano. Za prestopke je plačati 40 soldov globe. Če pa bi se kje našlo smrdljivo, plesnivo ali kako drugače človekovemu zdravju škodljivo pivo, morajo slučaj cehovski nadzorniki takoj ovaditi sodišču, ki bo po potrebi izreklo kazen in dalo pivo izliti v Seino (reko, ki teče skozi Pariz).
7.	Prav tako je prepovedano, da bi slabo, pokvarjeno in človekovemu zdravju nevarno pivo prodajali lastniki prenočišč in branjevci.
8.	Pod kaznijo 10 soldov mora vsak mojster zaposlovati v svojem obratu le klasificirane mojstre, da se ne bi vgnezdile zlorabe.
9.	Noben mojster ne more vzeti v uk učenca na manj kot na tri leta, v katerem času mojster ne sme oddati učenca drugemu mojstru, pa tudi učenec ne more iz. uka stopiti. Šele ob pričetku tretjega leta sme mojster dobiti novega učenca. Za prestopke je predpisana globa 40 soldov.
10.	Sinovi mojstrov, ki so se tri leta učili bodisi pri lastnem očetu bodisi pri kakem drugem mojstru našega mesta, smejo brez kakih posebnih stroškov (taks i. p.) pričeti s samostojnim pivovarstvom, če so take volje in jih cehovski nadzorniki kot za to zmožne priznajo. Le pri cehu morajo plačati pristopnino.
11.	Prepovedano je jemati v službo hlapca, ki je zapustil svojega gospodarja pred pogojeno službeno dobo, razen če se je izstop izvršil sporazumno z gospodarjem. Prestopke je kaznovati z globo 20 soldov, katerih 10 plača hlapec, ostalo pa mojster.
12.	Če mojster umrje in zapusti vdovo, sme ta vdova voditi obrt še nadalje, vendar le za časa svojega vdovstva in pod pogojem, da je na dobrem glasu ter da pošteno živi. Vdova pa ne sme spre-
, jemati učencev, razen onih, ki so bili že ob moževi j smrti v obratu.
13.	Ni dovoljeno mojstrom posojati svoje | učence. Kdor bi to storil, zapade kazni 40 soldov.
14.	Vsi, ki so doslej v našem mestu varili pivo iv prodajne svrhe in posedujejo pivovarne, naj osta-Inejo še nadalje mojstri in bodo deležni vseh predpravic in svoboščin te obrti, ne da bi morali sedaj naknadno predložiti pomočniški vzorec ali plačati kak znesek kralju, našemu gospodu, odnosno cehu, a to le, če se v teku 14 dni po objavi teh pravil prijavijo mestni upravi in prisežejo, zvesto in brez hinavstva izvrševati določila tega reda.
15.	Nadzorstvo nad tem redom vršita dva nad-
zornika, ki jih vsake dve leti izvoli pivovarniški ceh, in sicer na dan po sv. Lenartu, ki je pivovarniški patron. Nadzornika morata priseči, da bodeta budno čuvala nad izvršitvijo teh določil in sporočila kraljevemu prokuratorju vsak prestopek proti redu. Ta red pa je dolžan vsakdo brez izjeme spoštovati vse dotlej, dokler ga ne bomo ali popravili ali spremenili vsakokratnim razmeram primerno, zlasti, če bi nastala potreba omejiti uporabo ječmena v času, ko je čutiti njega pomanjkanje, ali pa bi bilo treba varenje piva popolnoma prepovedati, kakor se je tudi že zgodilo. S tem redom niso odpravljene pristojbine, ki jih morajo pivovarnarji letno plačevati kralju.	{DaIje prihodnjič.)
Razno
Kmetijska razstava za celjski srez se bo vršila v prostorih okoliške deške osnovne šole v Celju predvidoma 25. oktobra 1.1. Kmetijsko ministrstvo prispeva k razstavi za razne nagrade 15.000 Din. Izvzemši živinorejo bodo na razstavi zastopane prav vse panoge našega kmetijstva, predvsem poljedelstvo, hmeljarstvo, sadjarstvo, vrtnarstvo in vinogradništvo. Poleg kmetijskih pridelkov bodo razstavljeni tudi razni pridelki kakor vino, sadjevec, žganje, kompoti, sadni sokovi itd. Županstva in kmetijske korporacije so že dobile točen program razstave in navodila, kaj vse, koliko in kako je treba razstaviti. Kmetovalci, udeležite se razstave v obilnem številu in razstavite vzorce vseh svojih pridelkov, predelkov in izdelkov, da pokažemo, kaj premore celjski srez!
Zvišanje uvozne carine na hmelj v Franciji bo
končno le postalo dejstvo. Uvozna carina, ki je znašala do sedaj F25 Frs (2-75 Din) za kilogram, je sedaj zvišana na 4 Frs (880 Din) za kilogram. Tako se bodo francoskim hmeljarjem končno le izpolnile njihove zahteve. Glavna zapreka povišanja carine je bila trgovska pogodba s Češkoslovaško. Po dolgotrajnih pogajanjih pa je Češkoslovaška popustila, ker ji je Francija dovolila letno uvoz 8000 stotov hmelja, za katerega bo plačala samo polovico novodoločene carine, namreč 2 Frs (4-40 Din) za kg; za tekoče leto pa znaša ta kontingent 9000 stotov. Izvozu našega hmelja v Francijo bo vse-
kakor precej škodoval ogromni uvoz češkega hmelja, dasi sicer naš hmelj tudi pri uvozu v Češkoslovaško in Nemčijo ne plača manjše carine, pri uvozu v Anglijo pa celo skoro trikrat toliko.
Kava za pšenico. Med vlado Brazilije in »Federal Green Stabilization Korporation« v Zedinjenih državah Severne Amerike je že podpisana pogodba za zamenjavo: 1,500.000 vreč kave za 25,000.000 bušljev pšenice.
Sadni sejem! Dne 25., 26. in 27. okt. 1.1. se bo vršil v prostorih ljubljanskega velesejma velik sadni sejem. Vsi sadjarji so vabljeni, da se s svojim pridelkom udeleže tega sejma. Kdor namerava sodelovati, mora do 1. oktobra 1.1. prijaviti svojo udeležbo na naslov »Sadjarsko in vrtnarsko društvo« v Ljubljani, Resljeva cesta 24/11. V tej prijavi je točno navesti, katere sorte se bodo poslale, koliko od vsake sorte, v kakšni posodi in koliko sadja od vsake sorte (razen tistega, kar namerava poslati) ima dotičnik sploh naprodaj oziroma doma v zalogi. Skrbelo se bo namreč po možnosti za odjemalce ne samo za tisto sadje, ki bo postavljeno na sejem, ampak tudi za zaloge, ki jih imajo doma. V poštev pride samo trpežno pozno jesensko in zimsko, skrbno izbrano namizno sadje, zlasti jabolka in hruške, in sicer samo tistih vrst, ki se nahajajo v sadnem izboru za dravsko banovino. — Vsa nadaljnja pojasnila daje Sadjarsko in vrtnarsko društvo v Ljubljani.
Hmeljarska poročila
Savinjska dolina: V začetku zadnjih štirinajst dni je bila kupčija zelo'živahna in se je plačevalo prvovrstno blago do 13 Din za kg. Z začetkom židovskih praznikov pa je kupčija ponehala, tem bolj, ker se je vsevprek prevzemalo nakupljeno blago in so bila skladišča natrpana. Tako sedaj že dobrih osem dni kupčija skoro popolnoma miruje, ker je zanimanje zelo ponehalo; semtertja se kupi kaka partija po 9—10 Din za kilogram. Tako so cene nekoliko popustile, zlasti zato, ker so se hmeljarji preplašili zastoja v kupčiji, postali nestrpni in pritisnili s ponudbo. Splošno pa se računa, da je 80% letošnjega pridelka iz prve roke že prodanega. Znamkovanih je bilo dosedaj 2500 stotov savinjskega hmelja 1931.
Vojvodina: Dočim se je pri precej živahni kupčiji plačevalo povprečno 5 — 6 Din za kg in prvovrstno blago tudi do 8 Din za kg, je zadnji čas zanimanje precej ponehalo in trgovina počiva. Računa se, da je dosedaj iz prve roke že prodanega približno 40% letošnjega pridelka.
Češkoslovaška: Živahna kupčija traja dalje in je živo povpraševanje tako po prvovrstnem kakor tudi srednjem in slabšem blagu, katero se zadnji čas vedno bolje ceni. Kupujejo domači trgovci, predvsem pa izvozniki in inozemske pivovarne. Zlasti za Anglijo se zadnji čas kupuje znatne množine Zateškega hmelja. Cene so ostale v glavnem nespremenjene in se plača žateško blago 5—10 Din za kg. Zaključna tendenca je zelo čvrsta. Računa se, da je nad 75% letošnjega pridelka že prodanega. V Zatcu je bilo dosedaj znamkovanih 11.000 stotov hmelja 1931. Ostali češki hmelj, predvsem Uštek in Roudnice, se trži po 3—8 Din za kg.
Nemčija: Položaj je v glavnem nespremenjen, tržišče mirno, prometa razmeroma malo. Tudi cene so
ostale nespremenjene in se trži Hallertauski hmelj po 8—17 Din, Tettnangski po 10—18 Din in Spaltski 12 do 20 Din za kg. Zaključna tendenca za Tettnangsko blago je precej živahna, za ostalo pa bolj mirna. Tudi Hmelj-ska prometna družba je že pričela s svojimi intervenč-nimi nakupi in plača Hallertauski hmelj, prvovrstno blago, po največ 17 Din za kg. Navedene cene pa veljajo le za prodajo na niirnberškem tržišču, dočim producenti na deželi prodajajo trgovcem povprečno po 8—10 Din za kg in so le v Spaltu dosegli za res lepo blago tudi do 16 Din za kg.
Poljska: Zadnji čas je bila kupčija precej živahnejša in se je kupovalo mnogo za francoski, angleški in belgijski račun. Vendar pa so ostale cene skoro nespremenjene in se plača za najlepše blago 7 do 8 Din, za srednje 5—6 Din in za slabše 3—4 Din za kg. Računa se, da je dosedaj prodanega iz prve roke ca. 4000 stotov letošnjega pridelka.
Francija: Obiranje je splošno končano, mnogo hmelja je ostalo neobranega, tako da bo letošnji pridelek v celi Franciji znašal komaj 2500 do 4000 stotov. — Tržišče je mirno in prometa malo, ker trgovci ne kažejo posebnega zanimanja, hmeljarji pa tudi nič kaj ne ponujajo, ker si obetajo mnogo koristi od zvišanja carine. Radi izredno pičlega pridelka pa so se cene le dvignile in se plača sedaj po 14—16 Din za kg.
Belgija: Obiranje je v Poperinghe končano in je pridelek zelo pičel, v Alostu pa obiranje še traja. — Tržišče je že precej oživelo in notira letnik 1931 za oktober-november Poperinghe 12 Din, Alost pa 14 Din za kg. Tendenca je zelo čvrsta.
Anglija: Radi trajno neugodnega vremena se je vsepovsod razpasla peronospora in so v nekaterih okoliših pričele že kobule odpadati. Da rešijo, kar se sploh še rešiti da, so hmeljarji pričeli obirati mnogo prej kakor navadno, dasi hmelj še ni dozorel, ter obirali le vsaj kolikortoliko še ohranjeno blago. Zato je tudi pridelek izredno pičel (po 6—7 stotov na 1 ha), hmelj večinoma prelahek in slab v barvi. Najboljši je še Golding in Fugle iz Favershama, Medvay-Tala, Paddock-Walda in Tonbridgea (vse Kent). Prvi vzorci iz Worcesiera, kjer je navadno prvovrsten hmelj, so letos izpod kritike. Ker se ni dalo več čakati in so hmeljarji obirali vsevprek, zrelo ali nezrelo, je letos obiranje v glavnem že končano. — Tržišče je precej živahno, vendar odgovarjajočega blaga ni. Zato se trguje še lansko blago, ki je stopilo v ceni in se plača po 14—20 Din za kg, ter boljše letošnje zgodnje vrste (Golding in Fuggle) po 18 do 33 Din za kg. Ker pa nikakor ne bo zadosti blaga, so se trgovci in pivovarne obrnili na inozemska tržišča, da krijejo potrebo in izpolnijo svoje zaloge.
Amerika: Obiranje se nagiba h koncu in bo, kakor izgleda, pridelek vseeno obilnejši, kakor pa se je zadnji čas računalo. — Tržišče je še precej živahno, vendar kupci zadnji čas nič kaj ne hitijo z nakupom. Cene so v glavnem nespremenjene in notira letnik 1930 po 16—20 Din, letnik 1929 po 12—15 Din in starejši letniki po 8—10 Din za kg. Letošnji hmelj še ne notira, vendar se že prodaja Sonorna in Oregon (rani Cluster) po 13—14 Din za kg. Blago iz Kalifornije je sicer zeleno, vendar prelahko, dočim izgleda, da bo blago iz Oregona prvovrstno in doseglo ceno 19—20 Din za kg.
Za razvedrilo
Vsekakor žaljivo.
»Ali ste se že kopali, gospodična?«
»Seveda sem se že.«
»Pa ni nič videti.«
»Gospod, ali me hočete žaliti?«
»Kako to, ali bi bilo morda boljše, če bi rekel, da je videti.«
Dober strelec.
Ona: »No, ali si kaj zadel včeraj na lovu?«
O n : »Seveda sem.«
Ona: »Kje pa imaš?«
On: »V bolnišnici.«
Enaka misel.
A: »Doris je zasnubil Maričko. Čez štirinajst dni bo že svatba.«
5: »Tako? Pa smo vsi mislili, da se Marička ne bo nikdar omožila.«
A: »To je najbrž mislil tudi Doris.«
V šoli.
Učitelj: »Kaj je to? Ko je človek mlad, bi rad imel, ko pa ima, bi se tega rad znebil?«
Tonček: »To je žena.«
Učitelj: »Kako pa to veš?«
Tonček: »No, naš atek tako pravi.«
Učitelj: »More biti tudi res, ali jaz sem pri tem vprašanju pravzaprav mislil čisto kaj drugega.«
#	Prva južnoštajerska vinarska zadruga v Celju rcgisfrovana zadruga z omejeno zavezo // Ustanovljena leta 1908 Čekovni račun pri Poštni hranilnici št. 13.375 // Telefon št. 177 Zaloga najboljših spodnještajerskih in vseh jugoslovenskih vin po zmernih cenah	Priznalne diplome državne vinske po-skušnje na Dunaju 1.1909 in Kmetijske razstave v Ljubljani 1.1926
		
Ustanovljena leta 1881
Ustanovljena leta 1881
HMELJARJI SAVINJSKE DOLINE!
Vaš denarni zavod je vedno le
SAVINJSKA POSOJILNICA
V ŽALCU
registrovana zadruga z neomejeno zavezo
ki deluje že od početka hmeljarstva v Savinjski dolini za razvoj in povzdigo vašega gospodarstva. Za varnost vaših vlog jamči poleg lastnega zavodovega premoženja, ki obstoja iz nepremičnin in večmilijonskih rezerv, še 4000 zadružnikov z vsem svojim premoženjem.
Vlagatelji pri Savinjski posojilnici ne plačujejo rentnega davka
IVAN
RAVNIKAR
CELJE
nudi umetna gnojila, semena, barve ter špecerijsko in kolonialno blago po najnižjih cenah.
ANTON BRUMEC	se vsakomur priporoča kot ugoden vir za na-
	kup vsakovrstnega
	manufakturnega ter
	modnega blaga.
¡(»ANTONU« f	Blago dobre kakovosti,
/**	nizke cene, vsestran-
£ ItUfc	sko priznana so-
GOSPOSKA ULICA ŠTEV. 2	lidnost.
Pridite in prepričajte se sami. K nakupu se ne sili.	
GARKON
je najuspešnejše sredstvo zoper razne škodljivce na hmelju, zlasti bolhače, stenice, uši, rdečega pajka itd. Zatre jih hitro in zanesljivo.
Izdeluje in prodaja:
»GARKON«
DRUŽBA Z OM. ZAV.
V CELJU.
Najbolj varna naložba denarja — Najvišja dnevna obrestna mera
Jamstvo Dravske banovine z vsem premoženjem in davčno močjo
Hranilnica Dravske banovine podružnica Celje
(nasproti pošte) Cankarjeva ul.
prej Južnoštajerska hranilnica	Vsakovrstna posojila pod ugodnimi pogoji
Dolžnik jamči samo za izposojeni kapital
Sredstva za pobijanje škodljivcev
na drevju, trti, hmelju in žlahtnem grmičevju so: Arbinol, kvasija-les, modra galica, mazavo milo, švajnfurtsko zelenilo (strup), Suifarol, Suiikol, apneni arzeniat
Zaloga v drogeriji ,Sanitas‘, Celje, Aleksandrova 5
ali pa v njeni podružnici v Ljubljani: le na Dunajski cesti štev. 5
Točna navodila o uporabi enega ali drugega sredstva, ki so vsa preizkušena, dobite zastonj
Umetna gnojila
Thomasovo žlindro, superfosfat, kalijevo sol, apneni dušik KAS in Nitrofoskal
Kmetijske stroje
pluge, brane, slamoreznice, trijerje in škropilnice
Sredstva za
pokončavanje škodljivcev
ter vse druge kmetijske potrebščine
oddaja najceneje:
Skladišče
Kmetijske družbe
v Celju (pri kolodvoru)
Kmetje, meščani, trgovci, obrtniki!
Zavarovalnica slovenskega ljudstva je le
Vzajemna zavarovalnica v Ljubljani
Zavaruje:
1.	proti požaru, streli in plinski razstrelbi:
poslopja vsake vrste, dograjena kot tudi med gradnjo, vse premičnine, pohištvo, zvonove, poljske pridelke, hmelj, žito, krmo itd.;
2.	proti razbitju in razpoki; zvonove, steklo;
3.	v življenjskem oddelku: na doživetje in smrt, otroške dote, rentna in ljudska zavarovanja v vseh kombinacijah in pri najugodnejših plačilnih pogojih.
Za vsa pojasnila in nasvete v zavarovalnih zadevah se obračajte le na naše krajevne poverjenike po župnijah ter
v Celju
na Podružnico Vzajemne zavarovalnice, palača Ljudske posojilnice, Vodnikova ulica,
v Mariboru
pa na gosp. Žebota Franja, glavnega zastopnika Vzajemne zavarovalnice, Loška ulica 10.
HMELJARJI! VAS DENARNI ZAVOD JE
LJUDSKA POSOJILNICA V CELJU
registrovana zadruga z neomejeno zavezo
v novi lastni palači na voglu Kralja Petra ceste in Vodnikove ulice
___________♦___________
Za hraniIne vloge jamči poleg rezerv in hiš nad 5000 članov-posestnikov z vsem svojim premoženjem
♦
__________♦____________
Vlagatelji pri Ljudski posojilnici ne plačajo rentnega davka — Stanje vlog nad 100,000.000 dinarjev
JUU___________
Hmelj je kot volk!
Za lepo zelene in težke kobule jajčaste oblike, z mnogo aromatične hmeljne moke, rabi
DUŠIK, fosforno KI-
= SLINO, KALIJ IN APNO
To hrano dodamo hmelju ———^_ v obliki mešanega gnojila
NITROFO SK AL - RUŠE
ki vsebuje dušik, fosforno kislino, kalij in apno v razmerju 4:8:8:33 Nitroloshal - Ruše
je z ozirom na svojo hranilno vrednost najpr¡hladnejše gnojilo. Za IOOO sadežev vzemite 200 kg. Ako gnojite tudi s hlevskim gnojem jeseni, potem spomladi samo IOO kg.
Tvornica za dušik d. d. Ruše pri Mariboru
Sprejema naročila in daje vsa strokovna navodila. Izvršuje tudi analizo zemlje.
Meje konzorcij „Slovenskega ftneljirja", predstavnik AlaJzIJ Kihnili, žapin In posestnik, Celje-Breg. Odgovorni urednik dipl. Ing. Jonko Dninar, Celja. Tlaka Mohorjeva tiskarna (Frae Milavec) v Celje