U D K 913.(497.12»Bevke«) = 863 UD C 913.(497.12*Bevke«) = 20 PROJEKCIJE SOCIALNODEMOGRAFSKE, POSESTNE IN FIZIČNE PREOBRAZBE NASELJA OB PRIMERU BEVK* Lojze G o s a r * Uvod K ra je v n a skupnost B evke je še vedno izo lirana geografska in nase l­ b inska enota na jugozahodnem delu L jub ljanskega b arja , k ak ih 14 k m od L jub ljane. K lju b tem u, da je g radben i razvoj nase lja om ejen le n a dom ače p o tre ­ be, lahko pričaku jem o, da bo za rad i bližine L ju b ljan e v p rih o d n jih 15 le tih p ritisk na in tenzivno stanovan jsko izgradnjo tako velik , da bodo Bevke, podobno k o t m noga d ru g a nase lja v okolici L ju b ljan e posta le tip ično spa l­ no naselje. Če n jihovega razvo ja ne bom o p rav ilno u sm erja li, bodo Bevke izgubile svoje kvalite te , ne da bi p ridob ile nove. G ledan je n a splošna razv o jn a v p raša n ja naselij ob stiku u rb an ih in ru ra ln ih obm očij odločilno vp liva tu d i n a nač rto v an je n ad a ljn jeg a razvo ­ ja ta k ih naselij. Ne bo to re j odveč, če se p r i razm iš ljan ju o bodočem ra z ­ vo ju B evk ustav im o tu d i ob m ožnih pogled ih n a vp liv L ju b ljan e nan je. N ačrtovalc i več jih m est si navadno p red stav lja jo , da je sk len jen a ra s t m esta od cen tra navzven logična in nu jn a . Toda p re j ali slej p rid e do fo r­ m alne razširitv e m esta p rek o n jegov ih m eja. M esto začne »požirati« p r i­ m estna naselja , k i se bolj ali m an j neposredno v k lju ču je jo van j. M ožna je p a še d rugačna rast, nam reč te d a j, k ad a r si p redstav ljam o m esto k o t ses­ ta v n i del ag lom eracije , k a te re vsak del im a svoj določen pom en. V p rv em opisanem p rim e ru se p reb iva lstvo k o n ce n trira v glavnem m estu , k i se širi b rez obzira n a nase lja in m an jše cen tre te r k m etijske p o ­ v ršine v zaledju. V d rugem p rim eru , ko dajem o večji p o udarek sk ladnem u razvo ju aglo­ m eracije , p a nase lja v za led ju g lavnega m esta delom a obdrže svojo p rv o t­ no vlogo, nove n eag ra rn e funkcije pa jim daje jo nove kvalite te . V nek m e­ * Iz g ra d iv a n a lo g e »U rb an izac ija v SR S, II. faza , II. z v ez ek , L ju b la jn a 1979«, izd e la n e v U rb a n is tičn em in š t itu tu SR S. ** D r., z n a n s tv e n i sv e tn ik , U rb a n is tičn i in š t itu t SR S, J a m o v a 18, 61000 L ju b lja n a , Y U . S o d ela v c i: M arta D e b e l a k , d ip l. in g . arh ., V ita H a z i e r , d ip l. e tn ., A lek sa n d er J a k o š, d ip l. g eo g ra f; L en k a M o l e k , d ip l. in g . arh ., L o jze P e t e r l e , d ip l. geogra f; M arjan R a z p o t n i k , in g . m at. tijske nam ene p o rab ljen ih k m e tijsk ih pov ršin je veliko m anj ko t v p rvem p rim eru . K lju b tem u, da im a naselje B evke okrog 600 preb ivalcev , je p a po deležu km ečkega p reb iv a ls tv a (26 % ) in glede k m e tijsk e izrabe ta l in a g ra r­ ne funkcije stavb, vsaj v s ta rem delu nase lja še vedno ag rarno . Osnovni cilj naše analize je bil, da ob iz računu ciljne p ro jekc ije bodočega štev ila p reb iva lstva , izhaja joč iz za s tanovan jsko g radn jo p r im e rn ih površin , oce­ nim o bodočo socialno sestavo p reb iv a ls tv a ob istočasni o h ran itv i ag ra rn e funkcije . P redv idevam o, da se bo do le ta 2000 število preb iva lcev povečalo od 600 na okrog 1350. Ob skup inskem delu geografov, a rh itek to v in etnologa smo izdelali dve v a ria n tn i zasnovi bodočega razvo ja Bevk, k i na j b i upoštevali sedanje k v alite te in funkcije , istočasno p a zagotovile bodočem u p reb iv a ls tv u k ar po trebu je . P o u d arek je b il n a tem , da bi našli obliko rasti, ob k a te ri bi n aselje ne izgubilo sedan jih k v a lite t in bi se n jegove sedan je funkcije vk ljučeva le v nove. Posebno pozorno smo proučili m ožnost n a s ta jan ja n o ­ vih, bolj funkcionaln ih posestn ih enot. R azvoj in p reob razba B evk Če p rim erjam o stan je v k a r ta h franciscejskega k a ta s tra izp red 150 le t z današn jim , v idim o da v tem času k lju b zna tnem u po rastu štev ila h iš n a ­ selje n i izgubilo svoje u rb an is tičn e zasnove in osnovnih oblikovnih značil­ nosti. T udi p rv o tn a parcelacija je v zna tn i m eri še vedno oh ran jena. V s ta rem je d ru naselja , k i je bilo že v času franciscejskega k a ta s tra ra z ­ vito, je sicer p rišlo do zna tnega štev ila novih stavb, ven d ar značilnosti še niso b istveno okrn jene. K a rta franciscejskega k a ta s tra iz le ta 1824 kaže, da so bile B evke vas z izrazito navezavo vseh ob jek tov in funkcij n a osrednjo kom unikacijo , lo ­ c irane n a podolgovatem osam elcu B rdu. V kasnejš ih le tih so se B evke ši­ rile. Ob p rv em popisu (1869) je naselje štelo 263 preb ivalcev , nato pa je enakom erno narašča lo do le ta 1981, ko je im elo 580 p reb iva lcev (za 120 p rocen tov več). Istočasno z rastjo štev ila p reb iva lcev je n arašča la tu d i stanovan jska g radn ja . S p rva so zapo ln jevali p rosto r n a osam elcu, po zadn ji vo jn i p a se je š ir ila g rad n ja n a rob te rase m ed osam elci in na pobočje sosednjega osa­ m elca K ostajn ice, v zadn jem času pa še n a obm očje p redv idenega zazidal­ nega n ač rta n a Policah. N ovi del nase lja se š ir i n a n a jb liž je kv alite tn e km etijske površine. A nkete so pokazale, d a g rad ijo n a obm očju B evk dom ačini, k i n erad i p ro d a ja jo zem ljišče nedom ačinom . Ni p a rečeno, da ne bo prišlo do sp re ­ m em be tak eg a sta lišča v p r ih o d n jih le tih in do m očnejše s tanovan jske g ra d ­ nje, k e r bo »pritisk« b ližn je L ju b ljan e vedno večji. P rev lad u jo č ag ra rn i v idez B evk je že načet za rad i sp rem in jan ja soci­ alne sestave p reb iva lstva . V B evkah je nam reč bilo le ta 1971 sam o še 26 % km ečkega p reb iva lstva . S estava gospodin jstev po izvoru dohodka pa je b i­ la le ta 1971 nasledn ja: 22 ali 15% je bilo km ečk ih gospodinjstev , 40 ali 27 % je b ilo m ešanih , 85 ali 58 % pa nekm ečkih . Iz raču n za le to 1979 (po posestn ih lis tih ) kaže, da je 62,5 % površin v la s ti posestn ikov z n ad 3 ha, ostalo p a v la sti posestn ikov s 3 h a in m anj. Če predpostav im o, da so km ečka gospodarstva vsa posestva z n ad 3 ha zem ­ lje in m ešana km ečko-delavska tis ta s posestjo od 0,5 do 3 ha, se v B ev­ kah bolj ali m anj in tenzivno u k v a r ja z zem ljo več k o t 50% prebivalcev. V podrobnejšo socialno-posestno analizo sm o vk ljuč ili posestva s 3-5 ha in posestva z n ad 5 h a (glej sl. 1). L astn ike vseh posestev z nad 3 h a sk u p ­ n ih pov ršin smo tu d i anke tira li. Iz analize socialne p reobrazbe p reb iv a ls tv a m orem o zak ljučevati, da je to eden od b istven ih elem entov, k i vp liva jo n a bodoči razvoj nase lja in po ­ dobno k u ltu rn e pokrajine . Možnosti bodočega razvoja R ast B evk v pretek losti, k ra tk a analiza sedan jega s ta n ja nase lja in analiza socialno-posestne sestave kažejo, da so B evke v fazi razvoja, ko je p ričakovati, g lede na bližino L ju b ljan e v n as led n jih 10 do 15 le tih , iz red ­ no m očne zah teve po stanovan jsk i g radn ji, ne le za dom ačine, am pak tu ­ di za doseljence. T ak razvoj so doživela že m noga nase lja v lju b ljan sk i aglom eraciji. B evk p ritisk od zunaj in z n jim povezan n eu re jen razvoj k ra ja doslej še n i b istveno načel. M nogi u rb an is tičn i posegi v razvoj podobnih naselij niso upoštevali celovitega razvo ja naselij, am pak le fizičnega, zato so b ili pogo­ sto neuspešni. N a podlagi sta tističn ih dejstev o B evkah te r podatkov, dob ljen ih s pom očjo a n k e tiran ja p reb iva lcev in z ugotovitv ijo fizičnih in an tropoge- n ih d e te rm in a n t razvo ja naselja , smo skuša li n a jti najbo ljšo v arian to b o ­ dočega razvo ja Bevk. P ri izdelavi m ožnih zasnov smo n a jp re j izluščili površine, k i b i bile najbo lj p rim ern e za bodočo ra s t naselja , s tem da smo p rav ilom a ščitili km e tijsk e površine p re d zazidavo. S edan ji zazidalni n ač rt, k i sicer u rad n o n i bil sp re je t, zavzem a bo lj­ še km etijske površine n a severnem obm očju m ed osam elcem a B rdo in K o- sta jn ica. K er pa je velik del tega obm očja že pozidan, sm o v a rian tn o oce­ n ili n a jm an jš i m ožni obseg zazidalnega obm očja in o h ran itev čim več je­ ga obsega k m etijsk ih zem ljišč (vas B evke), odnosno glede n a slednje, n a j­ večji obseg zazidave, k i naj se funkcionalno dopolni, u red i te r vk ljuč i v no ­ vo naselitveno tvo rbo n a severnem delu Bevk. O m enjen i zasnovi razvo ja nase lja sta: V arian ta A: lin e a rn i razvoj v sm eri p ro ti L ju b ljan i in p renova vasi V arian ta B: razvoj novega nekm ečkega dela nase lja in p renova s ta re vasi V aria n ta A kaže težn jo po organsk i ra s ti naselja , k i sledi sm eri n o v ej­ še stanovan jske g radn je . Obseg obm očja začete s tanovan jske g rad n je na P olicah n a j se za rad i k v a lite tn ih k m e tijsk ih zem ljišč om eji in g rad n ja ra z ­ š iri v sm eri p ro ti vzhodu, k je r so k m e tijsk a zem ljišča slabše kvalite te . V ari­ an ti A in B se raz lik u je ta po zasnovi, po celo tnem štev ilu p reb iv a ls tv a pa ne (sl. 2). POSESTNA SESTAVA BEVK p o sestv a v velikosti nad 3he glad* na zagotovljenost n asled stv a po podatk ih anke te F v ! v ! p o sestv a z zagotovljanim nasledstvom I ) nasledstvo je problem atično ali ga ni I 1 p o v ršin e v družben i lasti Po v a r ia n ti B, v p rim e rja v i z v a rian to A, n a j b i b ila sk ra jn o om ejena s tanovan jska g rad n ja n a Policah, k i se ra z š ir ja v sm eri p ro ti vzhodu. P r i ­ seljeno (u rbano ) p reb iva lstvo p a b i se u sm erja lo v novo s tanovan jsko ob­ m očje n a K ostajn ici, k i b i p redstav lja lo lokacijsko in oblikovno fu n k c ij- sko-sam osto jno stanovan jsko enoto. P ro je k c ije so cia ln o d e m o g r a fsk e , p o se stn e in fiz ič n e p reob razb e n a se lja ob p r im eru B ev k P ovršine n a vzhodnem delu B rd a sm o p redv idevali v obeh v arian tah , p redvsem za razvoj zasebne obrti. O bm očje p re jšn jih dob rih obdelovalnih pov ršin n a G radišču , kam or se je p rav tako, a v m a jh n em obsegu u sm eri­ la neo rg an iz iran a ekstenz ivna in in d iv id u a ln a g rad n ja nekm ečkega znača­ ja , je mogoče sa n ira ti s p reu sm eritv ijo nove zazidave n a zaokrožena zazi­ da lna obm očja v še vedno dovolj zaokrožene in površinsko obsežne k m e­ tijsk e površine. S taro jed ro nase lja je po svo ji zasnovi in posam eznih fizičnih e lem en­ tih te r povezanosti z okoljem k u ltu rn a v redno ta . Ta oprav iču je n jegovo o h ran itev v s tru k tu r i bodočega naselja . S tan je te r ja iz redne in posebne n a ­ čine ož iv ljan ja in u sposab ljan ja obm očja s pom očjo širše d ružbene akcije in ob sodelovanju sam ih preb ivalcev . K m etijska vloga nase lja bi m orala b iti tu d i n ad a lje povezana s s ta ­ r im jed ro m Bevk, vsled česar smo p redv ide li tu d i rezervne površine za po ­ treb e razvo ja obsto ječih in bodočih km ečk ih gospodarstev n a n jegov i za­ hodn i s tran i. Zgodovinsko jed ro nase lja je tre b a p re u re d iti za rad i p re d ­ videnega zm an jšan ja štev ila km ečk ih gospodarstev in bolj sm otrne izrabe prosto ra. To pa te r ja podrobno štud ijo naselja te r določitev v rednosti, o- m ejitev in m ožnosti te r v k lju č itev ak tiv n eg a v a rs tv a v bodoči razvoj zgo­ dovinskega je d ra in nov ih delov Bevk. N a bodoči razvoj s ta reg a dela nase lja se neposredno veže v p rašan je bodočnosti km ečk ih gospodarstev. P r i n aši zasnovi sm o izha ja li iz stališča, da bi nekaj km ečk ih gospodarstev vsekakor m oralo ostati, k o t je iz n av e ­ den ih m ožnosti razvidno, v s ta re m delu naselja . P redpostav ili sm o tu d i m ožnost n a s ta ja n ja nov ih a li dopoln itve sed an jih km etij n a ob rob ju n a ­ selja. N a to se seveda veže tu d i m ožnost zasnove novih posestn ih enot. Za te p redv idevam o, da n a j bo n jih o v stan o v an jsk i in gospodarski del (po ­ slopje) zno tra j posestva ob n jegovem robu a li ob poti (cesti) do nje. Ocena m ožnih prim ernih površin za poselitev ter določitev ciljnega števila prebivalstva Ob oprede litv i p r im e rn ih pov ršin za poselitev v okv iru v a ria n tn ih za­ snov bodočega razvo ja nase lja ocenju jem o, koliko s tanovan j nove s tan o ­ van jske g radn je , izražene s štev ilom preb iva lstva , ta zasnova dovoljuje, p ri čem er upoštevam o p redpostav ljene gostote zazidave. P ro jek c ija p reb iv a ls tv a B evk po n a ra v n i ra s ti izh a ja iz sedan je spolne sestave p reb iva lcev B evk in upošteva v e rje tn e sta rostno-spec ifične k o e ­ ficien te rodnosti in sm rtnosti do le ta 2000. P o te j p ro jek c iji se bo število p reb iva lcev povečalo od 558 le ta 1976 n a 741 le ta 2000 (oz. 3 2 % ). Z an i­ m ivo je, da posam ezne značilne s ta ro s tn e skup ine ne bodo enako rasle , k a r je eden od dokazov, da so p ro jekc ije po s ta ro s tn ih skup inah po trebne . N a j­ m očnejše bo porasla s ta ro s tn a skup ina 65 le t in več, in sicer k a r za 118,6%. Iz navedenega lahko sklepam o, d a se je v zad n jih d ese tle tjih del m ladega p reb iv a ls tv a odseljeval, štev ilo celo tnega p reb iv a ls tv a p a je k lju b tem u vseskozi polagom a naraščalo . Poglejm o še, k ak šen b i b il bodoči razvo j p reb iva lstva , če p red v id ev a­ m o m očnejše dose ljevan je v obm očja n am en jen a stanovan jsk i g radn ji. N a j­ p re j m oram o iz raču n a ti zm ogljivost op rede ljen ih površin za stanovanjsko g radn jo in sicer n a obm očju Polic (17 ha) in vzhodno od B rda (10 h a). Za posam ezna nova zazidalna obm očja smo predv ide li: »Na policah« 8 h iš n a ha, »Za B rdom « pa 9 n a ha, p r i čem er računam o 4-5 p reb iva lcev na hišo. O cena štev ila novih preb iva lcev v zazidaln ih obm očjih je razv idna iz nas ledn je tabele , upoštevajoč, d a je nekaj h iš že zg ra jen ih in vseljen ih in smo to re j število novih preb iva lcev ustrezno znižali. 1 2 3 4 5 6 7 1 N a policah 17 8 136 40 96 4,5 435 2 Za B rdom 9 9 81 32 49 4,5 220 Po naveden ih p red p o stav k ah b i v novih obm očjih lahko naselili ok. 700 nov ih ljud i, od k a te r ih bi jih bilo 45 iz n arav n eg a p r ira s tk a p reb iv a l­ stva Bevk. Š tevilo dejansko doseljen ih bi znašalo 700 — 45 = 655. C elotno število p reb iv a ls tv a B evk le ta 2000 b i to re j bilo naslednje: 7 9 N R d 0I1! p r e b . 7 9 n o v i h f1b n u jč i j fir J — = 589 + 152 + 655 — 46 = 1350 N avedene p redpostavke u tem elju jem o takole. V B evkah ostane ves n a ra v n i p r ira s te k sedan jega p reb iva lstva , k i znaša 152 preb ivalcev. P rib liž ­ no 1/3 (30% ) se p rese li v nova obm očja Bevk, za rad i česar je po trebno štev ilo dose ljen ih od zunaj zm an jšati za 46 preb ivalcev . P redv ideno š te ­ vilo p reb iva lcev znaša le ta 2000 1350 p reb ivalcev . Ta podatek je osnova za iz račun ciljne p ro jekc ije , p r i k a te r i je končno p reb iva lstvo znano, iščem o pa po trebno štev ilo doseljenih . K ot vm esni cilj smo postav ili le to 1985 s 700 p reb ivalci, k a r je nekoliko v išje od p ro jekc ije po n ara v n i rasti. M očnejše dose ljevan je nas top i šele po le tu 1985. Š tevilo p reb ivalcev pa bo po te j p ro jek c iji n ara stlo za 142 %. S eveda tu d i po te j p ro jek c iji p o rast po s ta ­ ro stn ih sk u p in ah n i enakom erna . To nas p o tr ju je v p rep ričan ju , da je p ri p ro je k tira n ju bodočih p o treb po v rtc ih , šo lah in podobno treb a upoštevati, da bodo v p rim e ru tako nagle ra s ti tu d i po trebe po oprem ljenosti z d ru ž ­ benim i službam i m očno porastle . Ocena m ožne bodoče socialnodem ografske sestave prebivalstva z upo­ števanjem zasnove novih posestnih enot. B istvena sp rem em ba štev ila p reb iva lcev B evk v bodočnosti bo v p liv a­ la tu d i na sprem em bo socialne sestave p reb iv a ls tv a v posam eznih delih n a ­ selja. Z ašč ititi je tre b a k m etijsko vlogo naselja , k lju b dejstvu , d a se bo sp rem en ila socialno-dem ografska (poklicna) sestava p reb iva lstva . P r i ocenitv i bodočega deleža gospodin jstev s km ečk ih gospodarstev ni mogoče postav iti zanesljiv ih ocen, am pak izhajam o iz p redpostavk . P ose­ stev n a jv eč jih ve likostn ih skup in na j b i bilo 12 in sicer od 7,6 do 41,7 ha. P r i n jih o v i zasnovi sm o delno upoštevali rez u lta te an k e te o p e rsp ek tiv n o ­ sti km ečk ih gospodarstev . G lede n a m ožnost p reobrazbe posestne sestave smo posestva v velikosti 3-5 h a in 5 h a in več vk ljučeva li v nanovo zasno­ vana posestva. To pom eni, da se bo število posestev te h velikosti zm an j­ šalo. Izha ja joč iz ciljne p ro jekc ije p reb iva lstva , k i p red v id ev a 1350 p re b i­ valcev in ob p redpostavk i, da bo povprečna velikost gospodin jstva 3,65 članov, bo le ta 2000 v B evkah 370 gospodin jstev (1350 : 3,65 = 370). P ri tem m oram o opom niti, da smo p r i iz računu štev ila p reb iva lcev n a hišo p red v id e li 4 do 5 ljud i, k e r smo upoštevali m ožnost, d a bo p ri n ek a te rih p rim e rih več gospodin jstev v en i hiši. P ri zasnovi novih posestn ih eno t smo upoštevali različne k rite rije , ki jih bom o skuša li n a k ra tk o pojasn iti. K m etijska zem ljišča, k i p r ip ad a jo B evkam , so bolj ali m an j ogrožena od poplav in se iz jem ne poplave neposredno p rib ližajo naselju , m ed tem ko v sakoletne poplave p rizadene jo le del površin . P arce lac ija v B evkah je, podobno k o t d ru g je na B arju , večinom a vezana n a ja rk e za odvodnjavanje . K er pa je večina parcel tu d i fizično pogojena, lahko dobim o večje, s trn je - nejše km etijske površine bolj zarad i zd ruževan ja parce l raz ličn ih la stn ikov v isto posestno enoto k o t pa n a osnovi enostavne kom asacije. P ri zasnovi nov ih posestn ih eno t smo vsaj do neke m ere upoštevali sedan ja posestva in n jihove m ožnosti za n ad a ljn ji razvoj. V endar sm o za­ snovo p rip ra v ili dokaj neodvisno od sedan jih la s tn išk ih razm er. A ro n d a­ cijo sm o to re j le delno uporab ili, p redvsem p a sm o oblikovali nove enote z zd ruževan jem posestev ali delov posestev in z delno zam enjavo. S am a za­ snova na j bi pokazala le m ožnost nove u red itv e , p red log nov ih posestn ih eno t pa je le poskus. V ko likor b i p rišlo v p rak si do u resn ič itve takega pred loga, bi se bilo tre b a posvetovati s k m etijsk im i in d rug im i strokov ­ n jak i. M enim o, da je načelo zd ru žev an ja posestev v n aš ih razm erah še p o ­ sebno ak tualno . P ri analiz i m ožnosti za sp rem em be socialno posestne sestave g lede na m ožni bodoči razvoj n ase lja sam ega, bolj sm otrno posestno sestavo in m ož­ no zd ruževan je km etij, se je pokazalo, da b i n a obrob ju nase lja lahko ob­ likovali 12 bolj ali m an j s trn je n ih zem ljiško posestn ih enot, k a te r ih skupna p ov ršina znaša 268,8 ha, posam ezna posestva p a b i im ela od 7,6 do 42 ha. (sl. 3). ozn ak a p o s e s tn e en o te ZASNONÄ NOVIH POSESTNIH ENOT P red v id en a sp rem em ba sedan je posestne sestave v k o ris t več jih po ­ sestev (zem ljišk ih eno t od 7 do 42 ha) zah teva tu d i zm an jšan je štev ila gospodinjstev s posestjo 1-2 ha v k o ris t tis tih , k i im ajo 0-1 h a posesti. R ezu lta ti v tab e li nazorno pokažejo, d a se bo posestna sestava b is tv e­ no sprem enila . Š tevilo gospodin jstev b rez zem lje ali do 0,1 h a bo poraslo od 31 le ta 1971 na 300 le ta 2000; n jihov delež p a od 21,2% n a 81,1 %. Is to ­ časno se bo zm anjšalo število posestev, k i so večja od 7 h a od 22 n a 12. n jihov delež pa od 15,0 % n a 3,2 %. Delež pov ršin p ripada joč ih posestvom z več k o t 7 h a se ne bo sprem enil. Iz teg a lahko sklepam o, da se bo pov ­ p rečna velikost posestev v te j skup in i b istveno povečala. Delež pov ršin p r i ­ padajoč ih posam eznih velikostn im skup inam se opazno sp rem eni sam o p r i gospodin jstv ih b rez zem lje ali do 0,1 h a (po rast od 0 ,0% n a 3 ,7% ) in pa p r i posestv ih 1,1 n a 3,0 ha, k je r se delež zniža od 10,8 n a 7,2 %. V p rim eru , da bi razvoj po teka l ustrezno s p redpostav ljeno zasnovo, bi bilo v B evkah le ta 2000 p rib ližno 370 gospodinjstev. DELEŽ POVRŠIN IN G O SPO D IN JSTEV V PO SA M EZN IH V ELIK O STN IH SK U PIN A H V LETIH 1971 IN 2000 K m etijska posest v ha štev. Število gospodin jstev 1971 delež štev. 2000 delež D elež od skupne površine 1971 2000 Do 0,1 31 21,2 300 81,1 0,0 3,7 0,1-1,0 37 25,1 21 5,7 2,0 2,2 1,1-3,0 29 19,7 17 4,6 10,8 7,2 3,1-7,0 28 19,0 20 5,4 29,7 29,3 7,1 in več 22 15,0 12 3,2 57,5 57,6 147 100 370 100 100 100 Iz zgorn jih rezu lta to v lahko zaključim o, da se bo v B evkah v bodoče socialna sestava p reb iv a ls tv a veliko bolj sp rem enila , k o t p a sam a posestna sestava. E na od b is tv en ih pozitivn ih potez p red v id ev an e sprem em be je v tem , da bo po p red v id en ih zasnovah nase lje obdržalo velik del km etijsk ih pov ršin in ag ra rn i v idez ne g lede n a p rev ladu jočo število n eag ra rn eg a p re ­ b ivalstva . N aloga načrtovalca je , da nove funkcije ozirom a oprem ljenost, k i jo zah teva bodoči p o rast nase lja p rim ern o d im enzion ira in razpo re ja . SOCIODEMOGRAPHIC PROJECTION IN PLANNING OF A LOCAL COMMUNITY Lojze G o s a r (S um m ary) P opu lation p ro jec tions as a p la n n e r’s tool a re o ften questioned as to th e ir re liab ility an d usefulness. In our w o rk on dem ographic pro jections w e try to ta k e in to account th e fac t th a t dem ographic developm ent is also spa tia lly tied an d d irec tly affects se ttlem en t’s physical an d social m ake up In th is p ap e r w e are a ttem p tin g to lin k dem ographic p ro jections w ith the social, landow nersh ip an d physical tran sfo rm atio n of a sm all ru ra l com m unity (B evke). This v illage is located in th e im m edia te v ic in ity (14 km ) of L jub ljana . The B evke com m unity has p rese rv ed its ru ra l ch a rac te r in sp ite of th e fac t th a t th e m a jo rity of its popu la tion is em ployed in n o n ag ricu ltu ra l sector. B ecause L ju b ljan a is so ealisy accessible, p ressu re for in tensive resid en tia l g row th in th e n ex t 20 years could be expected. If th e develop­ m en t is no t successfully p lanned , the com m unity w ill loose its p resen t qualities w ith o u t acqu iring new ones, and w ill becom e sim ilar to m any su b u rb an places in th is p a r t of S lovenia. In ou r analysis th e popu la tion capacity of su itab le lan d surface for resid en tia l construc tion has served as th e ta rg e t n u m b er fo r th e cohort su rv iv a l popu la tion p ro jec tion up to th e y ea r 2000. The m ain c rite r ia for th e d elim ita tion of la n d use is the p ro tec tion of ag ricu ltu ra l la n d from the n o n -ag ricu ltu ra l use, th e avoidance of exaggerated an d uncon tro lled re s i­ d en tia l g ro w th am ong o thers. O ne of th e »target« popu la tion p ro jec tion re ­ su lts is th e needed an n u a l n u m b er of im m igran ts. In th e team w o rk involv ing arch itec ts, geographers an d ethnologist, tw o a lte rn a tiv es for th e fu tu re physical g row th of th e place w ere develo­ ped. Special in te re s t w as g iven to th e dynam ic p lann ing approach accor­ ding to w hich g row th does n o t necessarily m ean sim ply a loss of th e p re ­ sen t social, physical an d o ther qualities of a place. R a th e r th a n p re se rv a ti­ on ist’s approach , w hich does n o t seem v ery effective, th e social an d p h y ­ sical fab ric of the place should be en riched by new functions. Special a tten tio n w as given to th e possib ility of the g radual form ation of n ew farm ing un its (lots) on the basis of la n d consolidation, considering as m uch as possible p re se n t lan d ow nersh ip , frag m en ta tio n and ecologic conditions.