PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegav predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni »Doberdob« v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni »Slovenija« pod Vojskim pri Idriji, do 8. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. primorski TRST Ul. Montecchi 6 - PP 559 Tel. (040) 7796-600 Tlx 460894 PD I GORICA Drevored 24 maggio 1 Tel. (0481) 83382 - 85723 ČEDAD Stretta De Rubeis 20 Tel. (0432) 731190 Poštnina plačana v gotovini Abb. postale 1 gruppo Cena 900 lir - Leto XLIV. št. 107 (13.045) Trst, sobota, 14. maja 1988 Po dolgih in napornih političnih pogajanjih s SVP Vlada sprejela nove obveze do nemške narodne manjšine Kmalu v veljavi vse izvršilne norme južnotirolskega »paketa« Magnago le zmerno zadovoljen z včerajšnjimi vladnimi sklepi Vložil ga je goriški senator Battello Osnutek za vrnitev potujčenih priimkov Postopek za vrnitev izvirne oblike mora biti čim enostavnejši, če naj bo zakon učinkovit RIM - Ministrski svet je včeraj odobril osem izvršilnih norm južnotirolskega »paketa« oziroma posebnega statuta, ki ureja delovanje avtonomne bocenske pokrajine. S tem pomembnim in morda zgodovinskim sklepom je italijanska vlada v bistvu uresničila vse mednarodne obveze in dolžnosti do nemške narodnostne skupnosti ter sedaj upravičeno pričakuje, .da ji bo Avstrija čimprej priznala tako imenovano »oprostilno pobotnico« za spor, ki ga je v letih 1960 in 1961 predložila Organizaciji združenih narodov. Odloki zadevajo rabo jezika na sodiščih in v javnih uradih, šolsko problematiko, delovanje in pristojnosti računskega sodišča, revizijo senatnih volilnih okrožij in nekatere pristojnosti bocenske province. Prvi in najpomembnejši odlok določa, da bodo sodne obravnave v bocenski pokrajini lahko enojezične ali dvojezične. Za obtožence nemške narodnosti, ki seve-da to zahtevajo, samo v nemščini, za Italijane samo v italijanščini. Le v primeru dogovora ali v primeru, da je civilna stranka različne narodnosti od obtoženca, bo lahko sodna obravnava Popolnoma dvojezična. Italijanski otroci se bodo odslej naprej lahko vpi-sah v nemške vrtce in osnovne šole, samo če bodo v 20 dneh dokazali, da obvladajo nemščino. .. telefonski seznam bocenske pokra-Jme bo moral biti v obeh jezikih ter v em sami knjigi, etikete in navodila na zdravilih pa bodo morala biti obvezno Popisana tudi v nemščini. Pravico do Udeležbe na upravnih volitvah (občinskih in pokrajinskih) bodo imeli le dr-^uvljani, ki imajo uradno rezidenco na južnem Tirolskem najmanj štiri leta. It odloki bodo stopili v veljavo, ko jih 0 podpisal predsednik republike in 110 bodo objavljeni v uradnem listu. Minister za dežele Maccanico, ki je vodil sklepna pogajanja z Južnotirol-^o ljudsko stranko (SVP), je izrazil adovoljstvo nad odobritvijo sklepnih ojm »paketa« ter poudaril, da gre za esitev, ki naj bi zadovoljila vse etnič-6 komponente v bocenski pokrajini, adovoljen je tudi ministrski predsed-Uk Ciriaco De Mita. Nekoliko manj SVc V°lien Pa z9octovinski voditelj P Silvius Magnago, ki je vendarle Pnstal na to rešitev, na neke vrste ompromis med zmernimi in skrajni-7 stališči, ki so se sproti pojavljala 2.0traj SVP. »Danes ne morem na-vTfviti s šampanjcem, kvečjemu z na-nr i m viuou1'" je sarkastično izjavil np1 6tra Predsednik bocenske pokraji-ov televizijskimi kamerami, ki so D akovečile njegovo rokovanje s b-j^ednikom De Mito. Vlada je odo-a včerajšnje odloke ob vzdržanju ja min se PLI ne popolnoma strinja Silvius Magnago in predsednik vlade Ciriaco De Mita RIM — Goriški senator Nereo Battello je pripravil in te dni vložil v senatu zakonski osnutek za vrnitev poitalijančenih slovenskih priimkov v izvirno obliko. Sopodpisniki osnutka so komunistični senatorji Stojan Spetič, Giglia Tedesco Tato in Roberto Maffi-oletti. Battello, ki je odličen poznavalec ustavnih in juridičnih zadev, izhaja iz preproste ugotovitve, da je treba po podobnem enostavnem postopku, kot je lahko fašistični prefekt na podlagi dekreta št. 17 z dne 10. januarja 1926 brez težav spreminjal slovenske priimke v nemogoče italijanske oblike, zagotoviti z zakonskim ukrepom, da bo prefekt demokratične Italije prav tako brez težav lahko spreminjal potujčene in pokvačene priimke v izvirno obliko. Namen Battellove pobude je prav tak, da se enkrat za vselej z zakonom izbriše nekdanja sramota, predvsem pa da se omogoči vsem Slovencem, ne glede na način, po katerem so temu ali onemu med fašizmom spremenili priimek. V predstavitvi osnutka Battello ugotavlja, da je fašizem spremenil ne le imena slovenskih krajev temveč tudi ljudi ter s tem izvajal ne samo raznarodovalno temveč tudi razosebljeval-no politiko. Po navedbi nekaterih primerov (Vodopivec je postal Bevilac-qua, Kante je postal Cante in Kljun Coloni) Battello pravi, da je bilo po osvoboditvi in sprejemu nove ustave pričakovati, da bodo te krivice poravnali. Toda slovenska manjšina je bila deležna le delne in skrajno pomanjkljive zaščite. Kar zadeva specifično problematiko potujčenih priimkov pa goriški senator citira besede dobrega poznavalca ustavnih vprašanj Uga De Sierva, ki piše v svoji knjigi o ustavi sledeče: »Medtem ko bi ne smelo biti dvomov o neustavnosti norm kraljevskega zakonskega odloka št. 17 z dne 10. 1. 1926, vzbuja začudenje spoznanje, da so posledice tiste zakonodaje odpravili šele pred nedavnim in samo v bocenski pokrajini.« To pravico vrnitve potujčenih priimkov v izvirno obliko je treba čimprej zagotoviti tudi Slovencem v Furlaniji-Julijski krajini, pripominja Battello. Dosedanja praksa spreminjanja priimkov, ki jo omogoča posebna nota notranjega ministrstva z dne 24. junija 1948, je nezadostna. Vprašanje je treba skratka dokončno in popolnoma rešiti s posebnim zakonom. Morda bo to tudi spodbuda za marsikaterega Slovenca, -ki doslej iz enega ali drugega razloga ni izkoristil dosedanjih, četudi ne ravno optimalnih možnosti, da bi vrnil zven in dostojanstvo imenu svojih prednikov. DK ni '^ciajsnje oaioKe od vzarzanju ripi^teteega ministra Zanoneja, ki je z \j se ne popolnoma strinia vsebino teh odlokov, (st) V nedeljo bodo prve vojaške enote Rdeče armade zapustile Afganistan Zaključene predpriprave na sovjetski umik Mudžahedini grozijo z ostrejšo sveto vojno MOSKVA — Pričenja se veliki umik sovjetske vojske iz Afganistana. Operativni del odhoda se bo sicer začel v nedeljo, 15. maja, na dan, ko se bodo muslimani dokončno poslovili od ramazana, priprave na umik pa so že zaključene. Tudi tuji novinarji so že v Afgnanistanu, na njihovo veliko presenečenje - ali, bolje rečeno, razočaranje - pa so jim afganistanske oblasti vljudno prepovedale izhod iz hotelov. Do nedelje naj bi vladalo zatišje, da bo trenutek dovolj slovesen in preko glasnosti primerno naznanjen svetu. Sovjetske vojaške enote. 40. armade se bodo umikale iz Afganistana po predpisih petega člena ženevskega sporazuma, ki sta ga 14. aprila podpisala afganistanski zunanji minister Abdul Wakil in namestnik pakistanskega kolega Zain Noorani. V prvi fazi se bo morala do 15. avgusta umakniti polovica vseh »tujih vojakov«, druga polovica sovjetskih vojaških enot pa bo morala oditi v roku devetih mesecev od datuma, ko se bo uradno pričel umik. Moskovski dnevnik Pravda je objavil dopis iz Kabula, v katerem je novinar zabeležil tudi izjave poveljnika sovjetske vojske v Afganistanu, generala B. Gromova. Po izjavah generala naj bi že zaključili vse priprave na odhod, ki se bo pričel, ko bo kolona vojaških vozil zapustila Džala-labad in se počasi pomaknila proti državni meji med Afganistanom in SZ. Afgancem bodo ostale vse vojašnice in druge strukture, ki jih je v devetih letih zasedbe zgradila ali opremila sovjetska vojska. Med temi je tudi nič koliko stanovanj, hotelov in menz, v vrednosti 600 milijonov rubljev (preko 1.200 milijard lir). Odhod sovjetskih vojaških odredov že spremljajo vse prej kot miroljubnorazpoložene izjave voditeljev afganskih mudžahedinov. Ahmed Sah, predsednik mudžahedinske vlade, ki ima svoj sedež v Pešavaru, je izjavil tiskovni agenciji AFP, da bodo z vsemi močmi ovirali sovjetski umik iz države in obenem reorganizirali in izostrili »dži-had«, sveto vojno. Tudi voditelj sedmih strank, ki sestavljajo zvezo afganskega upornega gibanja, Gulbudin Hekmatjar je med tiskovno konferenco v Ravalpindiju izjavil, da se mudžahedini pripravljajo na »pomembne manevre«, ki bodo spremljale odhod sovjetskih vojakov. Svojo izjavo pa je Hekmatjar dopolnil z dvoumno trditvijo, da bodo težko jamčili za varnost opazovalcev OZN, ki naj bi spremljali umik. Mudžahedini so trdno prepričani, da bodo v izredno kratkem časovnem roku odstranili »afganske ga generala« (predsednika Nadžibulaha) in tako odpravili kabulsko fi-losovjetsko vlado v pičlih dveh mesecih po odhodu Rdeče armade. Na sliki (Telefoto AP): predpriprave na umik: kolone sovjetskih vojaških vozil v spremstvu afganskih enot Predsedstvo slovenskih komunistov razpravljalo o nalogah po konferenci DEJAN VERČIČ venskih M^^A — Predsedstvo centralnega komiteja slo-IoQe nn [jomun'stov je včeraj ponovno pretresalo svoje na-nisti rfnih.0nferenFj' je bila v javnosti, tudi med nekomu-iz tlrumh°i spreieta- Ugodne odmeve nanjo je slišati tudi Posarnez k0Rcev Jugoslavije, od koder pa so prišli tudi se je z, * očitki: da je konferenca prezrla Jugoslavijo, da Venije jn jj Zni avantgardizem, obšla idejne probleme Slo-v socialist i Se stevensfca organizacija komunistov utaplja 9a strankn t KOmur,lst,čni partiji. Sicer pa se je ta sve pa M da rktv,a odrekla že pred več kot tridesetimi leti, .— dobro, če /-1 v3 >>ra2:državljanje« ni šlo ravno od rok: ni rnerita, je .zar,‘ma mnenje partije, kot pa parla- Pr°senc itn;Va pa ie bHa razprava, ki jo je sekretar Miloš Kmecl je aSnenoval »opozorila pod točko razno«. Matjaž stVa‘ šolstva20™1 na katastrofalni položaj kulture, zdrav-m znanosti, ki se bo po ukrepih, ki jih bo zvezna vlada sprejela v teh dneh, še poslabšal. Povedal je, da se že govori, da v novi zvezni vladi ne bo nobenega slovenskega ministra, kar naj bi bil odgovor Beograda na dogajanja v Sloveniji. Da se v Sloveniji napoveduje splošna stavka, ki ji nikakor ne bo hotel nasprotovati. Živko Pregl je opozoril na izjavo podpredsednika zvezne vlade Miloša Milosavljeviča, da sta slovenska in hrvaška nezaupnica zvezni vladi krivi, da so se zavlekla pogajanja z mednarodnim denarnim skladom - po drugi strani pa je slišati, da je Mikulič svojim pogajalcem sam naročil, naj zavlačujejo pogajanja (zaenkrat velja vsaj 10-dnevni odlok podpisa sporazuma med jugoslbvansko vlado in mednarodnim denarnim skladom). Dileme »opozoril pod točko razno« je slikovito opisal Miloš Prosenc z vprašanjem, ki so mu ga postavili komunisti v Žalcu: »Ali bomo morali komunisti še naprej zagovarjati neumnosti?« Odgovora na to vprašanje včeraj ni bilo - bilo pa je jasno, da bo za dejansko potrditev obljub partijske konference odločilnih nekaj prihodnjih tednov. Jutri zaseda jugoslovanski parlament - ljudje pa so se nanj pripravili z nekajkrat povečanim nakupom in zalogami osnovnih živil. Košarka: drevi ob 20.30 za DP Tracer - Scavolini: tokrat »maščevanje«? □ □ □ Tenis: prvenstvo Italije Noah izločen Lendl naprej □ □ □ Namizni tenis: ženska A liga Kras Globtrade zadnjič v Zgoniku NA 10. STRANI Proslava ob jubileju RTV Ljubljana LJUBLJANA — Radio in televizija sta medija, ki imata izjemno velik vpliv na poslušalce in gledalce, česar se morajo vsi, ki v teh dveh medijih delajo, še posebej zavedati. To so poglavitne misli ob tem, ko radio Ljubljana praznuje svojo šestdesetletnico, televizija pa tridesetletnico. V teh dneh se bo zvrstila cela vrsta prireditev, s katerimi bodo obeležili ta jubileja, včeraj pa je bilo posebno slavnostno na seji skupščine RTV Ljubljana, na kateri je nekaj misli o pomenu radia in televizije povedal tudi predsednik RK SZDL Slovenije in predsednik odbora za obeleževanje obletnic RTV Jože Smole. Po objavi sestave nove francoske vlade Mitterrandu zbližanje s centrom ni uspelo PARIZ — Vlada, ki jo je v četrtek sestavil socialist Michel Rocard, 26 ministrov, med njimi štirje »državni« superministri, je zgrajena na močni socialistični osnovi, pričakovano »odprtje« k desnemu centru je omejeno na dve osebnosti (ne pa na skupine ali stranke), ostali resorji pa so porazdeljeni med ljudi, ki prihajajo z različnih smeri »civilne družbe«, iz katere izhajajo zvečine tudi državni sekretarji, imenovani včeraj dopoldne. Prvi po rangu v vladi je bivši nacionalni sekretar socialistične stranke Lionel Jospin, kot državni minister za vzgojo in izobraževanje, raziskave in šport. Superministr-stvo je očitno sestavljeno kot odraz Mitterrandovih prioritet: mladina, usposabljanje in raziskave. V veliko zadovoljstvo finančnih in gospodarskih krogov je Pierre Beregovoy dobil državno ministrstvo za gospodarstvo, finance in proračun, stanovanjske in infrastrukturne zadeve prevzema Mitterrandov stari prijatelj Maurice Faure (MRG - levi radikal), zunanje zadeve pa ponovno, kot do leta 1986, Roland Dumas. Na ključnih položajih je Rocard obkoljen z Jean-Pierrom Chevene-mentom (obramba), Pierrom Joxe-om (vnovič notranje zadeve), Jackom Langom, ki je, kot pričakovano, dobil kulturo in komunikacije), Paulom Ouilesom (PTT in vesolje), Michelom Delebarrom (socialne zadeve in delo) - zastopane so vse smeri socialistične stranke, najslabše rocardovci (Claude Evin in Louis Le Pensec), če ne štejemo primera samega. Med ostalimi ministri je posebej omeniti dosedanjega vrhovnega tožilca pri kasacijskem sodišču Pierra Arpaillangela (pravosodje), Rogera Faurouxa (industrija), nekdanjega predsednika koncerna Saint-Goba-in, zdaj direktorja znamenite ENA (Ecole nationale Dadministration, šole za najvišje državne uradnike) in Jacguesa Cheregua (prestruktu-racija industrije), bivšega sindikalista (CFDT), doslej posebnega prefekta za industrijsko rekonverzijo najbolj kriznega področja, rudnikov in železarn v Loreni, Očitno je, da se idealni osnutek nove vlade ni uresničil: vlada je bolj podobna osrednjemu odboru socialistične stranke, h kateremu so pripustili dva bivša Giscardova ministra in nekaj »profesionalnih« osebnosti priznanih sposobnosti. Seznam vlade kaže, da ni uspel bistveni del sheme: osebnosti iz centra, ki jih ni bilo (kar jih je v vladi, so se izjasnili že pred volitvami, a med njimi ni »velikih imen«). Zaželene osebnosti so ostale, kjer so, v okviru svojih dosedanjih formacij v novi opoziciji. Namesto prestopov si želijo kolektivnega nastopa. Prav to pa je osrednje vprašanje -kako in kdaj? Ali vodi pot k takšnemu preoblikovanju preko predčasnih volitev in kdaj naj bodo? Po prvem preskusu v skupščini, torej že junija, ali po določenem čakanju - do konca počitnic, začetek septembra? To je glavno orožje v rokah Mit-terranda, ki je danes dopoldne sprejel v Elizeju Valeryja Giscarda D'Estainga, zagovornika »konstruktivne opozicije« v skupščini: mandat Michelu Rocardu je bil ponujena roka, »napol odprta vrata«, a nihče se ni odzval. Sklep: razpust skupščine in volitve junija. Teh pa se center, ker bodo - če bodo - po pravilih, ki si jih je dosedanja večina postavila sama in po okrožjih, ki jih je pristransko določil dosedanji notranji minister Pas-qua - in torej naklonjene velikim političnim formacijam kot so socialisti ali RPR, hudo boji. Sestavljen je preveč heterogeno, da bi samostojno lahko nastopal, če pa gre UDF (ki je koalicija strank in strančic) na volitve skupaj z RPR, bo postavljena pred dilemo - ali naj nastopa samostojno ali skupaj z RPR, tudi če pri tej (in pri republikancih) zmaga taktika povezav z Jean-Ma-rie Le Penom? Toda zmerna desnica o Le Penu noče niti slišati. Tako se je mogoče strinjati z mnenjem, da bo - če bo skupščina razpuščena - dosedanja večina morala izbirati med Mitterrandom in Le Penom, oz. da se je »Mitterrandu še enkrat posrečilo podstaviti opoziciji eno svojih tempiranih bomb, ki jo lahko minirajo od znotraj«, kot piše današnji Le Monde. JAKA ŠTULAR Če diktator Stroessner ne bo spremenil svoje odločitve Precejšnje možnosti za odpoved papeževega obiska v Paragvaju Vendarle strožje kazni za onesnaževalce okolja RIM — Ministrski svet je na svoji včerajšnji seji med drugim odobril tudi odlok, ki prilagaja italijansko zakonodajo o boju proti onesnaževanju okolja normam, ki so v veljavi v skoraj vseh državah Evropske skupnosti. Gre za tako imenovano »direktivo Se-veso«, ki določa strožje finančne in zaporne kazni za onesnaževalce okolja in za vse tiste, ki kršijo obstoječe zakone na tem področju. Ukrep, ki ga je formalno predložil minister za okolje socialist Giorgio Ruffolo, predvideva tudi ustanovitev posebnega opazovališča o »zdravstvenem stanju« okolja, ki bo imel podružnice v vseh deželah ter v vseh večjih mestih. Krajevne zdravstvene enote in deželne uprave bodo posredovale ministrstvu za okolje vse podatke o onesnaževanju narave, ki so jih doslej zbirali edinole naravovarstveniki in zasebne organizacije, vlada pa praktično ni imela globalnega pregleda nad dogajanji v državi. Minister Ruffolo se je tudi boril in na koncu dosegel ustanovitev neke vrste seznama vseh najbolj nevarnih industrij, potencialnih onesnaževalcev okolja, ki jih je širom po polotoku več kot tristo. Ministrski svet je hotel z odobritvijo tega zelo pomembnega odloka v bistvu preprečiti novi Seveso, ekološko tragedijo, ki je povsem presenetila pristojna javna telesa. Politične sile so z velikim zadovoljstvom sprejele ta vladni odlok. Posebno zadovoljni so seveda zeleni, ki so se v parlamentu, a tudi na ulicah in na javnih prireditvah prizadevali za odobritev tega normativa. Italija je od včeraj tudi glede zaščite okolja torej bližja zahodnoevropskim državam. Ministrski svet je včeraj obravnaval tudi vrsto upravnih in tekočih zadev. Zunanji minister Andreotti je poročal o nekaterih perečih zunanjepolitičnih problemih, ministra za šolstvo Galloni in za javne uprave Cirino Pomicino pa sta kolege seznanila o poteku zelo napornih sindikalnih pogajanj za obnovitev delovne pogodbe šolnikov. Pogajanja se bodo nadaljevala prihodnji teden in ni izključeno, da se jih bo udeležil tudi ministrski predsednik De Mita. Obstaja vprašanje, kaj bo naredil avtonomni sindikat SNALS, ki je potrdil bojkot ocenjevalnih sej in sedaj grozi s še ostrejšimi oblikami protestnega boja. SANTA CRUZ — Papež Janez Pavel II. je včeraj z obiskom juga Bolivije zaključil svojo pot po tej državi, kjer je bil od ponedeljka, ko se je pred tem za kratek čas mudil v Urugvaju. Toda v ospredju zanimanja je še naprej zadnja odločitev paragvajskega diktatorja Stroessnerja, da papežu v torek ne dovoli srečanja z opozicijo. Predstavniki Svetega sedeža, ki spremljajo papeža na njegovi turneji po Južni Ameriki, so dali vedeti, da so majhne možnosti za papežev obisk v Paragvaju, če vlada ne bo preklicala svoje odločitve in dovolila srečanje z enakim programom, kot je bil predviden poprej. Trenutno se s celotno zadevo ukvarja apostolski nuncij v Asuncionu, ki je v stalnem stiku s paragvajskimi škofi in vlado. Toda od Stroessnerja doslej še ni bilo nobenega odgovora o možnosti, da bi do srečanja prišlo na kakem drugem mestu v Asuncionu. Apostolski nuncij je izjavil, da bi srečanje z istim programom lahko organizirali v tamkajšnji nunci-aturi. Toda resničnih možnosti, da bo do srečanja med papežem in paragvajsko opozicijo res prišlo, je zelo malo. Če sklepamo po zadnjih izjavah paragvajskega pravosodnega ministra Jacgue-ta, potem je celo mnogo bolj verjetno, da bo papež odpovedal celoten obisk v Paragvaju. Jacguet je namreč izjavil, da paragvajska vlada ne more jamčiti V trenutku, ko smo že zaključili redakcijo, je prišla vest, da bo papež kljub vsemu obiskal Paragvaj. V Asuncionu naj bi namreč prišlo do dogovora med apostolskim nuncijem in predstavniki paragvajskih oblasti. za varnost papeža, če bodo paragvajski škofje skušali organizirati srečanje s političnimi predstavniki opozicije kljub vladni prepovedi. Minister je celo govoril o možnih žrtvah, kar so v krogih blizu papeža sprejeli kot neposreden napad na samega papeža, na katerega naj bi paragvajska vlada skušala zvaliti odgovornost za morebitna nasilna dejanja. Na dokončno odločitev o potovanju bo najbrž treba počakati do ponedeljka, ko naj bi papež iz glavnega mesta Peruja Lime poletel za Asuncion. Na sliki: Gverilci v Peruju so okrepili svoje akcije pred papeževim obiskom. (AP) Zadnji dan ramazana povzročil nerede v »arabskem« Jeruzalemu JERUZALEM — Predstavniki izraelske vlade, od premiera Šamira do obrambnega ministra, so še predvčerajšnjim zatrjevali, da se intifada -upor palestinskega prebivalstva zasedenih ozemelj - bliža koncu. Njihov optimizem pa je bil očitno neutemeljen, saj so se včeraj ponovno vneli hudi spopadi med izraelskimi vojaškimi enotami in Palestinci, ki so s petkovo molitvijo praznovali zaključek ramazana. V jeruzalemski islamski četrti, ki se nahaja v bližini najpomembnejših mošej, so vojaki napadli skupino tisočih vernikov, ki so praznovali »lajlat el hader« (poslednjo noč ramazana) z vihranjem rdečezelenočrnih zastav PLO in z lučanjem kamenja. V spopadu med vojaki in verniki je bilo ranjenih nekaj desetin Palestincev, preko štirideset oseb je moralo v zapor, pred mošejami pa je ponovno zavladala panika, saj se je molitve udeležila desettisočglava množica. Vojaki so odprli ogenj in streljali na množico z gumijastimi naboji, ki sploh niso gumijasti, kot bi lahko mislili, pač pa kovinski naboji z gumijasto prevleko. Izraelske oblasti so reagirale na jeruzalemske nemire z uvedbo novih restrikcij. Zasedena območja pri Gazi so proglasili za »zaprto vojaško cono« in tako preprečili prebivalcem (približno pol milijona ljudi), da zapustijo svoja stanovanja. Policijsko uro so uvedli tudi v mestu Nablus ter v vseh bližnjih begunskih taboriščih. V taborišču Dehejše pri Betlehemu je policijska ura v veljavi že pet zaporednih dni. Šamirova vlada je obenem določila, da bo skušala ohraniti vsaj videz normalizacije v državi, kjer dejansko ni miru. Zato je vlada javila, da bodo v kratkem - morda že v prihodnjem tednu - ponovno odprli šolska poslopja in omogočili študentom, ki že tri mesece ne obiskujejo pouka, da »redno« zaključijo šolsko leto. Oblasti so tudi javile, da bodo najbrž že pred islamskim praznikom »Id el fiter« izpustile 281 aretiranih Palestincev. Abdičev pajdaš v dunajskem zaporu BIHAČ, DUNAJ — Ničesar se nisem bal, imel sem dovolj poguma, da sem se soočil z vsemi težavami in problemi. To sta le dva značilna stavka iz obrambe, ki jo je pred sodnim senatom višjega sodišča v Bihaču podal bivši predsednik poslovodnega odbora Agrokomerca Fikret Abdič. Od petih dni, kolikor je doslej trajal proces, je dva dni govoril Abdič sam-Četudi praktično še ni začel govoriti o inkriminiranih dejanjih iz obtožnic, ki jik analizira odstavek za odstavkom, je povsem jasno, da želi Abdič oporekati predvsem obtožbi po členu 114 kazenskega zakona, da je šlo za protirevolucionarno dejavnost. Eden od obtoženih v aferi Agrokomerc Radivoje Čukovič pa je v ekstradicijj skem priporu na Dunaju. To so uradno potrdili avstrijski pravosodni organi, k1 bodo odločali o njegovi izročitvi Jugoslaviji. Čukovič je bil po obtožnici eden glavnih posrednikov v prodaji jekla železarne Zenica, preko reškega Brodok0" merca, po nižjih cenah od svetovnih in uvoza kave za Agrokomerc po višji*1 cenah. S tem je nastala družbena škoda v vrednosti 2,8 milijona dolarjev. Čukovič je lastnik dveh trgovskih firm s sedežem v Švici. , Po evidenci dunajskega sodišča se Čukovič, za katerim so izdali mendarog' no tiralico, nahaja v priporu na Dunaju od 5. maja. Pripor lahko traja do 45 dni; V roku 15 dni od obvestila o priporu morajo jugoslovanski pravosodni or ga11 napovedati postavitev zahteve po izročitvi, ki jo nato tudi formalno vložijo 30-dnevnem roku. (dn) Predsedniku predsedstva zapade mandat Na vrsti je Raif Dizdarevič iz BIH BEOGRAD — Predsedniku predsedstva SFRJ Lazarju Mojsovu bo 15. maja potekel enoletni mandat. To dolžnost bo v prihodnjih 12 mesecih opravljal sedanji podpredsednik Raif Dizdarevič. Na položaj podpredsednika bo po vrstnem redu, določenim s poslovnikom o izboru predsedstva in v skladu z ustavo prišel član predsedstva iz Slovenije Stane Dolanc. Po Titovi smrti bo Raif Dizdarevič deseti predsednik SFRJ. Do zdaj so se na tem položaju zvrstili: Lazar Koli-ševski, Cvijetin Mijatovič, Sergej Kraigher, Petar Stambolič, Mika Spiljak, Veselin Djuranovič, Radovan Vlajko-vič, Sinan Hasani in Lazar Mojsov, ki se mu mandat pravkar izteka. Mandat članov predsedstva je oh1 jen na pet let, s tem da se lahko e krat ponovi, sedanjo sestavo so izb1!?, leta 1984, zamenjali so le člana iz Burj Najprej je Branka Mikuliča, ki je izbran za predsednika ZIS zameni, Hamdija Pozderac, nato pa je njey položaj prevzel Raif Dizdarevič. Med člani predsedstva praktično, razlike - predsednik je le prvi in enakimi, saj vsak član tega kolek nega odbora v javnosti predstavlja a ditelja države. Bistvo dela predseds je v kolektivnem odločanju. Majska zamenjava v predsedstvu ,. potekala brez posebnih cereinjnik Novi predsednik in podpredse j j bosta prevzela svoje dolžnosti maja. ■ KOPER —- Italijanski ribiči so ponovno lovili v jugoslovanskih ozernel/ v vodah. Patruljna ladja je odkrila v noči s srede na četrtek tri milje g0?0 ozemeljskih vodah Jugoslavije enajst italijanskih ribiških ladij, ki so lovilo ^ školjke. Posadki patruljnega čolna je po daljšem preganjanju uspelo ujet Pegaso primo, druge ladje pa so pobegnile čez mejo. perici' Sodnik za prekrške v Umagu je kapitanu čolna Pegaso primo, Renom _ po 41, izrekel denarno kazen 5.271.000 dinarjev. Vsak od petih članov posaa je moral plačati po 200.000 din. zaplenili so 200 kilogramov školjk, (dd) 500 milijonov lir za proslave 25-letnice Dežele in 40 let ustave TRST Komunistična svetovalska skupina v deželnem svetu je včeraj izdala tiskovno poročilo, s katerim tajnik skupine svetovalec Ivan Bratina (na sliki) v imenu skupine izraža zadovoljstvo, da je deželni svet soglasno odobril zakonski osnutek, ki predvideva podelitev izrednih finančnih prispevkov za razne spominske svečanosti ob 40. obletnici ustave in 25. obletnici ustanovitve avtonomne dežele Furlanije-Julijske krajine. Zakonski osnutek je predložila svetovalska skupina KPI z namenom, da bi primerno obeležili ti dve obletnici, ki sta bistvenega pomena za državo in deželo. V ta namen bo dežela nakazala 500 milijonov lir, ki bodo na razpolago krajevnim ustanovam, raznim združenjem, šolam in univerzam, ki bodo v teku letošnjega leta priredile spominske proslave omenjenih obletnic. Senator Dujany v Gorici GORICA — V ponedeljek bo gost deželnega tajništva in deželne svetovalske skupine Slovenske skupnosti Prvi podpisnik novega zakonskega Predloga SSk o globalni zaščiti Slovencev v Italiji, valdostanski • senator dr. Cesare Dujany (na sliki). Skupno z zastopniki SSk bo predstavil besedilo, 111 so ga v senatu vložili 18. marca senatorji Mešane skupine Dujany (Uni-°n Valdotaine), Sanna (Sardinska ak-C1jska stranka) in Rubner ter Riz (Juž-notirolska ljudska stranka). To bo tudi Priložnost za razgovor o manjšinski Problematiki v Italiji, o sodelovanju med strankami manjšin, o vprašanjih Posebne deželne avtonomije in o bližnjih volitvah. Srečanje bo v dvorani Palače Hotela v Gorici ob 19.00 v ponedeljek. Prvotno predvideno nadaljevanje obiska še ^ torok v Trstu pa je bilo odloženo nr>r k .nenadne zadržanosti nekaterih sk'fi Pariamentarcev manjšin- phmo uredništvu [ SSk: Velik uspeh slovenskih predstavnikov na Deželi V zvezi z novico o odobritvi deželnega zakona za gmotno podporo glasbenim šolam, ki jo je objavil Vaš cenjeni list v četrtek, 12. t. m., bi želeli, da bi vest dopolnili, ker je ta zakon nadvse pomemben za Glasbeno matico, ki bo tako prvič deležna stalnih deželnih prispevkov enakopravno z drugimi takimi šolami v deželi. Kot ste že poročali, je dr. Štoka na seji komisije, ki ji predseduje, dosegel, da se posegi omenjenega zakona raztegnejo na celotno deželo Furlanijo-Julijsko krajino (čl. 1). Samo tako sta bili vključeni tržaška in goriška podružnica Glasbene matice. Zakon je bil nato sprejet v deželni zbornici soglasno. Istočasno z diskusijo je dr. Štoka predložil resolucijo, katero so podpisali vsi predstavniki deželnih demokratičnih strank, ki obvezuje deželni odbor, da še nadalje podpira (na podlagi prejšnjih zakonov!) tiste ustanove, v okviru katerih delujejo glasbene sekcije. Kot primer naj navedemo Glasbeno šolo pri SSO v Gorici, ki že dolga leta izobražuje nad sto učencev letno. To je deželni odbor osvojil in odbornik Barnaba se je na seji sami obvezal, da bo to izpeljal in torej povečal podpore tudi tem šolam. Dvojni uspeh torej slovenskih predstavnikov v deželni zbornici, katerim so tokrat bistveno pripomogle tudi ostale demokratične sile v zbornici. Za pozornost se Vam zahvaljujemo in Vas lepo pozdravljamo. Tajnik svetovalske skupine SSk An tek Terčon ■ KOPER — Delavci koprske UNZ so dan varnosti sklenili s tradicionalnim tovariškim srečanjem v počitniškem naselju RSNZ na Debelem rtiču, na katerem so podelili tudi letošnja odlikovanja, priznanja in pohvale. Miljanu Radoviču so podelili zvezno plaketo varnosti, Slavku Dolencu red dela s srebrnim vencem, direktorju Cimosa Borisu Bernetiču pa plaketo varnosti UNZ. Posameznikom, delovnim kolektivom in društvom pa so podelili še dva zlata, devet srebrnih in 17 bronastih znakov UNZ in enajst pismenih pohval. (I. U.) Kljub boljšemu ulovu, prodaji in izvozu Ribištvo še vedno plove v izgubah (j KOLA — Kljub boljšemu ulovu, večji prodaji in kar ijin - rat večjemu izvozu v primerjavi z lanskim prvim tri-to7je0.em je tudi letošnje prvo obračunsko obdobje izolski čp Q. .ha končal z izgubo. Ta znaša okrog 540 milijonov in 1} ,nlel prištejemo še približno 1,3 milijarde izgube tozda erii dIParK dobimo pravo sliko izjemno težkega položaja rib'1-1” hveh slovenskih tozdov, ki se ukvarjata z morskim obrStVOm' Pod vtisem poslovnih pokazateljev je minila tudi v tna'7lava poročila o izvajanju ukrepov družbenega varstva zdu Riba na seji izolskega izvršnega sveta, dniit?a114 k0le9ijski organ v poročilu navaja, da so v žabje ” r veh mesecih večino energije porabili za dopolnjeva-prj sanacijskega programa, sprejem zaključnih računov in Prpri na spomladansko ribolovno sezono. Po besedah vkliuh nika zahasne9a organa Vladimirja Lukežiča na-°ba r'h^*no9™ dopolnitvam sanacijski program, ki zajema dbišk 1Ska Kzda, se ni dobil dokončne potrditve. Sanacija in sj9a gospodarstva je namreč zastavljena na daljši rok pa u??1. na prestrukturiranju ulova in predelave rib, za kar Jarde a '10 Pot.rehno v petih letih zagotoviti okrog štiri iriili-hjubr ln' naiveh v letošnjem in prihodnjem letu. Organi srnotrans^e banke Združene banke še vedno preučujejo vlaganja v to dejavnost in zahtevajo, da v sana-°rqa F1. Programu natančno opredelijo obliko samoupravne rziranosti ribiških tozdov, pri čemer je zaenkrat jasno le, da za letos pripravljajo združitev obeh tozdov, ni pa še znano, ali kot samostojno delovno organizacijo ali kot tozd v okviru Droge. Pomanjkljivo je izdelana tudi analiza trga za ribje izdelke iz predvidenega novega programa, tretja pomanjkljivost sanacijskega programa pa je tudi ta, da niso podrobneje prikazani viri sredstev, ki so potrebna za izpeljavo naložb v ribištvu. Kot je povedal Vladimir Lukežič, v samem tozdu Riba uresničujejo vse zastavljene kratkoročne ukrepe, od povečanja ulova, preusmeritve ulova na kakovostnejšo in cenjeno belo ribo, do povečanja prodaje svežih rib na domačem in tujem trgu. V primerjavi z lanskim letom so v prvih treh letošnjih mesecih nalovili za sto ton več rib (letos 654 ton, lani 542 ton), prodaja svežih in zamrznjenih rib se je z lanskih 748 ton povečala na 1.285 ton, izvoz pa s 24 ton na 224 ton. Razen tega za predelavo letos lovijo skorajda izključno sardele prvega kakovostnejšega razreda, medtem ko so lani morali skoraj tretjino ulova zmleti v ribjo moko. Po Lukežičevem mnenju se bodo finančni učinki te preusmeritve v ribolovu izakzali kasneje, vendar le, če bodo hkrati uresničili vse zastavljene naložbe iz sanacijskega programa. Ribiči torej čakajo na zeleno luč banke za njihov sanacijski program. IZTOK UMER Sklepni koncert jutri v Zgoniku Drevi predzadnji koncert v Kulturnem domu v Izoli Člani godbenega društva Prosek, ki so nastopili v Prvačini TRST — Tradicija pihalnih orkestrov na Primorskem ima spoštljiva leta, kar dokazuje, da so se naši ljudje že v preteklosti radi zatekali k tovrstni glasbi, ki si jo je delavski razred vzel za svojo. Idrijski rudarji so na primer imeli pihalno godbo že pred več kot 340 leti, v Prvačini pred 235 leti in tudi druge godbe se povečini ponašajo s kar večdesetletno tradicijo. Nikjer v Sloveniji, tudi v delavsko bolj razvitih središčih, se še dandanašnji toliko ljudi ne ukvarja s tovrstno ljubiteljsko dejavnostjo kot ravno na Primorskem. Že zdavnaj pa so prepričanja o tem, da pihalne godbe sodijo zgolj na množične manifestacije, preživele: te same so dokazale, da jih je prav enako lepo slišati tudi s koncertnega odra. Privrženost tej zvrsti glasbe je rodila tudi odločitev, da bi vsako leto po zgledu Primorske poje tudi člani pihalnih orkestrov na Primorskem in v zamejstvu imeli priložnost na preglednih skupnih koncertih pokazati svoje znanje. Zato sta Združenje pihalnih orkestrov Primorske in Zveza slovenskih kulturnih društev v Italiji lani prvič organizirala srečanje primorskih in zamejskih pihalnih orkestrov. Letos revija doživlja svojo drugo izvedbo. Prvi koncert druge revije, ki so ji organizatorji dali preprost naslov Primorski pihalni orkestri 88, je bil v petek, 6. maja, v Prvačini. Na njem se je pred polno dvorano kulturnega doma predstavilo troje pihalnih orkestrov: iz Marezig, s Proseka in iz Kopra. Žal se zamisel organizatorjev, da bi k sodelovanju privabili tudi bližnje sosede iz Cerknice, ni uresničila, ker so Cerkničani zadnji hip (iz opravičljivih razlogov) nastop odpovedali. Godbenike, kapelnike in občinstvo je najprej pozdravil predsednik kulturnega društva France Prešeren iz Prvačine Julko Černe, ki je med drugim zaželel, da bi pihalni orkester v tem kraju, vzpodbujen z nastopom treh godb, spet začel organizirano vaditi in nastopati. Enakih misli je bil tudi tajnik Združenja pihalnih orkestrov Primorske Aleksander Peršolja, ki je med drugim dejal, da Prvačina ni bila naključno izbrana za prvega gostitelja letošnje revije in da pri združenju računajo, da se jim bodo prvaški godbeniki, za katerimi je 235-letna tradicija, že prihodnje leto pridružili na koncertih. V Prvačini so nastopili: Pihalni orkester KUD Ivan Cankar iz Marezig pod vodstvom Nikolaja Peršiča, Godbeno društvo s Proseka, ki ga vodi Slavko Luxa, in Pihalni orkester Koper pod vodstvom Darija Pobega. Koncert so v splošno zadovoljstvo godbenikov in občinstva organizirali člani domačega prosvetnega društva. Podobno prijetno je bilo naslednjega dne (v soboto, 7. maja) v Idriji, kjer se je v Modri dvorani v tem rudarskem mestu, ki se tudi po tej plati zavzeto pripravlja na praznovanje svoje 500-letnice delovanja rudnika in obstoja Idrije, nastopilo četvero pihalnih orkestrov. Njihov nastop v Modri dvorani (ki zaenkrat še ni popolnoma dokončana) je pomenil tudi uradno otvoritev tega kulturnega hrama. Idrijskemu občinstvu, ki zelo dobro pozna to glasbeno zvrst, saj deluje v njihovem mestu najstarejša pihalna godba na Slovenskem - lani je minilo 340 let od njene ustanovitve - so se predstavili s koncertnim programom kar štirje orkestri: Pihalna godba Divača pod vodstvom Darija Pobege, Pihalni orkester Goriška Brda Dobrovo pod vodstvom Ivana Mariniča, Godbeno društvo Nabrežina pod vodstvom Stanka Misleja in Goriški pihalni orkester, ki ga vodi Ladislav Leško. V Kobjeglavi je koncert v nedeljo, 8. maja, zaključil spored prvega vikenda revije. Tudi tu je bilo občinstva veliko, nastopili pa so le trije od napovedanih orkestrov: Godba na pihala Kras iz Doberdoba pod vodstvom Stojana Ristovskega, Delavski pihalni orkester Tolmin, ki ga vodi dirigent Oton Konjedic, in Pihalni orkester KUD Karel Pahor Piran pod vodstvom Umberta Radoj-koviča. Napovedani Pihalni orkester ZKO Vrhnika je žal udeležbo odpovedal. Do konca letošnjega srečanja bosta še dva koncerta. Danes, v soboto, ob 20. uri v kulturnem domu v Izoli bodcr nastopili: Pihalni orkester DPD Svoboda Anhovo (dirigent Silvio Bros-he). Pihalni orkester Vogrsko (dirigent Severin Marvin), Pihalni orkester ETA Cerkno (dirigent Ivan Marinič) in Postojnska godba (dirigent Leander Pegan). V Zgoniku pa bo sklepni koncert revije jutri, 15. maja, ob 17. uri v tamkajšnji telovadnici, kot poročamo na tržaški strani, (v. c.) žaradjSp Za z<^aj ne- Poleg tega si je začel beliti gla odšel n eor9ea Waterstona in Val. George je to popoldi s,;annjea sP.rehod s sinom, toda Ward je dobro vedel, da V ^e’ čenrZ n ^rna rnučila ga je radovednost, kako daleč s bila rmi^ ni zadeve omenil niti z besedico. In potem s razumeieg Seveda *e PPl in Anne; Bill se je očitno dob ^GPetav.semi. Anne je povabila tudi Gail, ki je zd bja in na Z ^onelom- Bila je nora na svoj študij oblikov Vahno nri po etno službo pri Billu Blassu, Lionel pa je : S° bili sreč°Ved0Val ° fHmu' ki ga je trenutno snemal. \ hu nanje ni ln.lnlacii in človeku se je grelo srce ob pogl bazaj proti^ p PriZnal Faye’ ko sta se počasi peš odpravi r°ko pod ^fryu' P°tem pa si je nenadoma potisnil njei rg z moškim u10'- Pote9nil na stran, se na hitro pogov 2avedala st -ie ^ čedni kočiji, in preden se 'bžala za rok Peliala okrog Centralnega parka in pa se je enkrat ali dvakrat jo je nežno poljubil, oi mehnila. Po skoraj celem življenju, prebite skupaj, je bila še vedno nora nanj. »Reči moram, da imava res čedno četico.« Spet jih je v mislih preletel, medtem ko je konj peketal skozi park. Faye se je povsem strinjala z njim. Z Val nista dosti govorili, vendar je upala, da ji bo George razložil, kakšne so njene delovne metode. »In vendar si ti lepša od vseh, punči.« »Oh moj ljubi.« Poljubila ga je in se nasmehnila. »Zdaj vem, da si res tako nor, kot sem se vedno bala.« »Samo na tebe.« Spet jo je poljubil in nato sta se dolgo držala za roke, srečna drug z drugim in zadovoljna s svojim življenjem. Daleč sta prišla drug ob drugim. 42. poglavje »Bi šla rada nocoj ven na večerjo, ljubica?« Anne je odkimala in še naprej ležala na svoji postelji v Pierru. Vse je šlo dobro, čeprav sprva sploh ni hotela priti, toda Bill je menil, da morata, in obenem je bil to dober izgovor, da je lahko spet obiskal Gail. To zadnje jo je končno pritegnilo, da se je vdala. Bill ji je ponujal potovanje po Evropi z vmesno postajo v New Yorku, vendar ni bila razpoložena zanj, povrhu pa je bila spet tako utrujena. Utrujenost jo je težila ves čas od prvega splava, od katerega si ni nikoli povsem opomogla. Billa je nenehno skrbelo zanjo. »Zakaj ne bi naročila večerje v sobo in jedla kar tu?« Vedela je, da je Gail domenjena z Lionelom. Všeč ji je bila njegova družba, poleg tega pa je bilo med njenimi prijatelji dosti homoseksualcev. Anne ni hotela iti z njo. Menila je, da se bo Bill dolgočasil, in vedela je, da bi se tudi sama. Jason in Vanessa sta nameravala proslavjati diplomo. Val je imela svojega filmskega zvezdnika, sama pa si ni prav nič želela videti starše. Enkrat na dan je bilo več kot dovolj zanjo. Toda Bill je menil, da je škoda zapraviti noč v New Yorku. »Si prepričana?« »Res nisem v stanju, da bi šla ven.« »Ti je slabo?« Spominjala ga je na čase, ko je Gailina mati začutila prve znake bolezni, zato je hotel, da gre doma takoj k zdravniku. Toda ko sta se čez teden dni vrnila domov, se mu je uprla. »Nič mi ni treba k zdravniku. Dobro se počutim.« Trmasto ga je pogledala, le da se on tokrat ni hotel vdati. Nekatere stvari so mu bile preveč pomembne, ona pa je bila najpomembnejša od vseh. Ni je hotel izgubiti. »Ne počutiš se dobro. Počutiš se peklensko slabo. V New Yorku sploh nisi hotela z mano ven.« Naročila je večerjo v sobo in takoj potem zaspala; to se je zdaj dogajalo skoraj vsak večer. Sumil je, da spi tudi podnevi. »Ce se ne boš sama naročila, te bom jaz, Anne.« To se je nazadnje res zgodilo. Z zdravnikom se je dogovoril za pregled, se pretvarjal, da jo pelje na kosilo, in zavil z njo k svojemu zdravniku v Beverly Hills. Bila je besna. Knjiga je izšla pri Založništvu tržaškega tiska in je na razpolago v Tržaški knjigarni Neresna poteza s predvolilnim znakom Lista za Milje zahteva komisarja na Občini S popoldanskim koncertom v športno-kulturnem centru Jutri se v Zgoniku zaključi letošnja Revija primorskih pihalnih orkestrov Politično-upravne razmere v miljski občini so se komaj nekoliko uredile (po dolgotrajni krizi, ki je pretresala in dejansko omrtvila upravno delovanje te najvzhodnejše krajevne uprave na Tržaškem vse prejšnje leto in prve mesece letošnjega), ko si je osamljena Lista za Milje, nekaka podružnica tržaške Liste za Trst, izmislila pobudo, ki ima jasen predvolilni prizvok, da bi poskusila izničiti odgovorna prizadevanja vseh miljskih strank, tako večine kot opozicije, da se omogoči za zdaj vsaj redno reševanje perečih problemov krajevnega prebivalstva, v pričakovanju politične razjasnitve, ki jo bodo prinesle junijske upravne volitve. Miljčani sicer junija ne bodo še glasovali za obnovitev občinskega sveta, ampak samo za Pokrajino in Deželo, kar bo pa dovolj, da bodo volilni izidi pokazali na njihovo voljo tudi glede reševanja krajevnih političnih ravnotežij. Čeprav miljski občinski svet že nekaj mesecev povsem redno deluje in odgovorno rešuje vse najnujnejše probleme krajevne skupnosti, spričo odgovornega ravnanja tudi večine strank, ki se prištevajo k opoziciji, bi Lista za Milje hotela, da miljske Občine ne upravlja izvoljena uprava, ampak vladni komisar. Njen edini predstavnik v miljski občinski skupščini Serio je to pobudo tolmačil včeraj na tiskovni konferenci in utemeljeval svojo zahtevo (ki jo je sam naslovil na prefekturo in na Pokrajinski nadzorni odbor) zgolj z dejstvom, da lanskega proračuna ni odobril občinski svet (zanj je glasovala samo polovica skupščine), pač pa komisar, ki ga je poslal Pokrajinski nadzorni odbor. Zato je po Seriovem mnenju vse nadaljnje delovanje miljske občinske skupščine ne- Gostje iz Smlednika obiskali vrstnike v Dijaškem domu Slovenski Dijaški dom Srečko Kosovel goji redne stike s podobnimi ustanovami iz Slovenije. Njihov cilj je medsebojno spoznavanje in še zlasti izmenjava izkušenj. V tem okviru je bilo te dni v Dijaškem domu srečanje z učenci in vzgojitelji Vzgojnega zavoda Fran Milčinski iz Smlednika. Ta zavod je eden prvih po vojni ustanovljenih zavodov v Sloveniji, kjer dobijo zavetišče mladi, ki so jih tja privedle zunanje okoliščine, težke socialne razmere, odsotnost staršev, alkoholizem in podobno. Posledice čustvene in vzgojne zanemarjenosti so bile težave v šoli, beganje, manjši prestopki in kon.-čno vzgojni zavod. Gostje iz Smlednika so v dijaškem domu pripravili razstavo likovnih izdelkov. Svoje izdelke so že razstavljali po vsej Jugoslaviji in odnesli tudi marsikatero nagrado. Slikali so tudi nekatere značilnosti starega predela našega mesta. Poleg tega so pripravili tudi prireditev, na kateri so predstavili utrinke iz svojih žalostnih življenjskih izkušenj, živahno predstavico Pika Nogavička in petje. V našem mestu so si učenci vzgojnega zavoda ogledali Rižarno. Bili so tudi na bazoviški gmajni pri spomeniku bazoviškim junakom. Posebne vtise pa so odnesli z obiska v Akvariju in v Mira-marskem parku ter z dolinske Majen-ce. Ob priliki tega srečanja so se med učenci vzgojnega zavoda in gojenci dijaškega doma ustvarile prijateljske vezi, tako da je bilo poslavljanje kar težko. Za vzgojitelje pa je bila to pozitivna prilika za izmenjavo mnenj in izkušenj. ACLI prireja Praznik miru Združenje ACLI prireja jutri v naselju Villaggio del Fanciullo na Opčinah Praznik miru s pestrim sporedom športnih prireditev in tekem, govorov, zborovskega petja in z loterijo, katere izkupiček je namenjen sudanskemu ljudstvu. Mladi športniki se bodo pomerili v košarki, teku čez ovire in nogometu. Ob 11. uri bo okrogla miza z univerzitetnim profesorjem Guagnini-jem, ki bo govoril o različnosti tržaške kulture in o kulturi razlik v Trstu, sodelovala pa bosta tudi prof. Merku in novinar Sergij Pahor. Na ogled bodo tudi ročna dela in likovni in pisni izdelki o Trstu — mednarodnem stičišču, ki so delo skoraj 500 šolarjev. Ob 9. uri bo iz naselja Villaggio del Fanciullo štartala kolesarska štafeta. Štafetni palici — ob priložnosti bosta dve — predstavljata najboljšo risbo slovenskega in italijanskega dijaka, ki ju bodo izbrali pred štafeto. zakonito in bi moral upravo miljske Občine prevzeti prefekturni komisar. Da gre za zgolj predvolilni poskus vnašanja nadaljnjega razdora v delikatna politična ravnotežja v Miljah ni potrebno posebej poudarjati, saj je dovolj omeniti, da se Seriu pri pobudi ni pridružil nihče, niti stranke, ki so uradno v občinskem svetu v opoziciji. Vsak, če ima količkaj čuta odgovornosti, namreč razume, da je vsakršna izvoljena uprava za prebivalstvo boljša od katerekoli komisarske. Po vseh peripetijah, ki jih je miljska Občina doživela lani po razbitju tradicionalnega zavezništva med KPI in PSI (izvolitev novega župana, neodvisnega iz Liste Frausin Muttona, razveljavitev njegove izvolitve, Muttonova potrditev po razsodbi Deželnega upravnega sodišča, komisarska odobritev proračuna 1987, umestitev in nato preklic prefekturnega komisarja za vodenje Občine), Milje prav gotovo ne potrebujejo novega prefekturnega komisarja, pač pa čimbolj učinkovito demokratično izvoljeno upravo, ki naj rešuje najbolj pereče probleme prebivalstva, ki jih ni malo. Miljski župan Claudio Mutton, ki smo ga vprašali za komentar te pobude Liste za Milje, jo je ocenil kot poskus, da bi se povsem osamljena grupacija »izkazala« v predvolilnem času z zaostrovanjem položaja. Delo v milj-skem občinskem svetu poteka povsem zadovoljivo, je poudaril Mutton, tudi zaradi čuta odgovornosti, ki sta ga pokazali krajevni KD in PSI (medtem ko Lista za Milje, PSDI, PRI in MSI načelno glasujejo proti vsem upravnim sklepom). To še ne pomeni, da ni potrebno politično razčiščenje, je dejal Mutton, kar bo treba izpejati po junijskih volitvah, da se poskusi dati Miljam trdnejšo upravo z razširitvijo večine, kar je stalna skrb Liste Frausin. Z današnjim koncertom v Izoli in jutrišnjim v Zgoniku se bo zaključila letošnja druga Revija primorskih pihalnih orkestrov, ki jo prirejata Združenje pihalnih orkestrov Primorske in Zveza slovenskih kulturnih društev. Revija se je začela 6. maja v Prvačini in se nato nadaljevala 7. maja v Idriji in 8. maja v Kobjeglavi. Na letošnjih petih koncertih se je ali se še bo predstavilo občinstvu 20 godb na pihala iz matične domovine in iz zamejstva. Zamejsko godbeno poustvarjalnost predstavljajo letos Godbeno društvo Prosek (nastopilo je v Prvačini), Godbeno društvo Nabrežina (Idrija), godba na pihala Kras iz Doberdoba (Kobjeglava) in godba na pihala Ricmanje, ki bo nastopila jutri v Zgoniku. »Revija pihalnih orkestrov je za godbe zelo dobra pobuda,« meni Drago Ukmar, član predsedstva ZSKD, sicer pa predsednik Godbenega društva Prosek. »Kapelniki in godbeniki imajo na reviji lepo priložnost, da slišijo druge godbe, da se netekmovalno pomerijo med seboj, da spoznajo obsežnejši repertoar. Revija lahko tudi pripomore h kvalitetni rasti posameznih godb. Tudi letos namreč vsem revijam sledi strokovna komisija, ki oceni nastop godbe in nato seznani kapelnika in godbenike z morebitnimi hibami, svetuje jim, kako naj bi te pomanjkljivosti odpravili in jim pomaga še z drugimi nasveti. To je za posamezne godbe sila koristno, saj tako zvedo za raven svojega godbenega ustvarjanja.« Na jutrišnjem koncertu v zgoniškem Športno-kulturnem centru bodo zaigrali pihalni orkester Srečko Kumar iz Izole, občinska godba iz Škocjana ob Soči (kot gost), pihalni orkester rudarjev Idrija in godba na pihala Ricmanje. Pihalni orkester Srečko Kumar iz Izole je v lanski sezoni praznoval 110-letnico obstoja. Sestavlja ga 55 članov, /-------------N ki so pretežno mladi instrumentalisti. Orkester ima za sabo pestro dejavnost s številnimi nastopi po Italiji, Madžarski in Jugoslaviji, še posebno plodno sodelovanje je razvil z nekaterimi slovenskimi in hrvaškimi godbami ter z dvema godbama iz Italije: godbo iz Padove in godbo iz Tolentina, s katerima ima izolska godba tudi redne izmenjave. Pihalni orkester Srečko Kumar že skoraj tri desetletja vadi pod vestno in požrtvovalno taktirko kapelnika Bogomira Babiča^ Občinska godba iz Škocjana ob Soči preznuje letos desetletnico obstoja in neprekinjenega delovanja. Ansambel šteje 38 članov in ga sestavljajo pretežno mladi godbeniki. Od januarja letos je vodstvo godbe prevzel kapelnik Danilo Calligaris, medtem ko je v prejšnjih letih godbo vodil Giordano Flumiani. Godba je včlanjena v Vsedr- V organizaciji KD Lonjer-Katinara in ŠD Adria Danes in jutri v Lonjerju tradicionalna razstava vin Peticija za zaščito ozonske plasti Danes se v Lonjerju pričenja tradicionalna razstava domačih vin. Na razstavi, ki jo že vrsto let prirejata vaško kulturno društvo Lonjer-Katinara in športno društvo Adria, bo letos sodelovalo lepo število domačih vinogradnikov, ki bodo razstavljali 25 belih in 18 črnih vinskih sort. Kot je že v navadi, bodo najboljša vina nagrajena, o njih pa bo odločala posebna komisija danes popoldne. Prireditelji so tudi poskrbeli, da bo na prazniku poleg pokušnje razstavljenih vin na sporedu tudi vrsta zanimivih točk. Danes popoldne bo slikarski ex tempore za mladino, jutri (v nedeljo) zjutraj pa bo ob 10.30 start 22. kolesarske dirke za pokal Lonjerja. Popoldne ob 17. uri se bodo občinstvu predstavili harmonikaši KD Fran Venturini od Domja. Oba večera bodo za ples in dobro voljo skrbeli Mara, Neva in Germana s svojim triom, (dp) V Repnica bodo jutri odprli prenovljeno vaško hišo Prebivalci slikovitega Repniča bodo imeli jutri pomemben praznik. Ob 11. uri bodo namreč s kratko slovesnostjo predali namenu vaško hišo v središču vasi (pri gostilni), ki jo je občinska uprava odkupila in preuredila. Tako bodo tudi v Repniču razpolagali z lastnim središčem, kjer se bodo vaščani lahko zbirali in gojili razne kulturne in rekreacijske dejavnosti. Na otvoritvi bo nekaj priložnostnih besed spregovoril župan Miloš Budin, za »botra« pa bo mešani pevski zbor Rdeča zvezda iz Saleža, ki bo zapel nekaj pesmi. V notranjosti novega objekta pa bo urejena razstava starih slik s kraškimi motivi, ki jo je pripravil Adriano Princival. (bs) Tudi tržaška sekcija radikalne stranke je pričela z nabiranjem podpisov za ljudsko peticijo, ki jo bo Evropsko federalistično radikalno združenje predstavilo evropskemu parlamentu in posameznim evropskim vladam. S peticijo bodo zahtevali, naj vlade izpeljejo usklajeno akcijo za zaščito plasti ozona v zemeljski atmosferi. V ta namen naj bi vlade prepovedale uporabo plinskih zmesi klora in fluoriranih ogljikovodikov, ki jim pravijo tudi freoni in frigeni in ki jih uporabljajo v industriji, zlasti pri izdelavi pršilcev (sprayev). Njihova množična uporaba, zlasti v toaletne namene, je namreč že nevarno načela plast ozona, ki nas varuje pred škodljivim sončnim žarče-njem. Luknje v plasti ozona pa imajo tudi druge hude posledice, saj povzročajo spremembe v količinah ogljikovega anhidrida, dušikovega oksida in ozona, kar povzroča tudi višanje temperature ozračja in postopno širjenje puščavskih površin na Zemlji. žavno združenje pihalnih orkestrov v Italiji (AMBIMA): redno nastopa na raznih revijah, še zlasti v deželnem merilu Furlanije-Julijske krajine. Pihalni orkester rudarjev Idrija ima za sabo izredno dolgo in zakoreninjeno tradicijo in upravičeno lahko trdimo, da sodi orkester med najstarejše tovrstne ansamble v Sloveniji. Tudi dosledna znanstvena raziskava bi na podlagi ohranjenih pisanih dokumentov težko privedla do natančnega datuma začetkov idrijskega rudarskega »muzikantstva«. Najstarejša dokumentirana omemba je vsekakor tista iz Valvasorjeve Slave Vojvodine Kranjske, ki omenja nastop godbe že leta 1686. V treh stoletjih delovanja, ki so ga prekinile le velike vojne katastrofe, je imela godba vedno posebno vlogo na področju kulturno-prosvetne dejavnosti in njena zgodovina je bila vedno povezana in prepletena s samo zgodovino mesta Idrije. V zadnjih letih je imela godba zelo pestro dejavnost z raznimi nastopi, še posebno po Primorski. Leta 1975 je prejel orkester za svoje dolgoletno in uspešno delo na glasbenem področju Gallusovo plaketo. Pobraten je z zamejsko godbo na pihala iz Ricmanj, s katero si izmenjuje številna gostovanja. Godbo od leta 1985 vodi kapelnik Julijan Vidmar. Čeprav sežejo prvi podatki o godbenem delovanju v Ricmanjih že v prejšnje stoletje, je uradna letnica ustanovitve godbe na pihala iz Ricmanj leto 1924. Če izvzamemo vojno obdobje, je godba neprekinjeno delovala do leta 1954, ko je zaradi pomanjkanja članov ter ukinitve glasbene šole prenehala z aktivnostjo. Leta 1968 pa je delovanje godbe spet zaživelo: eno leto je vodstvo godbe prevzel Franc Benčina, nato pa je postal njen dirigent prof. Ennio Krisanovsky, ki letos že 19. leto neutrudno vodi godbeni orkester. Godbo na pihala iz Ricmanj sestavljajo v glavnem mladi godbeniki, ki se formirajo v okviru godbeniške šole. Godba veliko nastopa, tako doma kot po Italiji in Sloveniji; sodeluje na tekmovanjih pihalnih orkestrov Slovenije, na katero se tudi letos vestno pripravlja. V okviru številnih gostovanj in nastopov je navezala tesne vezi z raznimi pihalnimi orkestri, še posebno plodno pa je sodelovanje s pobratenim pihalnim orkestrom rudarjev iz Idrije. Med pomembnejšimi prireditvami godbe velja omeniti promenadne koncerte, ki bodo tudi letos v Ricmanjih, in sicer že naslednji teden, od 20. do 22. maja. Na teh koncertih bodo sodelovale številne slovenske in italijanske godbe. Revija pihalnih orkestrov v Zgoniku se bo začela jutri ob 17. uri. V Inštitutu Gramsci o delovanju možganov V okviru ciklusa predavanj »Medicina in družba«, ki ga prireja Inštitut Gramsci s strokovnim sodelovanjem zdravnika Franca Panizona, bo jutri ob 18. uri na sedežu Inštituta na Ul. sv-Frančiška 14/1 predavanje na temo »Kako delujejo možgani: spomin«. Predaval bo prof. Ennio De Renzi, direktor Nevrološke klinike pri Univerzi v Modeni. Pogovor z vodjem nove podružnice TKB Karlom Mezgecem »Posebno so nas veseli Slovenci iz Rojana« Pot nas je vodila v Rojan, pa smo se ustavili v novi podružnici Tržaške kreditne banke TKB - BCT, ki ima svoje prostore prav na trgu, v bližini rojanske cerkve. »Po komaj enomesečnem delu v tej mestni četrti bi le težko govoril o rezultatih delovanja nove podružnice,« nam je dejal šef podružnice Karlo Mezgec. »Na vsak način pa so nas bili Slovenci ki žive v tem okraju, zelo veseli. Se posebno so zadovoljni, ko jih ob izhodu iz cerkve pozdravi slovenski napis, ki potrjuje, da je slovenska prisotnost v Rojanu še vedno zelo živa in da jo je potrebno krepiti. To je bil verjetno tudi eden od razlogov za izbiro lokacije te druge podružnice Tržaške kreditne banke, ki je svojo prvo podružnico odprla pred približno petimi leti pri Domju. Tam je sicer okolje drugačno, nam in našemu delovanju zelo naklonjeno. Lahko računamo na pomoč in razumevanje dolinske občinske uprave, sedež podružnice je vključen v kulturni center A. Ukmar, ljudje pa so nas sprejeli kot nekaj svojega, kot ustanovo, ki so si jo želeli in ki so jo takoj sprejeli za svojo. Rojan je bliže mestnemu centru. Včasih je tu živelo lepo število Slovencev. Gradnja novih stavb in stanovanjskih naselij je to sliko spremenila. Ce pri Domju deluje podružnica v takorekoč domačem ambientu, zahteva naše delo v novi podružnici v Rojanu drugačne prijeme. Tu se moramo klientom približati s svojim delom, s čim bolj kakovostnimi storitvami in s tem, da navezujemo z njimi tudi vsakodnevne osebne stike. Delo je kar lepo steklo. Lahko rečem, da nas je okolje že osvojilo. Spoznali so nas trgovci in lastniki raznih podjetij, ki se že poslužujejo našega okenca za razne denarne operacije. Tudi stanovalci okraja so nas spoznali in tako se krog klientov širi od Rojana še na Ul. Com-merciale, Piščance, Greto, na Furlansko cesto in delno tudi na Barkovlje.« »Ker že govorimo o dveh podružnicah Tržaške kreditne banke, menite, da bo mogoče v prihodnosti odpreti podobne poslovalnice še v drugih predmestjih, oziroma predelih mesta?« »Banka je opdrta vsem idejam in pobudam za širitev njene dejavnosti tudi na druga območja. Seveda pa to ne zavisi samo od njene dobre volje, temveč od oblasti, ki morajo dati dovoljenje za ustanovitev nove podružnice.« »Kakšen je delovni urnik vaše p0^ ružnice in kaj lahko nudite klNn' tom?« »Podružnica je odprta vsak dan-izjemo sobote, od 8.30 do 13.20, P0P0t'j dne pa od 15. do 16. ure. Storitve, f jih nudi, so pač vse bančne operadr1 vključno z menjavo tujih valut. SPjU' jema tudi naročila za mednarod^ plačilni promet. Preko kompjute0e-e in posebnega telefonskega omrežja I v realnem času povezana z elektr0' skim centrom na osrednjem sede* zavoda in tako lahko postreže tom z vsemi podatki v najkrajše času. Poleg tega nudi še vrsto 0^r~.a-nih storitev, kot so na primer plače^ nje računov za telefon, elektriko, P‘ čilo raznih davkov, najemnim, JZS‘%-Ijanje raznih potovalnih (travels) c kov za turiste itd.« no V podružnici, ki je lepo in srnot' urejena, delajo štirje stalni namesc 7 ci, skupaj z odgovornim za P°sl~, d, nico. Po letih so to mladi uslužbe j po delovnem stažu pa že ,:jjo bančni delavci, ki lahko zadov°lUe. želje vsakega klienta. Direktni f a lavec podružnice je še Rudi P,SCjgl0 ki opravlja zunanje akvizitersko J1 ^ in ki dobro pozna Rojan. V P0(*,,„ano a' *“■ ...............* di un versamenk^ En TJ S O č,-..............................L.re £ NT IS o c, CONT! CORRENTI POSTALI RICEVUTA . . di un versamenla. 01 'tOOOr sui c/c n....'1yl 98$ ZA 0...............r............SU| c/c n. ...................... eseguito da ^CENČ.0 JOS, P eseguito iia ? £ C.|'N.k O.........................................losi?............ residente in J*..: ..........................residente in ... i k. i.k.l......$..}.................... addL. oddl... I ISČJ.S 15-HPR-8B1 X X X X X yj j B*J|o lir*ear^ dtH UffRio atcttUnte 1-UjFflOM* rPSTAU C^rtcJI ‘Ort bo) leti; ScT fr°? Pomembno je naglasiti, bei . Qdia Beograd ter slovenskih in itali- bP t/žaško gostovanje popularne grajske oddaje sad sodelovanja sporedov deželnega sedeža in ,L, Je poskrbel za organizacijske deželnega in ioČ1 le P°slel za or ehnicne plati prenosa. eJ,etrtkovi oddaji so sodelovali slo- pe, ^enski in italijanski pesniki iz Trsta šutn poelkel, JJgo Pierri, Miroslav Ko-Mn-i rena Žerjal, Daria Camillucci, Mp-C3 Kravos, Franco Ferranti, Ace ^0_,^no^c,' Marij Čuk, Carmela Fratan-Pnru' ^*orgio Depanger in Gerald že rA ameriški pesnik, ki živi v Trstu m • . af f et in piše pesmi v anglešči-teij pdalijanščini. Gosta sta bila pisa-bil rUv,° Tomizza in režiser Jože Ba-ževniv Pisnikih so nastopili še knji-nikar inE]^- ^mno Kiayer, Martin Jev- kuhn,0 ie' d° sta bila Trst in tržaška /e bji a. osrednji točki oddaje. Govor Učnih k,,,0, s°žitiu, o prepletanju raz-niestn k-.r In tuck o tem' dQ ie Trst ^ ' 2 ni dojemljivo za kulturne iz- Živahen večer Inštituta Gramsci in Združenja Italija-Izrael Predstavitev avtobiografije rabina Toaffa Židovsko vprašanje prej ko slej vzbuja veliko zanimanje med ljudmi. Ko je bila predsinočnjim v Časnikarskem krožku v Trstu predstavitev avtobiografije glavnega rimskega rabina Elia Toaffa, je bila konferenčna dvorana natrpana kot le redkokdaj. Ljudi je brez dvoma pritegnil napovedan prihod najvišje židovske verske avtoritete v Italiji, ki je med drugim zaradi svojih pogostih nastopov po sredstvih javnega obveščanja dokaj popularna osebnost. A da to ni bila edina atrakcija večera, je dokazala živahna razprava, ki se je razvila kljub avtorjevi odsotnosti. Toaffova avtobiografija ima pomenljiv naslov "Perfidi giudei, fratelli maggiori'' (''Zlobni Židje, starejši bratje ") in je pred nedavnim izšla pri milanski založbi Mondadori (o njej smo v našem dnevniku že poročali). Avtor v njej pripoveduje svojo življenjsko pot, ki se je pričela 30. aprila 1915 v Livornu, se nadaljevala v Pizi, kjer je obiskoval univerzo, ter v Anconi, Benetkah in Rimu, kjer je služboval kot rabin. Njegova osebna usoda pa je tesno povezana z usodo italijanskih Židov, ki so bili za časa fašizma in še zlasti nemške okupacije žrtve hudega preganjanja, sicer pa tarče stoletnih predsodkov. Knjiga se zaključuje z zgodovinskim obiskom Janeza Pavla II. v rimski sinagogi 13. aprila 1986. Papež je tedaj obžaloval krivice, ki so jih Židje utrpeli s katoliške strani, in jih označil kot "starejše brate". Knjigo sta na pobudo Inštituta Gramsci in Združenja Italija-Izrael v Časnikarskem krožku predstavila novinarka dnevnika Unita Letizia Paolozzi in docent moralne filozofije na Univerzi v Trstu Stelio Zeppi. Paolozzijeva je med drugim ugotovila, da italijanska levica še ni dovolj razčistila svojega odnosa do židovskega vprašanja, še zlasti kakor se postavlja danes, Zeppi pa je izrazil predvsem potrebo, da bi iskali dialog z Židi predvsem na občečloveški kulturni ravni, onkraj verskih razlik. Sledila je razprava, ki se je ustavila ob žgočih aktualnih vprašanjih, kot so politika Izraela, odnosi med Židi, ki živijo v Izraelu, in onimi, ki so po svetu, pojav antisemitizma itd. V razpravi je prišla do izraza občutljivost ljudi za ta vprašanja, a tudi ignoranca o često povsem osnovnih rečeh preteklega in sedanjega židovstva. Kakšna strast za avtomobilske gume! Prebivalce četrti Sv. Vida je včeraj zjutraj ob odhodu zdoma dočakalo izredno neprijetno presenečenje. Več kot ducat avtomobilov, ki so bili parkirani med ulicama Ma-donnizza in De Amicis, je imelo vse gume preluknjane. Ko so se prizadeti lastniki spravili na delo, da bi jih zamenjali, so zagledali sumljivega moškega, ki se je s fiatom 126 vztrajno vozil mimo njih. Poklicali so policijo, kateri je le po dolgem lovu uspelo prijeti krivca. Ko je zagledal agente, se je neznani moški namreč podal v divji beg. Na nekem križišču je celo skušal povoziti agente, ko so izstopali iz avtomobilov. Šele na križišču med ulicama Rossetti in Giu-lia so ga policisti blokirali in ga zvlekli iz avta. Moški pa se je tedaj uprl in s pestmi obdelal dva agenta, ki se bosta zdravila 6 in 8 dni. Z velikimi napori so policisti nadeli neznancu lisice ter ga indentificirali: gre za 41-letnega Piet-ra Valastra iz Ul. Universita 13. Odpeljali so ga v koronej-ske zapore pod obtožbo, da je poškodoval tujo lastnino in javnega funkcionarja. Štirje lažje ranjeni na ovinku pod Melaro Na zahrbtnem ovinku na Ul. Forla-nini so se včeraj popoldne v slikoviti prometni nesreči lažje ranile štiri osebe. Nekaj po 15. uri se je 34-letna Silvia Rigutti iz Boljunca, ob kateri je sedel tudi njen 8-letni sin Andrea, peljala z regato po Ul. Forlanini proti mestu. Na ovinku pod Melaro pa je kljub nizki hitrosti trčila v nasproti vozeči citroen viša, ki ga je upravljala 41-letna Maria Franca iz Ul. Pasteur 49. Sunek je regato vrgel nekaj metrov naprej, tako da je trčila še v renault, ki ga je upravljal 59-letni Claudio Raspaolo iz Ul. Eremo 47. Vsi štirje so se lažje potolkli in se bodo zdravili od deset do petnajst dni. Drevi na Opčinah ponovitev Deština Za letošnji praznik žena na Opčinah je Drago Gorup pripravil, spisal in zrežiral narečno enodejanko Deš-tin. Krstna uprizoritev je požela popoln uspeh in navdušila, tisti, ki se je niso udeležili, pa so spraševali, kdaj bo prišlo do ponovitve. Drevi pa je SKD Tabor končno uspelo vključiti igro v svoj bogat program delovanja. Kdor si torej želi smeha in prijetnega razvedrila, naj pohiti ob 20.30 v openski kulturni hram, v domači Prosvetni dom. Preživelega večera ne bo prav gotovo nikomur žal! ■ Ožji odbor kulturnega društva Kraški dom si je na zadnjem sestanku porazdelil funkcije. Predsednik je Gi-anni Sobani, podpredsednik Bogdan Ravbar, tajnica Ines Škabar, blagajničarka Nives Guštin, gospodar in odgovoren za balinanje Igor Grilanc. Odgovorni za tisk in za stike z javnostjo so Ivan Škabar, Vilma Purič in Daniela Vodopivec. Odgovorna za dramsko skupino je Vesna Guštin, za arhiv Daniela Slapnik, medtem ko nadzorni odbor sestavljajo Mauro Kralj, Milko Križman, Sonja Lazar. Ob smrti drage mame izreka iskreno sožalje svojemu sodelavcu Mirku Slosarju kolektiv Primorskega dnevnika Ob izgubi ljubljene mame Marije Slosar izrekata sožalje Mirku Slosarju in prizadetim sorodnikom mešani pevski zbor M. Pertot in SKD Barkovlje Neva Gombač se je preselila v Ul. Conti Slovenska frizerka odprla nov sodoben salon v središču mesta Frizerski salon na Ul. Conti 13 je dobil novo lastnico. Že dva meseca ga namreč upravlja irizerka Neva Gombač, ki se je iz Doline, kjer je že sedem let uspešno opravljala svoje delo, preselila v mesto. Neva Gombač je svojo kariero z ženskimi pričeskami začela pred približno 13 leti. Takrat je svojo ustvarjalnost posvečala Slovenskemu stalnemu gledališču, kjer je delala šest polnih sezon. Nato pa se je postavila na lastne noge in odprla salon v Dolini. S salonom v mestu se začenja seveda nova iaza njenega dela, pri kateri ji je v pomoč tudi sin Mitja. Stare stranke so se že navadile na novo in lepše okolje, hkrati pa prihajajo k Gombačevi tudi nove, saj ob zagotovljeni sodobni ali bolj klasični pričeski lahko tudi prijetno pokramljajo v slovenščini. Ponovno odprta restavracija Pri dveh orehih v Samatorci V Samatorci so ob tako imenovni Kraški magistrali pred kratkim ponovno odprli gostilno Pri dveh orehih. Gostilno zdaj vodita gospa Ženi Žbogar s sinom Dimitrijem, ponuja pa značilne kraške jedi in pijačo. razstave V TK Galeriji - Ul. sv. Frančiška 20 je na ogled razstava turinske skupine ARTE DEBOLE. V Kosmačevi knjižnici v Tolminu je od danes na ogled potujoča antološka razstava MILKA BAMBIČA. V Kraški galeriji bodo danes, 14. t. m„ odprli skupinsko razstavo, na kateri sodelujejo F. DEGRASSI, R. DE MATTIA, M. ISRAEL, N. LAURENI in E. ŽERJAL. Razstava bo trajala do 15. junija. V galeriji Minerva (Ul. S. Michele 5) razstavlja do 20. t. m. slikar LEOS MON-TREE. V umetnostni galeriji Nadie Bassa-nese - Trg Giotti 8/1 - bo do 31. maja odprta razstava pod naslovom RONDE. Te dni razstavlja slikar R. KUSTERLE; 20. maja ob 18.30 otvoritev razstave slikarke O. PAMICI in 31. maja ob 18.30 otvoritev razstave F. VECCHIETA. V galeriji Cartesius (Ul. Marconi 16) razstavlja do 19. t. m. slikarka MARIA ANNA LOTESTO. V prostorih Kulturnega združenja Voltaire na Trgu S. Giovanni 3 razstavlja tržaški slikar Giovanni FRANZIL -CASAL. Razstava je na ogled vsak delavnik od 16.00 do 19.30 do 20. maja. V KD Tabor na Opčinah bo od 17. t. m., razstavljala ROMANA ZORZUT in FAVIER. Otvoritev bo ob 20.30. Pri otvoritvi bodo sodelovali dijaki učiteljišča A. M. Slomšek. razna obvestila 15. maja, ob 16. uri sv. maša v cerkvici na Pečah. Sindikat upokojencev za Zahodni Kras CGIL sporoča, da bodo na sedežu v Križu izpolnjevali davčne prijave (model 740) z naslednjim urnikom: torek 8.30-12.00, sreda 15.00-18.00 in v petek 8.30- 12.00 in 15.00-18.00. SKD Barkovlje prireja v nedeljo, 22. maja, PRAZNIK 50-LETNIKOV za člane in prijatelje društva. Za informacije telefonirati na št. 415797 v popoldanskih ali večernih urah. Odbor za šolstvo SKGZ, Tržaška knjigarna in IRRSAE vabijo na ogled razstave učil in učnih pripomočkov iz Slovenije za vrtec in osnovno šolo. Razstavišči: TRST - Tržaška knjigarna, Ul. sv. Frančiška 20, vsak dan od torka, 17., do sobote, 21. maja, med rednim delovnim časom; GORICA - Kulturni dom, Ul. Brass 20, vsak popoldan od torka, 24., do sobote, 28. maja, od 17. do 19. ure. koncerti Tržaška pokrajina - Združenje Conti-nuum Musicale Četrti koncert ciklusa Glasba 20. stoletja bo na sporedu v ponedeljek, 16. t. m., ob 20.30 v veliki dvorani Krožka za kulturo in umetnost, Ul. S. Carlo 2. Verdi Sezonski koncerti. Danes, 14. maja, ob 18.00 bo na sporedu koncert komornega orkestra Gledališča Verdi. Dirigent in solist Giorgio Carnini. Izvajali bodo Handlove, Haydnove in Mozartove skladbe. Abonmaji po znižani ceni za študente, upokojence in podjetja so na razpolago pri blagajni gledališča. II Pošto delle Fragole V ponedeljek, 16. t. m., bo ob 20.30 v parku bivše umobolnice pri Sv. Ivanu na sporedu koncert skupine PAOLO DEL SACCO JAZZ OUARTET. Tržaški jazz krožek in Promozioni Ita-lia organizirata od srede, 18., do 21. t. m. ALPE ADRIA JAZZ MEETING, na katerem bo sodelovalo več italijanskih in tujih glasbenikov. Informacije dobite na tel. št. 040/567952-567319. ________gledališča___________ ROSSETTI Nocoj ob 20.30 zadnja predstava Goldonijevega dela LA SERVA AMOROSA z Annamario Guarnieri. Režija Luca Ron-coni. Predstava izven abonmaja. Za abonente popust, za študente pa posebne cene. Prodaja vstopnic pri osrednji blagajni v Pasaži Protti. izleti KD Slovan priredi 22. t. m. izlet na Dolenjsko, kjer si bomo ogledali kmetijske objekte sadjarstva in vrtnarstva. Cena 30.000 lir s kosilom. Vpisujeta Darko in Oskar Grgič, tel. 226286. Zveza vojnih invalidov NOV In Združenje aktivistov osvobodilnega gibanja na Tržaškem ozemlju prirejata 25. maja celodnevni izlet v Soško dolino, Cerkno, bolnico Franjo in Idrijo. Vpisovanje in informacije na sedežu Zveze vojnih invalidov, Ul. Cicerone 8/B, od 9. do 12. ure, tel. 360324. Slovensko planinsko društvo iz Trsta priredi jutri, 15. t. m., izlet z osebnimi avtomobili na Čaven in Kucelj. Zbirališče ob 7. uri na Opčinah pred Prosvetnim domom. V Ajdovščini se bodo pridružili člani Obalnega PD iz Kopra. Hoje je za približno 4 ure. Izlet vodi M. Milič, ki nudi tudi vse informacije (tel. 229258). Združenje pihalnih orkestrov Primorske Zveza slovenskih kulturnih društev pod pokroviteljstvom Občine Zgonik in v sodelovanju s KD Rdeča zvezda in z deželnim sedežem RAI REVIJA PRIMORSKI PIHALNI ORKESTR11988 V Športno-kulturnem centru v Zgoniku JUTRI, 15. maja, ob 17. uri Nastopajo: Pihalni orkester Srečko Kumar - Izola, Godba na pihala Ricma-nje, Občinska godba S. Canzian d'lsonzo, Pihalni orkester rudarjev Idrija KD Upa priredi danes, 14. maja, ob 20.30 v kinodvorani v Bazovici Koncert zborov ALPZ TABOR - Opčine in MePZ LIPA - Bazovica Vabljeni! V Padričah praznujeta danes PEPI in MILKA ŽAGAR (Skapčevi) 50-letnico poroke. Obilo zdravja in še toliko razumevanja kot doslej jima želijo sinova Stojan in Edi z družinama ter vsi, ki ju imajo radi. razne prireditve šolske vesti Predstavniki bralnih značk na Tržaškem so vabljeni na SEJO, ki bo v ponedeljek, 16. t. m., ob 16.30 v prostorih šole F. Bevk na Opčinah. kino ARISTON - 17.00, 22.15 Barfly, r. Barbet Schroeder, i. Mickey Rourke, Faye Du-naway. EXCELSIOR II - 18.30, 21.45 LTnsosteni-bile leggerezza delTessere, dram., ZDA; r. Philip Kaufman; i. Daniel Day Lewis, Lena Olin. EXCELSIOR I - 18.00, 22.15 Paura e amore, r. Margaret Von Trotta; i. Fan-ny Ardant. NAZIONALE IV - 16.30, 22.15 Domani accadra, pust., It. 1987; r. D. Luchetti; i. P. Hendel, G. Guidelli. NAZIONALE II - 16.00, 22.00 LTmplaca-bile, pust., ZDA 1988, r. P. M. Glaser, i. A. Schwarzenegger. NAZIONALE I - 16.30, 22.15 Congiure parallele. FENICE - 18.30, 22.15 Baby Boom, kom.; i. Dyanne Keaton. GRATTACIELO - 16.15, 22.00 L'ummo imperatore, dram., It./ZDA 1987, 203'; r. Bernardo Bertolucci; i. John Lone, Joan Chen. MIGNON - 16.30, 22.15 Love Dream, kom., i. Christopher Lambert, Diane Lane. EDEN - 15.30, 20.00 Un bestiale... trian-golo erotico, porn., NAZIONALE III - 16.00, 22.15 Salgon, □ VITTORIO VENETO - 17.00, 22.10 H sig-nore del male. CAPITOL - 16.30, 22.00 Ouattro cuccioli da salvare, kom., prod. Walt Disney. LUMIERE FICE - 19.30, 22.00 Pazza, dram., ZDA 1988, r. M. Ritt, i. B. Strei-sand, R. Dreyfuss, □ ALCIONE - 16.30, 22.10 II colore viola, RADIO - 15.30, 21.30 Giocht bestiall nel mondo N. 2, pom., Prepovedano mladini pod 14. letom □ - 18. letom □ □ včeraj - danes SKD Tabor - Opčine. Danes, 14. t. m., ob 20.30 ponovitev narečne enodejanke DEŠTIN. Spisal in režiral Drago Gorup. Vabljeni! V Slovenskem kulturnem klubu v Ul. Donizetti 3 bo danes, 14. t. m., inž. Marjan Jevnikar predvajal film "GENIJ V KRATKIH HLAČAH" v izvedbi SKK ter FILM O TAJSKI. Začetek ob 18.30. KD Lonjer-Katinara in ŠD Adria prirejata danes, 14., in jutri, 15. t. m., v Lo-njerju tradicionalno RAZSTAVO DOMAČIH VIN. Oba večera plesa z ansamblom Mara, Neva in Germano, jutri ob 17. uri nastop harmonikarskega ansambla F. Venturini od Domja. Zveza cerkvenih pevskih zborov priredi KONCERT MARIJINIH PESMI jutri, 15. maja, ob 18.30 v cerkvi v Skednju. Glasbena matica - Trst prireja v sredo, 18. t. m., ob 20. uri v Kulturnem domu v Trstu 6. SREČANJE MLADIH SLOVENSKIH GLASBENIKOV TREH DEŽEL: SLOVENIJE, KOROŠKE IN FUR-LANIJE-JULIJSKE KRAJINE. Društvo naravoslovcev in tehnikov TONE PENKO prireja v petek, 20. maja, predavanje univ. prof. Loredane Rizzi Longo na temo: AEROBIOLOGIJA V DEŽELI. V svojih izvajanjih, ki bodo opremljena z diapozitivi, se bo predavateljica ustavila predvsem na alergenih vrstah peloda. Predavanje bo v Peterlinovi dvorani v Ul. Donizetti 3 s pričetkom ob 20.30. Jadralni klub Čupa vabi člane in prijatelje na PRAZNOVANJE 15-LETNICE DELOVANJA, ki bo v soboto, 21. maja, ob 19. uri na društvenem sedežu v Ses-Ijanskem zalivu. Danes, SOBOTA, 14. maja 1988 BONIFACIJ Sonce vzide ob 5.35 in zatone ob 20.28 - Dolžina dneva 14.53 - Luna vzide ob 4.23 in zatone ob 19.10. Jutri, NEDELJA, 15. maja 1988 VNEBOHOD PLIMOVANJE DANES: ob 3.28 najnižja -57 cm, ob 9.41 najvišja 29 cm, ob 15.03 najnižja -27 cm, ob 21.11 najvišja 57 cm. VREME VČERAJ: temperatura zraka 19 stopinj, zračni tlak 1009,9 mb rahlo narašča, veter 20 km na uro severovzhodnik z burjo 35 km na uro, vlaga 48-■ odstotna, nebo pooblačeno, morje močno razgibano, temperatura morja 14 stopinj. ROJSTVA, SMRTI IN OKLICI RODILI SO SE: Matteo Liuezzi, Eriča Papagni, Leonardo Druscovich. UMRLI SO: 85-letna Elisabetta Pavan, 94-letni Augusto Nice, 83-letni Giuseppe Višini, 88-letni Francesco Lapagna, 57-letni Sergio Antonelli, 54-letni Fulvio Sossini, 78-letna Maria Scala Fanigliulo, 83-letna Stefania Weber, 94-letni Michele Grison, 79-letna Ildegarda Dobner, 57-letni Umberto Riva, 82-letna Vittoria Za-nini. OKLICI: geofizik Vittorio Zucconi Galli Fonseca in učiteljica Donatella Degrassi, železničar Luciano Venier in učiteljica Manuela Degrassi, tehnično-znanstveni informator Giampaolo Castro in uradnica Patrizia Rispoli, analitik Massimo Furlan in uradnica Alessandra Visintini, delavec Marco Tebaldi in uradnica Nevia Ghezzo, pismonoša Massimo Creci in uradnica Fulvia Troian, uradnik Alessandro Maci in uradnica Elvira Marrazzo, slaščičar Claudio Bussoli-ni in delavka Lidia Bubnich, mehanik Massimo Baschiera in prodajalka Daniela Deffendi, čistilec Sergio Filippini in gospodinja Maria Pia Coretti, uradnik Eugenio Durante in sanitarna operaterka Ave Zamarian, zdravnik Gian-Luigi Montina in uradnica Gabriella Bisiani, uradnik Vincenzo Timeo in glasbenica Elisabetta Buffulini, livarski delavec Umberto Berlingerio in učiteljica Lore-dana Beccari, trgovec Franco Mistero in prodajalka Cinzia Bracco, trgovec Stefane Vecchiet in trgovka Mara Scocchi, finančni stražnik Ciro Catena in prodajalka Lina Vigini, mehanik Paolo Potocco in frizerka Fabiana Babudri, industrijski izvedenec Tullio Emili in čistilka Miri-am Appe, dipl. v agrariji in trgovka Paola Zorzut, univ. študent Andrea Galim-berti in uradnica Liliana Corte, čuvaj Riccardo Bianchini in prodajalka Anna Nigris, projektant Andrea Pisani in univ. študentka Katja Palcich, delavec Livio Pippan in prodajalka Cinzia Bacchelli, gasilec Fabrizio Turco in prodajalka Lio-nella Moi, Michael Botlo in Fulvia Pilat, učitelj Paolo Cok in učiteljica Nada Ger-zelj, tehnik Loris Del Piero in prodajalka Anna Friolo, zdravnik kirurg Doriano Battigelli in zdravnica kirurginja Giulia Candini, nogometaš Angelo Maurizio Orlando in uradnica Tiziana Gnoato, ing. Gustavo Pegoraro in korespondentka Caterina Vascotto, delavec Elvis Benčič in trgovka Cristina Cecchini, univ. študent Myron Lagouvardos in univ. študentka Paola Mattiassi. DNEVNA IN NOČNA SLUŽBA LEKARN Od ponedeljka, 9., do sobote, ' 14. maja 1988 Dnevna služba - od 8.30 do 19.30 Ul. Dante 7, Istrska ulica 18, Ul. Alpi Giulie 2 (Altura), Ul. S. Cilino 36 (Sv. Ivan). NABREŽINA (tel. 200466) in MILJE -Mazzinijev drevored 1 (tel. 271124) -samo po telefonu za najnujnejše primere. Dnevna služba - od 19.30 do 20.30 Ul. Dante 7, Istrska ulica 18, Ul. Alpi Giulie 2 (Altura), Ul. S. Cilino 36 (Sv. Ivan), Ul. Ginnastica 6, Ul. Cavana 11. NABREŽINA (tel. 200466) in MILJE -Mazzinijev drevored 1 (tel. 271124) -samo po telefonu za najnujnejše primere. Nočna služba - od 20.30 do 8.30 Ul. Ginnastica 6, Ul. Cavana 11. NABREŽINA (tel. 200466) in MILJE -Mazzinijev drevored (tel. 271124) - samo po telefonu za najnujnejše primere. ZDRAVSTVENA DEŽURNA SLUŽBA Nočna služba od 20. do 8. ure, tel. 7761, predpraznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure. 5. SREČANJE OKTETOV PRIMORSKE Kulturni dom SKD Slavec Rlcmanje JUTRI, 15. maja, ob 18. uri Nastopajo: — Oktet Škofije — Tolminski oktet — Oktet F. Bevk - Otalež — Vokalna skupina Sovodenj-ska dekleta — Oktet Nadiža - Kred — Briški oktet - Dobrovo — Oktet Vrtnica - Nova Gorica — Ženska nova skupina KD I. Grbec - Skedenj — Oktet S. Gregorčič - Kobarid — Oktet Javor - Pivka — Tržaški oktet Vabljeni! čestitke Danes poteka 5 let, odkar sta se združila LUISA in MARKO. Da bi ostala še dolgo in trdno združena, jima želi nekdo, ki ju ima rad... Danes slavita zlato poroko PEPI in MILKA ŽAGAR iz Padrič. Ob tem jubileju jima želijo še na mnoga srečna leta sestre z družinami. mali oglasi OSMICO V SOVODNJAH (v vasi) je odprl Franc Lukman (Magrinov). Toči belo in črno vino, posebej priporoča sivi piriot. OSMIČO ima Ferfolja v Medji vasi,^ Toči belo in črno vino. SANCIN KARLO je v Dolini na št. 360 odprl osmico. Toči belo in črno vino. ZDENKO IZ RICMANJ je odprl osmico. Toči belo in črno vino. OSMICO je odprl Karlo Mulič v Repnu št. 50. Toči belo vino in teran. OSMICO ima odprto Robert Pipan v Mavhinjah. OSMICO ima Emil Purič v Repnu. OSMICO je odprl Alojz Kante - Praprot št. 18. Toči belo in črno vino. LUCIJAN KOŠUTA (Simčev), Križ 202, ima odprto osmico. Toči belo in črno vino. ŠPORTNO KATAMARANO, dolžina 4,5 in 5,5 m, ugodno prodam. Tel. 003861/831S56. UPOKOJENEC PRODA kamionček tig-rotto, nosilnost 3-5 ton, v dobrem stanju, cena 1.000.000 lir, možnost dogovora. Anton Drufovka, Vallone delle Acgue 1, tel. 0481/34220. MOTOR CAGIVA 125, letnik 87, prevoženih 1.000 km, prodam za 2.000.000 lir. Tel. 0481/87711. PRODAM fiat uno, motor fire 1000. Tel. 229250. PRODAM mladiče nemške doge, bokser-ja in srebrnega srednjega pudla. Mladiči so cepljeni, z rodovnikom in garantirani za eno leto. Tel. 0481/882317 ob večernih urah. PRODAM stanovanje: 2 sobi, shramba, velika kuhinja, kopalnica, avtonomno ogrevanje na metan. Tel. 54363. SLOVENSKI UPOKOJENI PAR išče v najem stanovanje ali majhno hišo v mestu ali tudi v okolici. Tel. 418044. 17-LETNO DEKLE išče zaposlitev. Tel-200617. 21-LETNO DEKLE išče zaposlitev kot baby-sitter ali kakršnokoli primerno zaposlitev. Tel. 412543. GOSTILNO V PREBENEGU dajem v najem. Telefonirati na št. 231741 ob uri obedov. IŠČEMO hladilnik, po možnosti zastonj' Telefonirati ob uradnih urah na št. 823000 - Silvija. NA RABU si lahko rezervirate letovanj6 v 2- ali 3-posteljnih sobah, v centru mesta, z odličnim zajtrkom, prijaznostjo in izredno čistočo, če telefonirate od 13. do 15. ure vsak dan, razen nedelje, ali zjutraj do 8. ure na št-040/820630. MLADA DRUŽINA z manjšo biokmetij0 odda apartma 25 kv. m z veliko teraso in lepim razgledom na Kras. Naslov: PANČUR Beno, Erzel 12, VIPAVA. V DALMACIJI v okolici Primoštena dajemo v najem 2/4-osebna popolnoffl3 opremljena stanovanja. Ugodne cen®-Informacije po telefonu ob delovni*1 urah na št. 823000 ali zvečer na ’ ■ 224407 - Silvia. IŠČEM APARTMA za dve odrasli oseb1 in štiri otroke ob istrski obali v obdobju od sredine julija do konca avgusta-Tel. 040/212417. SREDNJE KODRE SREBRNE prodam (rodovniški) - dobro leglo - 600.000 n ' Telefonirati na št. 228225. menjalnica 13. 5. 1988 3 Ameriški dolar... Nemška marka .. Francoski frank .. Holandski florint Belgijski frank ... Funt šterling.... Irski šterling... Danska krona_____ Grška drahma ... Kanadski dolar .. 1241.— 741,— 217,— 661,— 35.— 2329,— 1950. -190.— 8,50 980,— Japonski jen ................... * Švicarski frank .................. ^ Avstrijski šiling.............. no Norveška krona ............. -^Ob-__ Švedska krona.................. fl 50 Portugalski eskudo.............. '$o Španska peseta................. L'__ Avstralski dolar .......... n 60 Debeli dinar................... n'go Drobni dinar............... BČIKB BANCA Dl CREDITO Dl TRIESTE TRŽAŠKA KREDITNA BANKA Tele. : Sedež oa0^°°3\ Agencija Domjo o . Agencija Rojan 4 Angažirani rock irskih U2 Trije različni »odtenki« angleškega glasbenega sveta: simionlčno-sperlmentalni rock skupine Pink Floyd, veliko lahkotnejši in brezskrbnejši sound Georgea Michaela ter politično angažirani, ne pa zato manj kakovostni rock skupine U2. V glasbeni oddaji Rockovska not - Notte rock (prihodnjo sredo, na RAI 1, ob 22. 25) bo levji delež razpoložljivega časa posvečen prav tej znani irski rock skupini, ki je s svojim značilnim pristopom do glasbenega poustvarjanja znatno razburila svetovno rockovsko prizorišče. Med drugim si je RAI za ta niz oddaj »priborila« tudi ekskluzivo: v monografski Rockovski noči bo namreč na sporedu edini »special« skupine U2, ki so ga z naslovom Outside it's America posneli na ameriški turneji tega ansambla. sobota 20.30 RAI 2 L’uomo che amo Gatta Danzante (vestern) sobota 23.00 RTV-Lj Frisco Kid (dram.) nedelja 20.30 RAI 1 Correva nel vento (dram.) ponedeljek 20.30 RAI 1 Una calibro 20 per lo specialista (krim.) ponedeljek 20.30 Rete 4 Matrimonio alPitaliana (kom.) torek 20.30 Rete 4 55 giorni a Pechino (pust.) torek 22.20 Italia 1 La valle delPEden (dram.) torek 0.05 RAI 2 Riso amaro (dram.) sreda 20.30 Canale 5 I due nemici (kom), četrtek 21.30 RAI 3 L’inseguito (kom.) petek 20.30 Canale 5 L’agente speciale Mackintosh (krim.) glasba sobota 15.00 RAI 3 The Guess Who (koncert) sobota 17.45 RAI 2 Supertramp Live (koncert) torek 22.00 RTV-Lj Naša pesem - APZ Boris Kraigher torek 23.00 RAI 2 D.O.C. - Dannis and The Jets sreda 22.25 RAI 1 Rockovska noč sreda 23.35 RAI 3 Koncert .Simfonikov RAI iz Turina šport sobota 15.55 RAI 2 Nogomet: Liverpool-Wimbledon sobota 20.25 RAI 3 Košarka: druga finalna tekma play-off sobota 20.30 TV-Kp Avtomobilizem - VN Montecarla nedelja 15.00 RAI 3 Finale medn. teniškega turnirja nedelja 15.15 RAI 2 in TV-Kp Avtomobilizem - VN Montecarla torek 20.30 TV-Kp Nogomet: Madžarska-Avstrija torek 22.00 RAI 3 Košarka: tretja finalna tekma play-off sreda 15.00 RAI 3 Vaterpolo: Italija-SZ sreda 20.10 RAI 1 in 20.30 TV-Kp Nogomet: Bayer Leverkusen-Espanol četrtek 20.25 RAI 2 Nogomet: Torino-Sampdoria ali sobota 10.50 RAI 3 Poskus Trst (dok.) ponedeljek 23.35 RAI 1 Nagrade Hemingway za časnikarstvo sreda 22.15 RTV-Lj Plesni nokturno: Jasna Knez 3 E E f|i Et ^ ® -2 E •g.' * ii i ■Ešli 11.E g ^ Q) h« ^ o> E ^ lili !t!^ .s :i| v n ll _____RAI 1_________________________ 8.25 Tečaj francoščine 8.55 Dok.: Francoske dežele 9.25 Film: II cavaliere blu (i. VVilliam Holden, Lee Remick, Joe Santos) 11.00 Aktualno: Sobotni sejem 12.00 Dnevnik - kratke vesti 12.05 Sobotni sejem (2. del) 12.30 Oddaja o zdravstvu: Check-up 13.30 Dnevnik 13.55 Dnevnik - tri minute 14.00 Tednik prireditev: Prizma 14.45 Športna sobota: mednarodni teniški turnir Italije (moški) 16.30 Oddaja iz Parlamenta 17.00 Otroška oddaja: II sabato dello Zecchino 18.05 Nabožna oddaja 18.20 Izžrebanje loterije 18.20 Variete: Buona Fortuna 19.40 Almanah, vreme in dnevnik 20.30 Variete: Europa Europa 23.00 Dnevnik 23.10 Film: Per strade diverse (dram., ZDA 1981, r. Howard Avedis, i. Karen Black, Tony Lo Bianco) 24.00 Dnevnik - zadnje vesti 0.10 Film: Per strade diverse (2. del) RAI 2________________________ 8.00 Inf. oddaja: Week-end 8.30 Risanke 9.00 Dok.: 1947 - Demokratična izbira Italije, 9.30 Evropski dnevi 10.00 Nanizanka: Lassie 10.25 Film: II segreto delle piramidi (krim., ZDA 1935, r. Louis King, i. Warner Oland, Thomas Beck, vmes (ob 11.00) dnevnik 12.00 Variete: Spremenljivo jasno 13.00 Dnevnik in športne vesti 14.30 Dnevnik - kratke vesti 15.15 Športna oddaja: Start 15.55 Nogomet: Liverpool-Wimbledon, (iz Wembleya) za pokal VB, vmes (ob 16.45) dnevnik 17.45 Glasbena oddaja: D.O.C. - Su-pertramp Live 18.30 Dnevnik - športne vesti 18.45 Nan.: Faber, 1'investigatore 19.45 Dnevnik in športne vesti 20.30 Film: L'uomo che amo Gatta Danzante (vestern, ZDA 1975, r. Richard C. Sarafian, i. Burt Rey-nolds, Sarah Miles) 22.30 Dnevnik, nato Rosa & Chic 23.30 Športne vesti RAI 3________________________ 10.50 Dokumentarec: Poskus Trst (ured. Marina Silvestri, glasba Silvio Donati) 12.00 Aktualna oddaja: Magazine 3 14.00 Deželne vesti 14.30 Variete: Helzapoppin 15.00 Glasbena oddaja: Concertone -The Guess Who 15.50 Rugby: Rovigo-Petrarca 16.30 Tenis: mednarodno prvenstvo Italije (moški) 19.00 Vreme in dnevnik 19.30 Deželne vesti 19.45 Glasbena rubrika: Videoclip 19.50 Športna oddaja: Domani si gioca (vodi Gianni Mina) 20.25 Košarka: druga finalna tekma play-off 22.00 Film: Ercole contro Roma (pust., It. 1964, r. Piero Pierotti, i. Alan Steel, Daniele Vargas) 22.45 Dnevnik 23.35 Variete: Hellzapoppin - Pogled za kulise 0.05 Dnevnik - zadnje vesti 0.20 Filmske novosti 0.25 Variete: Fuori orario C' 11 : ii ii BIII : :: ..... ."■Isa,,:. fVw... ■'It •liiii * tl ’ RTV Ljubljana_______________ 8.00 Otroška odd.: Radovedni Taček 8.15 Mladinska oddaja: Pamet je boljša kot žamet 8.20 Črtica: V gozdu (Ivan Cankar) 8.35 Nadaljevanka: V znamenju dvojčkov 8.55 Nadaljevanka: Erazem in potepuh (pon. 2. dela) 9.35 Makedonske ljudske pripovedke 10.10 Tedenski zabavnik 11.25 Republiška revija MPZ Zagorje 11.55 Aktualno 12.40 Jubilejna teveteka 15.50 Film: Kekčeve ukane (Slov.) 17.05 Festival otroške popevke: Zlati cekin (posnetek iz Bologne) 18.25 Da ne bi bolelo: Astma 18.45 Risanka 19.00 Vreme, Knjiga in Zrno 19.30 Dnevnik in vreme 20.00 Naš utrip, nato Žrebanje 3x3 20.30 Nad.: Dolgo vroče poletje 21.25 Križ Kraž 22.45 Dnevnik 23.00 Film: Frisco Kid (dram., ZDA 1979, r. Robert Aldrich, i. Gene Wilder, Harrison Ford) TV Koper____________________ 13.30 TVD Novice 13.40 Športne vesti: Sportime 13.50 Šport: mednarodni teniški turnir Italije 16.00 TVD Novice 16.10 Kronika in reportaže: Šport spektakel 18.50 TVD Novice 19.00 Športne vesti: Sportime 19.30 TVD Vsedanes 20.00 Tednik - mednarodne vesti 20.30 Šport: avtomobilizem, VN Mon-tecarla 21.30 Šport: mednarodni teniški turnir Italije 23.00 TVD Novice 23.10 Športne vesti: Sportime 23.30 Kolesarstvo: Las Rozas-Villalba (iz Španije) ( jtsp n jMfc mm Wt9k m i pan ::::: ::::::: :::::::::::::: - ::::::: ■:!:::!! - I::!: iiiiiiiilšiii • CANALE5 7.00 Rubrika: Dobro jutro, Italija 7.20 Risanke 10.00 Nanizanka: Arcibaldo 10.30 Kvizi: Cantando can-tando, 11.50 Tuttinfa-miglia, 12.40 11 pranzo e servito 13.30 Nanizanka: I Jefferson 14.00 Film: lo la conoscevo bene (dram., It.-Fr. 1965, r. Antonio Piet-rangeli, i. Nino Manfredi, Ugo Tognazzi) 16.00 Film: II medico e lo stregone (kom., It.-Fr. 1957, r. Mario Moni-celli, i. M. Mastroian-ni, V. De Sica) 18.15 Nanizanki: VVebster, 18.45 Love Boat 19.45 Kviz: Tra moglie e ma-rito 20.30 Film: lo so che tu sai che io so (kom., It. 1982, r. A. Sordi, i. Monica Vitti, Alberto Sordi) 22.45 Nanizanke: Top se-cret, 23.45 Glitter, 0.45 Gli intoccabili, 1.45 Sguadra Speciale RETEOUATTRO 8.15 Nanizanka: La grande vallata 9.00 Film: Botta e risposta (kom., It. 1949, r. Mario Soldati, i. Nino Taran-to, Isa Barzizza) 11.00 Nan.: Strega per amo-re, 11.30 Giorno per gi-orno, 12.00 La piccola grande Neli, 12.30 Vi-cini troppo vicini 13.00 Otroški spored: Ciao Ciao, vmes risanke Flo, Mimi, Isidoro 14.30 Nanizanka: Detective per amore 15.30 Film: Sogno di Bohe-me (glas., ZDA 1953, r. Gordon Douglas, i. Kathryn Grayson) 17.15 Nan.: Yellow Rose 18.15 Kviza: Cest la vie, 18.45 Gioco delle cop-pie 19.30 Informativna oddaja: Dovere di cronaca 20.30 Film: Le ali delle aqui-le (biog., ZDA 1956, r. John Ford, i. John Wayne, Maureen O’-Hara) 22.30 Filmska rubrika: Cine-ma & Co. 23.00 Rubrika iz Parlamenta 23.55 Informativna oddaja: Dovere di cronaca 0.55 Nanizanki: Vegas, 1.50 Missione impossibile ITALIA 1__________ 8.30 Nanizanke: L'uomo da sei milioni di dollari, 9.30 Wonder Woman, 10.30 Kung Fu, 11.30 Agenzia Rockford, 12.15 Charlie's Angels 13.30 Športne vesti 14.15 Šport: American Bali 15.00 Nanizanka: Chips 16.00 Otroški spored: Bim bum bam, vmes risanke Candy, Denni, Cle-mentine 18.00 Variete: Musiča e! 19.00 Nan.: Simon & Simon 20.00 Risanka: Maple Town 20.30 Film: Un genio, due compari, un pollo (vestern, It. 1975, r. Damia-no Damiani, i. Terence Hill, Klaus Kinski) 22.55 Športna oddaja: Su-perstars of wrestling 23.15 Šport: boks 23.50 Šport: Grand Prix 0.55 Film: Luomo perduto (krim.,'ZDA 1969, r. Robert A. Aurthur, i. Sid-ney Poitier, Joanna Shimkus) TELEPADOVA 12.30 Nadaljevanka: I Ryan 13.30 Risanke 14.15 Nadaljevanki: Una vita da vivere, 16.30 Piume e paillettes 17.00 Nan.: Mary Hartman 17.30 Risanke: Dungeons e Dragons, Thunder-birds, She-Ra, Masters 19.30 Nan.: Gunsmoke 20.30 Film: La supplente va in citt& (kom., It. 1979, r. Vittorio De Sisti, i. Carmen Villani) 22.30 Kviz: Colpo grosso speciale 24.00 Aktualno: Profondo news TELEFRIULI 14.30 Risanke 15.30 Dražba 16.00 Glas. odd.: Musič Box 17.15 Nanizanka: La signora e il fantasma 17.45 Risanke 18.15 Nad.: Le avventure di Galeb VVilliams 19.00 Dnevnik 19.30 Rubrika: Dan za dnem 20.00 Nanizanka: Mistero in galleria 20.30 Film: Cristo si e fermato a Eboli (dram., It. 1979, r. Francesco Ro-siu, i. G. M. Volonte, L. Massari) 22.30 Dnevnik 23.00 Rubrika: Dan za dnem 23.30 Dražba 24.00 Opera: Madame But-terfly (G. Puccini) 1.30 Informativna oddaja: News dal mondo TELEOUATTRO iilj! ii:; 1 .________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________ RAI 1________________________ 9.00 Dokumentarec: Ouarkov svet (vodi Piero Angela) 10.00 Ekološka oddaja: Zelena linija 11.00 Maša 11.55 Nabožna oddaja 12.15 Zelena linija (2. del) 13.00 Dnevnik - ob enih 13.30 Dnevnik - vesti 13.55 Kviz: Toto TV (vodita Maria Giovanna Elmi in Paolo Valenti) 14.00 Variete: Domenica in... (pripravila Gianni Boncompagni in Irene Ghergo, vodi Lino Banfi, športne kronike Paola Valentija) 14.20 Športne vesti 16.50 Športne vesti 17.50 Športne vesti 18.25 Športna rubrika: 90. minuta 19.50 Vreme in dnevnik 20.30 Film: Correva nel vento (dram., ZDA 1980, r. Keith Merrill, i. Trevor Howard, Nick Ramus) 22.05 Športna nedelja (pripravila Tito Stagno in Carlo Sassi) 24.00 Dnevnik - zadnje vesti 0.10 Rubrika: Knjiga - prijateljica (ured. Gaetano Nanetti) RAI 2_________________________ 8.00 Informativna oddaja: Week-end 8.30 Zabavna oddaja: Patatrac, vmes risanka, nanizanka in igre 10.20 Nanizanka: Mr. Belvedere 10.45 Film: Andy Hardy incontra una debuttante (kom., ZDA 1940, r. George B. Seitz, i. Mickey Roo-ney, Judy Garland) 12.10 Week-end (2. del) 12.30 Variete: Piccoli e grandi fanš 13.00 Dnevnik - ob trinajstih 13.20 Dnevnik - športne vesti 13.30 Piccoli e grandi fans (2. del) 15.15 Športna oddaja: Studio e Stadio, vmes EP v avtomobilizmu F1 (iz Montecarla) in konjske dirke (iz Rima) 17.30 Variete: Chi tiriamo in ballo 18.50 Ital. nog. prvenstvo A lige 19.45 Vreme in dnevnik 20.00 Športna oddaja: Domenica sprint 20.30 Variete: Chi tiriamo in ballo 22.05 Dnevnik - nocoj 22.20 Aktualno: Mixer 23.30 Oddaja o protestantizmu 23.55 Tednik o umetnosti, literaturi in znanosti: L'Aquilone RAI 3_______________________ 10.30 Shod alpincev (iz Turina) 11.10 Koncert: Musiča mušica - nastopa Accademia Filarmonica Romana (violina in viola Pinchas Zukerman, klavir Marc Neikrug; Brahms - Sonata v G-duru št. 1) 11.40 Film: Fra le tue braccia (kom., ZDA 1946, r. Ernest Lubitsch, i. Jennifer Jones, Charles Boyer) 13.15 Variete: Waku Waku 14.10 Šport: karting (iz Perugie) 14.30 Variete: Va pensiero, vmes finalna srečanja mednarodnega moškega teniškega turnirja Italije 18.25 Ital. nog. prvenstvo B lige 19.00 Vreme in dnevnik, nato športna oddaja Domenica gol 19.30 Deželne vesti 19.40 Deželne športne vesti 20.00 Rubrika: 20 let prej 20.30 Tednik: Alla ricerca delParca -Pustolovščina med spominom in aktualnostjo (urednik Mino Da-mato) 22.40 Filmske novosti 22.45 Dnevnik - zadnje vesti 23.00 Deželne in športne vesti RTV Ljubljana________________ 9.20 Otroška oddaja: Živ žav 10.15 Nanizanka: Grizli Adams 10.40 Nadaljevanka: Dolgo vroče poletje (pon. 1. dela) 11.30 Glasbena oddaja: Domači ansambli - Ansambel Mihe Dovžana 12.00 Kmetijska oddaja: Ljudje in zemlja 12.30 Dokumentarec: Živali pred kamero - Snežne opice na Japonskem (pon.) 15.25 Nadaljevanka: Sinovi in hčere steklarja Jakoba (6. del) 16.25 Film: Preko mostu (dram., Kit. 1983, r. Bai Chen, i. Gong Xue, Zhang Tielin, Wang Ping) 18.15 Aktualna oddaja: Slovenci v zamejstvu 17.45 Variete: TV kavarna 18.45 Risanka 19.00 Vreme in TV Mernik 19.16 TV Okno in Zrno 19.30 Dnevnik in vreme 20.05 Nadaljevanka: Obljubljena dežela (3. del) 20.55 Aktualna oddaja: Zdravo TV Koper 9.30 Športna oddaja: Juke box 10.00 Kronika in reportaže: Šport spektakel 13.30 TVD Novice 13.40 Rubrika ženskega športa: Donna Kopertina 14.10 Športna oddaja: Juke box 15.10 Šport: avtomobilizem, VN Montecarla 17.45 Šport: EP v biljardu (iz Stockholma) 18.45 Šport: teniški turnir USA Clay Court, moški polfinale 20.30 Šport: avtomobilizem, VN Montecarla (pon.) 22.00 TV Novice 22.10 Šport: mednarodni teniški turnir Italije, moški polfinale (iz Rima) 24.00 Kolesarstvo: Villalba-Madrid (iz Španije) IH^ ir^nFiKf p* a-, g Ig*« :::::: :::::::: 1 JJ ! : ; v, : ::: :::::::: CANALE5 8.30 Nabožna oddaja 9.30 Rubrika: Qui časa 10.00 Nanizanka: Lottery 11.00 Aktualno: II Girasole 11.30 Nanizanki: I cingue del guinto piano, 12.00 Love Boat 13.00 Glasbena oddaja: Su-perclassifica Show 14.00 Variete: La Giostra 14.50 Rubrika: Forum 15.20 Kviza: OK Bimbi, 16.00 Parole doro 17.15 Film: La collina della felicita (kom., ZDA 1951, r. Henry King, i. Susan Hayward) 19.05 Nan.: Časa Vianello 19.35 Kviz: Tra moglie e ma-rito vip 20.30 Nad.: Napoleone e Giuseppina (2. del) 22.30 Rubrika: Nonsolomo-da 23.15 Nanizanke: Mac Gru-der e Loud, 0.15 Gli in-toccabili, 1.15 Sguadra speciale RETEOUATTRO 8.00 Nabožna oddaja 8.30 Nanizanka: La grande vallata 9.15 Aktualno: Italija sprašuje 10.20 Dokumentarec: Vojne brez meja (pon.) 11.00 Rubrika iz Parlamenta 12.00 Tednik: Tv Tivu 13.00 Informativna oddaja: Dovere di cronaca 14.00 Otroška oddaja: Ciao Ciao, vmes risanke F16, Mimi, Isidoro & Dingbat 15.30 Film: Susanna e le Giubbe Rosse (kom., ZDA 1039, r. William Seiter, i. Shirley Tem-ple, Randolph Scott) 17.30 Šport: golf 18.30 Aktualno: Novi svet 19.30 Tednik: Tv Tivii 20.30 Film: Lo strangolatore di Boston (krim., ZDA 1968, r. R. Fleischer, i. Tony Curtis, Henry Fonda) 22.40 Tednik: Tv Tivii 23.40 Rubika iz Parlamenta 0.40 Nanizanki: Vegas, 1.35 Missione impossibile ITALIA 1___________ 8.30 Otroška oddaja: Bim bum bam, vmes risanke Willy Fog, Ewoks 10.30 Nanizanke: Gemelli Edison, 11.00 Mani-mal, 12.00 Automan 13.00 Športni tednik: Grand Prix 14.00 Film: II ragazzo che sorride (glas., It. 1968, r. Aldo Grimaldi, i. Al Band, Rocky Roberts) 16.00 Nanizanka: Legmen 17.00 Otroška oddaja: Bim bum bam, vmes risanke Candy Candy, Jem, Clementine 18.30 Risanke: Alvin Show, 19.00 Berenstain Bears, 19.30 Denni, 20.00 I Puffi 20.30 Film: Anche gli angeli tirano di destro (kom., It. 1974, r. Enzo Barbo-ni, i. Giuliano Gemma, Ricky Bruch) 22.40 Film: Ku Fu? Dalla Si-cilia con furore (kom., It. 1973, r. F. Cicero, i. Franco Franchi) 0.30 Film: S.O.S. naufragio nello spazio (fant., ZDA 1964, r. Byron Kaskin, i. Paul Man-tee) TELEPADOVA 14.00 Ekološka rubrika: Ita-lia 7 za življenje 15.00 Film: Da guando te ne andasti (dram., ZDA 1944, r. J. Cromwell, i. Claudette Bolbert) 18.00 Glasbena oddaja: Top ofthe Pops 18.30 Aktualno: Vesti iz ZDA 19.30 Nad.: Falcon Crest 20.30 Film: Sfrattato cerca časa eguo canone (kom., It. 1983, r. Pier F. Pingitore, i. Pippo Franco) 22.30 Rubrika: Fuori gioco 23.30 Nanizanka: I boss del dollaro TELEFRIULI_________ 12.15 Rubrika o motorjih 12.45 Ekološka rubrika: Zelena dežela 13.15 Variete: Buinesere Friul 15.45 Rubrika: Župan in njegovi ljudje 17.30 Nanizanka: Si e giova-ni solo due volte 18.00 Dokumentarec: Glavna mesta Evrope 19.00 Športne vesti 20.00 Nanizanka: Mistero in galleria 20.30 Film: Cristo si e fermato a Eboli (dram., It. 1979, r. F. Rosiu, i. G. M. Volonte, L. Massa- ri) 22.30 Nan.: II perduto amore 23.00 Športna oddaja: Tele-friuli šport 24.00 Informativna oddaja: News dalmondo TELEOUATTRO (Se povezuje s sporedi Italia 1) Lastne oddaje: 19.30 Dnevnik in športni pregled 20.30 Zadnje vesti in športni pregled ■pas lili lil I im M. ."Sitei ■r: IT F* = itt I..r: N O > N I N O > li u § » 13 &1 1? ro_ K- II I ^ li «> ° 'S 1» d) JL ililii:!:::. iiliiii T....iS .. ^ f iliiiiliiiiiiill! i::: i;::!:!:: :::::::::::::::: ::::: H:!!: !!:• I::: liiiiilijiiiHU ••I:: :::: ITALIJANSKA TELEVIZIJA RAI 1_________________________ 7.15 Inf. oddaja: Uno Mattina 9.35 Variete: Dadaumpa 10.30 Dnevnik 10.40 Rubrika: Okrog nas 11.30 Nad.: II conte di Montecristo 12.00 Dnevnik - kratke vesti 12.05 Variete: Fronto... e la Rai? 13.30 Dnevnik 14.00 Politična tribuna 14.15 Dokumentarec: Ouarkov svet 15.00 Sedem dni v Parlamentu 15.30 Športni ponedeljek 16.00 Otroška oddaja: Big!, vmes igre in risanke 17.35 Inf. odd.: Beseda in življenje 18.-00 Dnevnik - kratke vesti 18.05 Kviz: Parola mia 19.30 Rubrika: Knjiga - prijateljica 19.40 Almanah, vreme in dnevnik 20.30 Film: Una calibro 20 per lo specialista (krim., ZDA 1971, r. Michael Cimino, i. Clint Eastwood) 22.25 Dnevnik - posebna oddaja 23.35 Aktualno: Podeljevanje nagrad Hemingway za časnikarstvo 24.00 Dnevnik - nočne vesti 0.35 Ital. prvenstvo v jadranju RAI 2 8.00 Prva izdaja in telovadba 9.00 Matineja: Italija se prebuja 10.00 Rubrika: V dobrem počutju 11.00 Dnevnik - kratke vesti 11.05 Inf. oddaja: Italijani po svetu 11.30 Kviz: Paroliamo 11.55 Variete: Mezzogiorno č... 13.00 Dnevnik - ob trinajstih 13.40 Nadaljevanka: Ouando si ama 14.30 Dnevnik in športne vesti 15.00 Glasbena oddaja: D.O.C. 16.00 Nanizanka: Lassie 16.30 Kviz: Farfade 17.05 Dok.: II piacere di conoscere 17.45 IV. mednarodni kongres: Informatika in juridična ureditev 18.30 Dnevnik - športne vesti 18.45 Nan.: Faber, 1'investigatore 19.45 Horoskop, vreme, dnevnik, šport 20.30 Nadaljevanka: Capitol 21.30 Inf. oddaja: Mixer kultura 22.05 Politična tribuna 22.45 Filmska oddaja: Totojev Planet 23.30 Dnevnik 24.00 Film: Ero uno sposo di guerra (kom., ZDA 1949, r. Howard W. Hawks, i. Cary Grant) RAI 3________________________ 12.00 Informativna oddaja: Meridiana (vodi Ilaria Guerrini) 14.00 Deželne vesti 14.30 Izobr. odd.: S.O.S. 011/8819 - Pomoč pri domačih nalogah dijakov nižje srednje šole 15.30 Človek in okolje: Verdeazzurro 16.00 Umetnostna gimnastika (prenos iz Avignona) 17.30 Športni dnevnik: Derby 17.45 Dokumentarec: Geo Reprint 18.30 Nanizanka: Vita da strega 19.00 Vreme in dnevnik 19.30 Deželne vesti 19.45 Deželne športne vesti 20.00 Izobraževalna oddaja: Dante Alighieri - Božanska komedija, Pekel, 25. spev (bere Giorgio Al bertazzi) 20.30 Nanizanka: Bronk 21.20 Aktualno: Dan na Preturi (pripravili Nini Perno in Roberta Petrelluzzi) 22.05 Dnevnik - vesti 22.15 Športna oddaja: Ponedeljkov proces 23.45 Dnevnik - zadnje vesti RTV Ljubljana________________ 10.00 Mozaik. Naš utrip 10.15 Zrcalo tedna 10.30 Film: Grog (krim., It. 1982, r. Francesco Laudadio, i. Franco Nero, Cristina S. Pascual) 16.50 Mozaik. Naš utrip (pon.) 17.20 Zrcalo tedna 17.35 Otroška oddaja: Radovedni Ta-ček - Pust (Pust ni samo čas norčij in veselja, za marsikoga je tudi naporen in neprijeten čas. To Taček izkusi na svoji koži in nič čudnega, da ni preveč navdušen nad njim. Seveda pa vse le ni tako črno...) 17.45 Mekedonske ljudske pripovedke 18.15 Dok.: Živali pred kamero - Snež- ne opice na Japonskem (2. del) 18.35 Dokumentarna filma: Odraščanje, Ljubezen 18.45 Risanka 19.00 Vreme in Obzornik 19.13 TV Okno in Zrno 19.30 Dnevnik in vreme 20.05 Nad.: Pogled v ogledalu 21.40 Aktualno 23.10 Dnevnik TV Koper 13.30 TVD Novice 13.40 Športne vesti: Sportime 13.50 Šport: avtomobilizem, VN Mon-tecarla (pon.) 16.00 TVD Novice 16.10 Rubrika ženskega športa: Donna Kopertina 16.40 Kronika in reportaže: Šport spektakel 18.50 TVD Novice 19.00 Odprta meja 19.30 TVD Vsedanes 20.00 Politični tednik 20.30 Šport: mednarodni teniški turnir Italije (iz Rima) 23.30 TVD Novice 22.40 Športne vesti: Sportime 23.00 Športna oddaja: Juke Box 23.30 Nogomet: superpokal Amerike, River Plate-Olimpia (pon.) ;:!!!! lili! ■ ■■■■■■■ !!!!!!! Hiliiiliiii !!!!!!!!! !!!! !!!! ::::::::: !!!!!! :!!: !!!!! “ i!!!!! miš: !!!! im::::: :::::: ::::: it: u :: :■ im iiii mi:: iiiiiiiiiiiiiii iiiii! •im! SIISI iiii CANALE 5____________ 7.00 Rubrika: Dobro jutro, Italija 7.20 Risanke 9.00 Nanizanka: Arcibaldo 9.30 Nadaljevanka: General Hospital 10.30 Kvizi: Cantando can-tando, 11.15. Tuttinfa-miglia, 12.00 Bis, 12.40 II pranzo e servito 13.30 Nad.: Sentieri 14.30 Kviz: Fantasia 15.00 Film: Ombre malesi (dram., ZDA 1940, r. William Wyler, i. Bette Davis) 17.05 Nanizanka: Aliče 17.35 Kviz: Doppio slalom 18.05 Nan.: Webster, 18.40 I cingue del guinto piano, 19.101 Jefferson 19.40 Kviz: Tra moglie e ma-rito 20.30 Film: Testa o croce (kom., It. 1982, r. Nanni Loy, i. Renato Pozzet-to, Nino Manfredi) 22.40 Nan.: Časa Vianello 23.10 Variete: Maurizio Cos- tanzo Show 0.25 Rubrika: Premiere 0.35 Nanizanki: Gli intoc-cabili, 1.35 Sguadra _____speciale_____________ RETEOUATTRO 8.30 Nanizanka: La grande vallata 9.15 Film: Cerasella (kom., It. 1959, r. R. Mataraz-zo, i. Claudia Mori) 11.00 Nan.: Strega per amo-re, 11.30 Giorno per gi-orno, 12.00 La piccola grande Neli, 12.30 Vi-cini troppo vicini 13.00 Otroška oddaja: Ciao Ciao, vmes risanke Flo, Mimi, Isidoro 14.30 Nadaljevanke: La val-le dei pini, 15.30 Gosi gira il mondo, 16.30 Aspettando il domani, 17.15 Febbre d'amore 18.15 Kviza: Cest la vie, 18.45 Gioco delle cop-pie 19.30 Nanizanka: Quincy 20.30 Film: Matrimonio aH'i-taliana (kom., It. 1964, r. Vittorio De Sica, i. Sophia Loren, Marcel-lo Mastroianni) 22.35 Dokumentarec: Vojne brez meja 23.15 Aktualno: Il mondo nuovo 0.10 Nanizanke: Vegas, 1.05 Missione impossi-bile, 2.00 Adam 12 ITALIA 1___________ 8.30 Nanizanke: Luomo da sei milioni di dollari, 9.25 Wonder Woman, 10.20 Kung Fu, 11.20 Agenzia Rockford, 12.15 Charlie's Angels, 13.20 Arnold 13.50 Variete: Smile 14.20 Glasbena oddaja: Dee-jay Television 15.00 Nanizanka: Chips 16.00 Otroška oddaja: Bim bum bam, vmes risanke Candy Candy, Ghostbusters, Hilary 18.00 Nanizanke: Hazzard, 19.00 Simon & Simon, 20.00 Licia 20.30 Glasbena oddaja: Be Bop A Lula 21.30 Film: Non son degno di te (glas., It. 1965, r. Ettore M. Fizzarotti, i. Gianni Morandi, Laura Efrikian) 22.30 Variete: LAraba Penice 23.45 Film: Cristoforo Co-lombo di professiojie scopritore (pust., Šp. 1972, r. Mariano Ozo-res, i. Andreas Pajares) 1.25 Nanizanka: La strana coppia TELEPADOVA 13.30 Risanke 14.15 Nad.: Una vita da vive-re, 15.00 Dancing Days, 16.30 Piume e paillettes 17.00 Nan.: Mary Hartman 17.30 Risanke 19.30 Nan.: Gunsmoke 20.30 Film: Giovani, belle... probabilmente ricche (kom., It. 1982, r. Mic-hele M. Tarantini, i. Nadia Cassini, Car-men Russo) 22.30 Kviz: Colpo grosso 23.30 Športna odd.: Speedy 0.30 Film TELEFRIULI_________ 11.15 Nan.: Airline, 12.15 La vita comincia a qua-ranfanni 13.00 Dokumentarec: Garibaldijeva Amerika 13.30 Nanizanka: Rattles ladro gentiluomo 14.30 Risanke 15.30 Glas. odd.: Musič box 18.00 Rubrika: A carte sco-perte 18.15 Nad.: Le avventure di Caleb VVilliams 19.00 Dnevnik 19.30 Rubrika: Dan za dnem 20.00 Športna rubrika 21.00 Šport: košarka 22.30 Dnevnik 23.00 Rubrika: Dan za dnem 23.30 Dražba 24.00 Informativna oddaja: News dal mondo TELEOUATTRO (Se povezuje s sporedi Italia 1) Lastne oddaje: 19.30 Dogodki in odmevi 23.45 Dogodki in odmevi I ITALIJANSKA TELEVIZIJA RAI 1__________________________ 7.15 Inf. oddaja: Uno Mattina 9.35 Variete: Dadaumpa 10.30 Dnevnik 10.40 Rubrika: Okrog nas 11.30 Nad.: II conte di Montecristo 12.00 Dnevnik - kratke vesti 12.05 Variete: Fronto... e la Rai? 13.30 Dnevnik 14.00 Politična tribuna 14.15 Dok. oddaja: Ouarkov svet 15.00 Aktualno: Italijanske kronike 15.30 Dnevnik - kronike 16.00 Otroška oddaja: Big! 17.35 Aktualna oddaja: Spaziolibero 17.55 Danes v Parlamentu 18.00 Dnevnik, nato kviz Parola mia 19.30 Rubrika: Knjiga - prijateljica 19.40 Almanah, vreme in dnevnik 20.30 Aktualno: II caso 21.45 Film: Maciste alla corte del Gran Khan (pust., It. 1961, r. Ric-cardo Fredda, i. Gordon Scott, Helene Chanel) 22.45 Dnevnik, nato film (2. del) 24.00 Dnevnik - zadnje vesti 0.15 Izobraževalna oddaja: Muzej za predmete, muzej za ljudi RAI 2 8.00 Prva izdaja in telovadba 9.00 Matineja: Italija se prebuja 10.00 Rubrika: V prijetnem počutju 11.00 Dnevnik, nato tečaj angleščine 11.30 Kviz: Paroliamo 11.55 Variete: Mezzogiorno e... 13.00 Dnevnik - ob trinajstih 13.40 Nadaljevanka: Ouando si ama 14.35 Dnevnik in športne vesti 15.00 Glasbena oddaja: D.O.C. 16.00 Nan.: Lassie, nato kviz Farfade 17.00 Dnevnik - kratke vesti 17.05 Rubrika: V prijetnem počutju 18.05 Nan.: Uno psicologo per tutti 18.30 Dnevnik - športne vesti 18.45 Nanizanka: Cuore e batticuore 19.30 Horoskop, vreme, dnevnik, šport 20.30 Film: I banditi del tempo (fant., VB 1982, r. Terry Gilliam, i. Cra-ig Warnock, Sean Connery) 22.30 Politična tribuna 23.00 Glasbena oddaja: D.O.C. specia-le - Dannis and The Jets 23.30 Dnevnik - zadnje vesti 0.05 Film: Riso amaro (dram., It. 1949, r. Giuseppe De Santis, i. Silvana Mangano, Vittorio Gassman) RAI 3________________________| 12.00 Informativna oddaja: Meridiana - Človek in njegovo okolje 14.00 Deželne vesti 14.30 Izobr. odd.: S.O.S. 011/8819 - Pomoč pri domačih nalogah dijakov nižje srednje šole 15.00 Šport: ameriški football 16.00 Športna oddaja: Prvaki - najlepše nogometne tekme EP, Italija-Jugoslavija (10. 6. 1968) 17.30 Športni dnevnik: Derby 18.30 Nanizanka: Vita da strega 19.00 Vreme in dnevnik 19.30 Deželne vesti 19.45 Rubrika: 20 let prej 20.00 Izobraževalna oddaja: Dante Alighieri - Božanska komedija, Pekel, 26. spev (bere Giorgio Al-bertazzi) 20.30 Variete: Trasmissione forzata (nastopata Dario Fo in Franca Rame) 22.00 Košarka: tretja finalna tekma play-off 22.40 Dnevnik, nato košarka 23.30 Variete: Hellzapoppin 24.00 Dnevnik - zadnje vesti _____RTV Ljubljana________________ 10.00 Mozaik. Šolska TV: Kemija -Elektrokemija; Biologija - Kako nastanejo fosili 11.00 Tečaj angleščine 16.25 Mozaik. Šolska TV (pon.) 17.25 Mladinska oddaja: Pamet je boljša kot žamet - Coprnije z vodo (Čista voda ni tako čista, kot se nam zdi na prvi pogled. Če voda izpari iz kozarca, ostane na dnu bela obloga. Voda skrije tudi sol. Če damo žličko soli v kozarec vode, se sol raztopi - ne vidimo je več...) 17.30 Tedenski zabavnik 18.45 Risanka 19.00 Vreme in Obzornik 19.13 TV Okno in Zrno 19.30 Dnevnik in vreme 20.05 Kratki filmi: Telestar (A. Vokač), Kronologija pogodbe (I. Zupe), Dež (M. Weiss), izbor produkcije študentov AGRFT 21.05 Kulturna oddaja: Osmi dan 21.45 Dnevnik 22.00 Glasbena oddaja: Naša pesem -APZ Boris Kraigher TV Koper_____________________ 13.30 TVD Novice 13.40 Športne vesti: Sportime 13.50 Šport: košarka NBA 15.30 Športna oddaja: Juke box 16.00 TVD Novice 16.10 Rubrika ženskega športa: Donna Kopertina 16.40 Kronika in reportaže: Šport spektakel 18.50 TVD Novice 19.00 Odprta meja 19.30 TVD Vsedanes 20.00 Rubrika ženskega športa: Donna Kopertina 20.30 Nogomet: Madžarska-Avstrija 22.15 TVD Novice 22.25 Športne vesti: Sportime 22.45 Športna oddaja: Juke box 23.15 Šport: mednarodni teniški turnir Italije (pon.) CANALE5_____________ 7.00 Rubrika: Dobro jutro, Italija 7.20 Risanke 8.20 Aktualno: News 9.00 Nanizanka: Arcibaldo 9.30 Nadaljevanka: General Hospital 10.30 Kviz: Čantando can-tando, 11.15 Tuttinfa-miglia, 12.00 Bis, 12.40 II pranzo e servito 13.30 Nad.: Sentieri 14.30 Kviz: Fantasia 15.00 Film: Spada nel deser-to (dram., ZDA 1949, r. George Sherman, i. Jeff Chandler, Dana Andrews) 17.05 Nanizanka: Aliče 17.35 Kviz: Doppio slalom 18.05 Nanizanke: Webster, 18.40 I cingue del guinto piano, 19.10 I Jefferson 19.40 Kviz: Tra moglie e ma-rito 20.30 Nanizanki: Dynasty, 22.301 Colby 0.45 Filmska rubrika: Premiere 0.55 Nanizanki: Gli intoc-cabili, 1.55 Sguadra speciale 8.30 Nanizanka: La grande vallata 9.15 Film: Vertigine (dram., It. 1941, r. Guido Brig-none, i. Camilla Horn, Beniamino Gigli) 11.00 Nanizanke: Strega per amore, 11.30 Giorno per giorno, 12.00 La piccola grande Neli, 12.30 Vicini troppo vi-cini 13.00 Otroška oddaja: Ciao Ciao, vmes risanke F16 la piccola Robinson, Mimi e la nazionale di pallavolo, Isidoro & Dingbat 14.30 Nadaljevanke: La val-le dei pini, 15.30 Gosi gira il mondo, 16.30 Aspettando il domani, 17.15 Febbre d'amore 18.15 Kviza: Cest le vie, 18.45 Gioco delle cop-pie 19.30 Nanizanka: Quincy 20.30 Film: 55 giorni a Pe-chino (pust., ZDA 1963, r. Nicholas Ray, i. Charlton Heston, Ava Gardner) 23.30 Aktualno: Ameriško stoletje 0.25 Dokumentarec: Mednarodna politika - Vojne brez meja 1.40 Nanizanka: Vegas ITALIA 1__________ 8.30 Nanizanke: L uomo da sei milioni di dollari, 9.25 Wonder Woman, 10.20 Kung Fu, 11.20 Agenzia Rockford, 12.20 Charlie s Angels, 13.20 Arnold 13.50 Variete: Smile 14.20 Glasbena oddaja: Dee-jay Television 15.00 Nanizanka: Chips 16.00 Otroška oddaja: Bim bum bam, vmes risanke Candy Candy, Den-ni, Clementine 18.00 Nanizanki: Hazzard, 19.00 Simon & Simon 20.00 Risanka: Maple Town 20.30 Film: Il ritorno di Rin- go (vestern, It. 1966, r. Duccio Tessari, i. Giu-liano Gemma, Fernan-do Sancho) 22.20 Film: La valle delFE-den (dram., ZDA 1955, r. Elia Kazan, i. James Dean, Julie Harris) 0.30 Film: L uomo che do-veva uccidere il suo assassino (krim., ZDA 1972, r. Eddie Davis, i. Tom Tryon, Carolyn Jones) TELEPADOVA 14.15 Nadaljevanke: Una vita da vivere, 15.00 Dancing Days, 16.30 Piume e paillettes 17.00 Nan.: Mary Hartman 17.30 Risanke 19.30 Nan.: Gunsmoke 20.30 Film: Sole rosso (vestern, 1972, r. Terence Young, i. Čharles Bro-son, Alain Delon) 22.45 Kviz: Colpo grosso 23.45 Šport: nogomet 1.30 Nan.: Mod Sguad TELEFRIUU 14.30 Dražba 15.00 Risanke 16.00 Glasbena oddaja: Musič box 17.15 Dokumentarec: Med vrhovi Himalaje 18.15 Nad.: Le avventure di Galeb VVilliams 19.00 Dnevnik 19.30 Rubrika: Dan za dnem 20.00 Nanizanka: Si e giova-ni solo due volte 20.30 Rubrika: Župan in njegovi ljudje 22.00 Športna rubrika 22.30 Dnevnik 23.00 Rubrika: Dan za dnem 23.30 Dražba 24.00 Nanizanka: Storie del-la prateria 1.00 Informativna oddaja: News dal mondo TELEOUATTRO (Se povezuje s sporedi Italia 1) Lastne oddaje: 14.00 Dogodki in odmevi 19.30 Dogodki in odmevi mt:.. išiKJiii&s,,, i:/::::- .... I.I II pata*, * is;- TT ■’ ni i «1 RAI 1 7.15 Inf. odd.: Uno Mattina 9.35 Variete: Dadaumpa 10.30 Dnevnik 10.40 Rubrika: Okrog nas 11.30 Nad.: II conte di Montecristo 12.00 Dnevnik - kratke vesti 12.05 Variete: Fronto... e la Rai? 13.30 Dnevnik 13.55 Dnevnik - tri minute 14.00 Politična tribuna 14.15 Dokumentarec: Ouarkov svet 15.00 Izobr. oddaja: Odprta šola 16.00 Koncert Godbe na pihala državne policije 17.00 Otroška oddaja: Big!, vmes igre in risanke 17.55 Oddaja iz Parlamenta 18.05 Kviz: Parola mia 19.30 Rubrika: Knjiga - prijateljica 19.40 Almanah in vreme in dnevnik 20.10 Nogomet: finalno srečanje za pokal UEFA, Bayer Leverkusen-Espanol (iz Leverkusna) 22.00 Dnevnik 22.20 Filmske novosti 22.25 Glasbena oddaja: Ročkovska noč 24.00 Dnevnik - zadnje vesti RAI 2 RAI 3 8.00 Prva izdaja in telovadba 9.00 Matineja: Italija se prebuja 10.00 Rubrika: V prijetnem počutju 11.00 Dnevnik 11.05 Dok.: Umetniki pred ogledalom 11.30 Kviz: Paroliamo 11.55 Variete: Mezzogiorno e... 13.00 Dnevnik - ob trinajstih 13.40 Nadaljevanka: Ouando si ama 14.30 Dnevnik in športne vesti 15.00 Glasbena oddaja: D.O.C. 16.00 Nan.: Lassie, nato kviz Farfade 17.00 Dnevnik - kratke vesti 17.05 Aktualno: II piacere di... abitare 17.45 Aktualno: Spaziolibero 18.05 Nan.: Uno psicologo per tutti 18.30 Dnevnik - športne vesti 18.45 Nanizanka: Cuore e batticuore 19.30 Horoskop, vreme, dnevnik, šport 20.30 Aktualno: II testimone 22.00 Politična tribuna 22.30 Filmska oddaja: Totojev planet 23.30 Dnevnik 24.00 Film: Febbre di primavera (dram., ZDA 1981, r. John F. Bas-sett, i. Susan Anton, Frank Con-verse) 12.00 Informativna oddaja: Meridiana 14.00 Deželne vesti 14.30 Izobr. odd.: S.O.S. 011/8819 - Pomoč pri domačih nalogajh dijar kov nižje srednje šole 15.00 Vaterpolo: Italija-SZ (iz Rima) 16.00 Športna oddaja: Prvaki - najlepše nogometne tekme EP, Italija-Holandska (22. 11. 1975) 17.30 Športni dnevnik: Derby 17.45 Dokumentarec: Geo Reprint 18.30 Nanizanka: Vita da strega 19.00 Vreme in dnevnik 19.30 Deželne vesti 19.45 Rubrika: 20 let prej 20.00 Izobraževalna oddaja: Dante Alighieri - Božanska komedija, Pekel, 27. spev 20.30 Film: II grande Jake (vestern, ZDA 1970, r. George Sherman, i. John Wayne, Richard Boone) 21.25 Dnevnik, nato 2. del filma 22.20 Inf. oddaja: Samarkana 23.10 Dnevnik - zadnje vesti 23.35 Koiicert Simfonikov RAI iz Turina (dir. Gianluigi Gelmetti; We-bern, Baratello) RTV Ljubljana 10.00 11.00 11.40 15.50 16.30 17.00 17.20 17.45 18.15 18.45 19.00 19.13 19.30 Mozaik. Kratki filmi: Telestar, Kronologija pogodbe, Dež (izbor produkcije študentov AGRFT, pon.) Kulturna oddaja: Osmi dan Mostovi Mozaik. Osmi dan (pon.) Mostovi (pon.) Tečaj angleščine Otroška oddaja: ZBIS - Solzice (Prežihov Voranc) Nad.: Erazem in potepuh (3. del) Izobr. oddaja: Otroška vas Risanka Vreme in Obzornik TV Okno in Zrno Dnevnik in vreme 20.05 Film: V iskanju gospoda Good-bara (dram., ZDA 1977, r. Richard Brooks, i. Diane Keaton, Tuesday Weld, VVilliam Ather-ton) 22.15 Plesni nokturno: Jasna Knez 22.30 Dnevnik 22.45 Dokumentarna oddaja: Orli in sokoli 23.15 Videostrani TV Koper 13.30 TVD Novice 13.40 Športne vesti: Sportime 13.50 Nogomet: Madžarska-Avstrija 15.30 Športna oddaja: Juke box 16.00 TVD Novice 16.10 Rubrika ženskega športa: Donna Kopertina 16.40 Kronika in reportaže: Šport spektakel 18.50 TVD Novice 19.00 Odprta meja 19.30 TVD Stičišče 20.00 Rubrika ženskega športa: Donna Kopertina 20.30 Nogomet: finale za pokal UEFA, Bayer Leverkusen-Espanol 22.15 TVD Novice 22.25 Športne vesti: Sportime 22.25 Športna oddaja: Juke Box 23.15 Šport: košarka NBA (pon.) i!!! ::: " r i. — " ""“‘J ‘ :::: i:::::::! CANALE5 7.00 Rubrika: Dobro jutro, Italija 7.20 Risanke 9.00 Nanizanka: Arcibaldo 9.30 Nadaljevanka: General Hospital 10.30 Kvizi: Cantando can-tando, 11.15 Tuttinfa-miglia, 12.00 Bis, 12.40 II pranzo e servitb 13.30 Nad.: Sentieri 14.30 Kviz: Fantasia 15.00 Film: Dino (dram., ZDA 1957, r. Thomas Carr, i. Sal Mineo, Brian Keith) 17.05 Nanizanka: Aliče 17.35 Kviz: Doppio Slalom 18.05 Nanizanke: Webster, 18.40 .1 cingue del guinto piano, 19.10 I Jefferson 19.40 Kviz: Tra moglie e ma-rito 20.30 Film: I due nemici (vojni, It. 1960, r. Guy Hamilton, i. David Ni-ven, Alberto Sordi) 22.40 Dok.: Afganistan 23.15 Variete: Maurizio Cos- tanzo Show 0.40 Rubrika: Premiere 0.50 Nanizanki: Gli intoc-cabili, 1.50 Sguadra speciale 9.15 Film: Lacrime di sposa (kom., It. 1955, r. Sante Chimirri, i. Achille Togliani, Lucia Banti) 11.00 Nanizanke: Stregja per amore, 11.30 Giorno per giorno, 12.00 La piccola grande Neli, 12.30 Vicini troppo vidni 13.00 Otroška oddaja: Ciao Ciao, vmes risanke F16 la piccola Robinson, Mimi e la nazionale di pallavolo, Isidoro 14.30 Nadaljevanke: La val-le dei pini, 15.30 Cosi gira il mondo, 16.30 Aspettando il domani, 17.15 Febbre d'amore 18.15 Kviza: Cest la vie, 18.45 Gioco delle cop-pie 19.30 Nanizanka: Quincy 20.30 Kviz: O.K. il prezzo e giusto 22.35 Aktualno: Italija sprašuje 23.35 Aktualno: Ameriško stoletje 0.30 Nanizanki: Vegas, 1.20 Missione speciale 12.20 Charlie's Angels, 13.20 Arnold 13.50 Variete: Smile 14.20 Glasbena oddaja: Dee-jay Television 15.00 Nanizanka: Chips 16.00 Otroška oddaja: Bim bum bam, vmes risanke Candy Candy, Ghostbusters, Cle-mentine 18.00 Nanizanke: Hazzard, 19.00 Simon & Simon, 20.00 Balliamo e can-tiamo con Licia, 20.30 LTncredibile Hulk, 21.30 Mac Gyver 22.30 Filmski tednik: Ciak... si gira 23.30 Film: Mambo (dram., It. 1954, r. R. Rossen, i. Silvana Mangano, Vit-torio Gassman) 1.40 Nanizanka: La strana coppia no Salce, i. Gianni Mo-randi, Maria Grazia Buccella) 22.30 Kviz: Colpo grosso 23.30 Šport: tenis 0.30 Film TELEFRIULI TELEPADOVA ITALIA 1 RETEOUATTRO 8.30 Nanizanka: La grande vallata 8.30 Nanizanke: L'uomo da sei milioni di dollari, 9.25 Wonder Woman, 10.20 Kung Fu, 11.20 Agenzia Rockford, 11.30 Nadaljevanki: Dan-cing Days, 12.30 I Ryan Risanke Nadaljevanke: Una vita da vivere, 15.00 Dancing Days, 16.30 Piume e paillettes Nan.: Mary Hartman Risanke Nan.: Gunsmoke Film: Il provinciale (kom., It. 1971, r. Lucia- 13.30 14.15 17.00 17.30 19.30 20.30 11.30 Nanizanka: Airline 13.00 Dokumentarna oddaja: Lepa Italija 13.30 Nanizanka: Corpo speciale 14.30 Dražba 15.30 Risanke 16.30 Glasbena oddaja: Musič box 18.15 Nadaljevanka: Le av-venture di Galeb Wil-liams 19.00 Dnevnik 19.30 Rubriki: Dan za dnem, 20.00 Zdravstvo danes 20.30 Variete: Night and Day 21.30 Nanizanka: La vita co-mincia a 40 anni 22.00 Deželne volitve 22.30 Dnevnik 23.00 Rubrika: Dan za dnem 23.30 Dražba 24.00 Informativna oddaja TELEOUATTRO RAI 1 RAI 2 RAI 3 7.15 Inf. oddaja: Uno Mattina 10.25 Koncert Godbe na pihala državne policije 11.30 Nad.: II conte di Montecristo 12.00 Dnevnik - kratke vesti 12.05 Variete: Fronto... e la Rai? 13.30 Dnevnik, nato politična tribuna 14.15 Dok. oddaja: Ouarkov svet 15.30 Aktualno: Italijanska kronika in kronika motorjev 16.00 Otroška oddaja: Big! 17.35 Aktualna oddaja: Spaziolibero 17.55 Oddaja iz Parlamenta 18.00 Dnevnik - kratke vesti 18.05 Kviz: Parola mia 19.30 Rubrika: Knjiga - prijateljica 19.40 Almanah, vreme in dnevnik 20.30 Film: Sam il selvaggio (vestern, ZDA 1963, r. Norman Tokar, i. Braian Keith, Tommy Kirk) 22.15 Nanizanka: Diciottanni 22.20 Dnevnik 22.55 Kulturna oddaja: Podmorska preteklost (1. del) 24.00 Dnevnik - zadnje vesti 0.15 Šport: EP v ritmični gimnastiki (iz Helsinkija) 8.00 Prva izdaja in telovadba 9.00 Matineja: Italija se prebuja 10.00 Rubrika: V dobrem počutju 11.00 Dnevnik - kratke vesti 11.05 Inf. odd.: Zdrava prehrana 11.30 Kviz: Paroliamo 11.55 Variete: Mezzogiorno e... 13.00 Dnevnik - ob trinajstih 13.40 Nanizanka: Ouando si ama 14.30 Dnevnik in športne vesti 15.00 Glasbena oddaja: D.O.C. 16.00 Nan.: Lassie, nato kviz Farfade 17.00 Dnevnik - kratke vesti 17.05 Rubrika: II piacere di vivere 18.05 Nan.: Uno psicologo per tutti 18.30 Dnevnik - športne vesti 18.45 Nanizanka: Cuore e batticuore 19.30 Horoskop, vreme, dnevnik, šport 20.25 Nogomet: finale za italijanski pokal, Torino-Sampdoria 21.15 Dnevnik - kratke vesti 22.15 Politična tribuna 22.45 Filmska oddaja: Totojev planet 23.30 Dnevnik, nato filmske novosti 0.05 Film: Dura Lex (dram., 1926, r. Vladimirovič Kulešov, i. V. Fo-gel, S. Komarov) 12.00 Informativna oddaja: Meridiana - Televizijska zgodovina 14.00 Deželne vesti 14.30 Izobr. odd.: S.O.S. 011/8819 - Pomoč pri domačih nalogah za dijake nižje srednje šole 15.00 Šport: hokej, Bassano-Monza 16.00 Športna oddaja: Prvaki - najlepše nogometne tekme EP, Nemči-j_a-Holandska (15.6.1980) 17.30 Športni dnevnik: Derby 17.45 Dokumentarec: Geo Reprint 18.30 Nanizanka: Vita da strega 19.00 Dnevnik 19.30 Deželne vesti 19.45 Rubrika: 20 let prej 20.00 Izobr. odd.: Dante Alighieri - Božanska komedija, Pekel, 28. spev (bere Giorgio Albertazzi) 20.30 Aktualna oddaja: Scenarij 21.30 Film: LTnseguito (kom., ZDA 1973, r. Howard Zieff, i. James Caan, Peter Boyle) 22.15 Dnevnik, nato 2. del filma 23.50 Filmske novosti 23.05 Znanstvena rubrika: Delta 23.40 Dnevnik - zadnje vesti :::::::::: lil RTV Ljubljana 10.00 Mozaik. Šolska TV: Zgodovina -Spominski park Kumrovec; Glasbena vzgoja - Zapisi za mlade, Jurij Gregorc 11.00 FUm: Dežuje na najino ljubezen (Šved.) 16.50 Mozaik. Šolska TV (pon.) 17.50 Otroška nanizanka: Indijanske legende (Indijanske legende so take kot vse legende, ki še živijo v ustnem izročilu pri različnih narodih sveta. Prenešajo se od očeta na sina, iz roda v rod, iz meglene preteklosti v neznano prihodnost.) 18.15 Glasbena oddaja: Naša pesem 18.45 Risanka 19.00 Vreme, Obzornik in TV Okno 19.30 Dnevnik in vreme 20.05 Tednik 21.10 Nadaljevanka: Zgodovina (po romanu Else Morante, r. Luigi Comencini, i. Claiidia Cardinale, Francisco Rabal, Andrea Spada, 2. del) 22.45 Dnevnik 23.00 Jubilejna teveteka TV Koper 13.30 TVD Novice 13.40 Športne vesti: Sportime 13.50 Nogomet: finale za pokal UEFA 15.30 Športna oddaja: Juke box 16.00 TVD Novice 16.10 Rubrika ženskega športa: Donna Kopertina 16.40 Kronika in reportaže: Šport spektakel 18.50 TVD Novice 19.00 Odprta meja 19.30 TVD Vsedanes 20.00 Rubrika ženskega športa: Donna Kopertina 20.30 Šport: EP v ritmični gimnastiki (iz Helsinkija) 22.30 TVD Novice 22.40 Športne vesti: Sportime 23.00 Športna oddaja: Juke Box 24.00 Nogomet: Madžarska-Avstrija (pon.) I ZASEBNE POSTAJ E :: :::: !!:!:: : : 7 " ^j ■i:; CANALE 5 7.00 Rubrika: Dobro jutro, Italija 7.20 Risanke 9.00 Nanizanka: Arcibaldo 9.30 Nadaljevanka: General Hospital 10.30 Kvizi: Cantando can-tando, 11.15 Tuttinfa-miglia, 12.00 Bis, 12.40 II pranzo e servito 13.30 Nadaljevanka: Sentie-ri 14.30 Kviz: Fantasia 15.00 Film: Balliamo insie-me il twist (glas., ZDA 1961, r. Greg Garrison, i. Teddy Randazzo, Joey Dee) 17.05 Nanizanka: Aliče 17.35 Kviz: Doppio Slalom 18.05 Nanizanke: Il mio ami-co VVebster, 18.40 I cin-que del guinto piano, 19.101 Jefferson 19.40 Kviza: Tra moglie e marito, 20.30 Telemike 23.15 Variete: Maurizio Cos-tanzo Show 0.30 Filmska rubrika: Premiere 0.40 Nanizanki: Gli intoc-cabili, 1.40 Sguadra speciale 9.15 Film: Il vuoto (dram., It.-Fr. 1969, r. Piero Vi-varelli, i. Venantino Venantini, Elsa Davi-el) 11.00 Nanizanke: Strega per amore, 11.30 Giorno per giorno, 12.00 La piccola grande Neli, 12.30 Vicini troppo vi-cini 13.00 Otroška oddaja: Ciao Ciao, vmes risanke F16, Mimi e la naziona-le di pallavolo, Isidoro & Dingbat 14.30 Nadaljevanke: La val-le dei pini, 15.30 Gosi gira il mondo, 16.30 Aspettando il domani, 17.15 Febbre damore 18.15 Kviza:Cest la vie, 18.45 Gioco delle cop-pie 19.30 Nanizanka: Quincy 20.30 Film: I cawboys (vestern, ZDA 1972, r. Mark Rydell, i. John Wayne, Roscoe Lee Browne, Bruce Dern) 23.05 Aktualno: News Spe-ciali 23.50 Šport: golf, Master USA 1988 0.50 Nanizanki: Vegas, 1.45 Missione impossibile 13.50 14.20 15.00 16.00 18.00 20.00 20.30 22.25 22.55 23.25 0.25 9.25 Wonder Woman, 10.20 Kung Fu, 11.20 Agenzia Rockford, 12.20 Charlie's Angels, 13.20 Arnold Variete: Smile Glasbena oddaja: Dee-jay Television Nanizanka: Chips Otroška oddaja: Bim bum bam, vmes risanke Candy Candy, Den-ni, Clementine Nanizanki: Hazzard, 19.00 Simon & Simon Risanka: Maple town Film: Staying Alive (glas., ZDA 1982, r. Syl-vester Stallone, i. John Travolta, Cynthia Rhodes) Nanizanka: Časa Kea-ton Rubrika: Fish eye Nanizanka: Hardcas-tle and McCormick Film: La ragazza che non poteva perdere (dram., ZDA 1975, r. Mort Lachman, i. Julie Kavner, Jack Carter) 17.00 Nanizanka: Mary Hartman 17.30 Risanke 19.30 Nanizanka: Gunsmo-ke 20.30 Film: Doppio misto (kom., It. 1985, r. Sergio Martino, i. Gigi Sam-marchi, A. Roncato) 22.30 Kviz: Colpo grosso 23.30 Šport: boks 0.30 Film TELEFRIULI TELEPADOVA RETEOUATTRO ITALIA 1 8.30 Nanizanka: La grande vallata 8.30 Nanizanke: L'uomo da sei milioni di dollari, 12.30 Nadaljevanka: I Ryan 13.30 Risanke 14.15 Nadaljevanke: Una vita da vivere, 15.00 Dancing Days, 16.30 Piume e paillettes 13.00 Rubrika: Zdravstvo danes 13.30 Nanizanka: Raffles il ladro gentiluomo 14.30 Dražba 15.30 Šport: košarka 17.00 Nadaljevanki: Bolero, 18.15 Le avventure di Caleb Williams 19.00 Dnevnik 19.30 Rubrika: Dan za dnem 20.00 Rubrika 20.30 Nanizanka: Raffles il ladro gentiluomo 21.30 Rubrika: Delta 23.00 Rubrika: Dan za dnem 0.00 Informativna oddaja:' News dal mondo TELEOUATTRO I(If.- J ■Sir1 Ph, lite : lil - .. " SOM ir JL os ° s 4GE 'F 04 o ®" Ul jš *>Nal]aanfrletiČ' hiladinf -sta i}a težnja, da bi nudili športna Clr? širšo paleto možnosti za Pavleti" ucUjstvovanje,« je poudaril Vedla i' J>nasJe Povsem naravno pri-danie današnjemu koraku, kajti seda n on arde n* govorilo v prid temu, v nas(? i?etni igU ne bi odpirali vrat i® Pri miaR?uenie' Nogomet je igra, ki so ^‘adlh izredno priljubljena in ti doslej na*0 °Predeljevali za nogomet y InestnemVnUkoliU' ki ni bil0 naše' sai htieli, Ta IT okviru te dejavnosti nismo deracij m la/1?0 iz9ubili že nekaj ge-ltl vztrAiat- .ln obetavnih igralcev dodaljšela?-gr* i0111 bi pomenilo le v bodoč,, snie napake, ki bi nas lahko S°Ustann Jrmogo stala (< ?e9a društ Vlle i Borovega nogomet-/ro sejptVa J? bazoviška Zarja9 s ka-rgovorifn Vodstvo mestnega društva “Orovo drn/9 raci°nalno delitev dela: tvo se bo prvenstveno uk- varjalo z mladinskim in rekreativnim nogometom, ko pa bodo igralci presegli te okvire, bodo svojo nogometno pot nadaljevali v dresu bazoviškega društva. »Sodimo,« je še poudaril Pavletič v svojem poročilu, »da je tak dogovor več kot koristen ne le za obe društvi, ampak tudi za našo širšo skupnost, saj bomo z njim mnogo lažje in bolj učinkovito ohranili prenekaterega našega mladega zamejca v domačih vrstah, kar je bilo doslej v mestu samem zelo težko, če že ne večkrat nemogoče, med onimi, ki so si želeli in so hoteli igrati nogomet.« Po pozdravu načelnika nogometne komisije pri ZSŠDI Borisa Gombača (poudaril je, da ustanovitev novega slovenskega društva krepi položaj našega nogometa v okviru zveze in povečuje zanimanje večinskega naroda za naše delovanje) in predstavnika Zarje Mirjana Žagarja ter po branju statuta in ustanovnega akta društva so soglasno izvolili prvi odbor. Za predsednika NK Bor je bil imenovan Boris Krapež, podpredsednik je Daniele Pilat, tajnik Sergij Lipovec, blagajnik Egon Meden, tehnični direktor Dario Vremec, gospodar pa Aldo Pipan. V nadzornem odboru so Dušan Košuta, Aldo Franco in Franko Vitez. Kot nam je po uradnem delu skupščine povedal predsednik Krapež, je prva naloga NK Bor ta, da s propagandno dejavnostjo vpreže v svoje vrste čim večje število slovenske mestne mladine. Hkrati bo stekel postopek za vpis društva v nogometno zvezo. Društvo, kot znano, v okviru Borovega centra na 1. maju razpolaga z lastnim nogometnim igriščem in bo že v prihodnji sezoni na osnovi vpisa sestavilo eno ali več ekip za nastop v kategorijah za najmlajše nogometaše. Vzporedno bo stekla tudi rekreacijska dejavnost. Med prvimi pobudami je izvedba turnirja za podjetja. Po vrsti pripravljalnih sestankov so se člani novonastalega društva torej predstavili javnosti. Dobre volje jim ne manjka, dolgoletne izkušnje Zarje jim bodo ob prvih korakih gotovo v veliko oporo, vse je torej odvisno od odziva. Če bo društvu uspelo pritegniti v lastne vrste starše in otroke, ki bi se sicer opredelili za igranje v drugih okoljih, bo seveda opravilo pomembno nalogo, zato lahko odbornikom iz srca želimo, da bo njihov trud poplačan s tem, da se jim bo pridružilo veliko število novih članov, (ak) Na sliki: z ustanovne skupščine Nogometnega kluba Bor na 1. maju. DANES SOBOTA, 14. MAJA 1988 NAMIZNI TENIS ŽENSKA A LIGA 18.00 v Zgoniku: Kras Globtrade - Coc-caglio MOŠKA C LIGA 20.30 v Mezzolombardu, Trg Pesa: Mezzolombardo - Kras Globtrade ODBOJKA MOŠKA C-2 LIGA 20.00 v Trstu, na 1. maju: Bor Cunja Avtoprevoz - 01ympia ŽENSKA C-2 LIGA 20.30 v Pierisu, Ul. Frank: Pieris - Agorest; 20.30 v tržiški športni palači: Villac-her Bier - Sloga Koimpex MOŠKA D LIGA 18.00 v Prati, Ul. Martiri della Liberti: Prata - Sloga; 19.00 v Sovodnjah: Soča Sobema - Rojalese; 20.30 v Ronkah, Ul. F.lli Cervi: ACLI - Naš prapor IMSA ŽENSKA D LIGA 18.00 v Dolini: Breg Agrar - Juniors; 20.30 v Nabrežini: Sokol Indules - Tar-cento; 20.30 na Proseku: Kontovel Electronic Shop - Rivignano 1. ŽENSKA DIVIZIJA 17.00 v Trstu, na 1, maju: Bor Friulex-port - NPT; 18.30 v Trstu, šola Čampi Elisi: Killjoy - Sloga Koimpex 2. ŽENSKA DIVIZIJA 19.00 v Trstu, licej Petrarca: Vivai Busa - Kontovel Electronic Shop UNDER 14 ŽENSKE 15.30 v Trstu, Ul. Zandonai: OMA -Breg NOGOMET UNDER 18 16.30 v Dolini: Breg - Muggesana; 16.30 v Trstu, pri Sv. Sergiju: San Sergio - Vesna NAJMLJAŠI 16.30 v Sovodnjah: Juventina Ass. Car-nica - Como KOŠARKA PROMOCIJSKO PRVENSTVO 20.30 v Trstu, Poggi Paese: Polet - Ra-diograf 1. MOŠKA DIVIZIJA 19.00 v Trstu, Istrska ulica: Don Bosco - Bor; 20.00 v Trstu, Ul. della Valle: Saba B - Sokol; 20.00 v Trstu, Ul. Forlanini: Barcolana A - Breg JUTRI NEDELJA, 15. MAJA 1988 KOŠARKA MOŠKA B-2 LIGA 18.30 v San Donaju, Ul. Unita dTtalia: San Dona - Jadran KADETI 9.00 v Trstu, Ul. della Valle: Libertas A - Bor Indules PROPAGANDA 9.00 v Trstu, Ul. Forti: Servolana - Bor Indules NAMIZNI TENIS ŽENSKA B LIGA 10.00 v Zgoniku: Kras Globtrade A -Recoaro in Kras Globtrade B - Lana Tis-chtennis MOŠKA D-l LIGA 10.00 v Zgoniku: Kras Globtrade - Chi-adino NOGOMET NARAŠČAJNIKI 8.00 v Trstu, Ul. Flavia: Giarizzole -Breg Best; 10.30 v Križu: Vesna - Primorje NAJMLAJŠI 10.30 na Proseku: Primorje - Campa-nelle; 10.30 v Dolini: Breg Best - Triesti-na ZAČETNIKI 9.30 na Proseku: Primorje - CGS; 9.30 v Dolini: Breg Best - Soncini A; 9.30 v Zdravščini: Poggio - Juventina Edilcasa; 10.00 v Trstu, pri Sv. Ivanu: San Giovan-ni - Zarja Adriaimpex ODBOJKA 2. ŽENSKA DIVIZIJA 9.45 v Dolini: Breg - Bor Friulexport Naročnina: mesečna 13.000 lir - celoletna 156.000 lir; v SFRJ številka 300,- din, naročnina za zasebnike mesečno 6.000.- din, trimesečno 17.000.- din, letno 60.000.- din, upokojenci in študenti mesečno 4.500,- din, trimesečno 12.000 - din, letno 45.000.-din. Za organizacije in podjetja mesečno 7.000.-din, letno 75.000.- din. Poštni tekoči račun za Italijo Založništvo tržaškega tiska, Trst 13512348 Za SFRJ - žiro račun 51420-603-31593 ADIT 61000 Ljubljana Kardeljeva 8/11. nad. - telefon 223023 Oglasi - Ob delavnikih trgovski 1 modul (šir. 1 st. viš. 23 mm) 60.000 lir. Finančni in legalni oglasi 1 modul (šir. 1 st. viš. 23 mm) 90.000 lir. Mali oglasi 700 lir beseda. Ob praznikih povišek 20%. IVA 18%. Osmrtnice, zahvale in sožalja po formatu. Oglasi iz dežele Furlanije-Julijske krajine se naročajo pri oglasnem oddelku PUBLIEST - Trst, Ul. Montecchi 6 - tel. 7796-688, tlx 460270 EST I, iz vseh drugih dežel v Italiji pri podružnicah SPI. primorski A dnevnik TRST - Ul. Montecchi 6 - PP 559 Tel. (040) 7796-600 - Tlx 460270 GORICA - Drevored 24 maggio 1 Tel. (0481) 83382 - 85723 ČEDAD - Stretta De Rubeis 20 Tel. (0432) 731190 Odgovorni urednik Bogumil Samsa Izdaja in tiska M™ Član italijanske zveze časopisnih založnikov FIEG 14. maja 1988 Bellini in Barone nista še dospela v Kartum KARTUM — Italijanska tehnika Bellini in Barone, ki sta bila več kot šest mesecev v rokah etiopskih gverilcev, nista še dospela v sudansko glavno mesto. Oblasti v Kartumu so včeraj spet potrdile, da sta italijanska državljana, ki ju spremljajo vojaki, na poti v prestolnico. Včeraj dopoldne se je medtem nekoliko nepričakovano vrnil v Rim glavni tajnik zunanjega ministrstva Bruno Bottai, ki ga je minister Andreotti poslal v Sudan, da se pozanima za usodo dveh italijanskih tehnikov. Bottai ni hotel dati nobenih izjav, po njegovi vrnitvi v domovino pa je zunanje ministrstvo izdalo uradno sporočilo, v katerem izraža prepričanje, da se bo ta afera čimprej srečno končala. Rimska vlada se tudi zahvaljuje Sudanu za pomoč, ki jo nudil za osvoboditev Bellinija in Baroneja. Dva atentata proti vojaškim objektom V La Spezii in v Rimu na srečo brez posledic LA SPEZIA — Ena najvažnejših italijanskih tovarn orožja Oto Melara v La Spezii je bila v noči s četrtka na petek tarča terorističnega atentata, ki pa se je na srečo končal praktično brez posledic. V petek malo pred drugo uro zjutraj so namreč neznanci z viadukta, ki vodi ob zaščitnem zidu tovarne orožja, vrgli dve pločevinki, polni eksploziva. Toda škoda ob eksploziji je bila majhna. Na prostoru, ki je namenjen za parkiranje vozil uslužbencev, sta namreč nastala le dva manjša kraterja, globoka približno deset centimetrov, nekaj drobcev eksplozivnega telesa pa je obtičalo v zaščitnem zidu. Tovarna orožja Oto Melara v La Spezii je bila v preteklosti že dvakrat žrtev podobnih atentatov. Tako so leta 1981 vrgli preprosto eksplozivno telo na prostor,* namenjen za popravila oklepnih vozil, lani pa so neznanci ob zaščitnem zidu tovarne pustili veliko količino eksploziva, ki pa na srečo ni eksplodiral. Do poskusa atentata pa je včeraj prišlo tudi pred vojaškim sodiščem v Rimu. V ekonom lonec so neznanci postavili osem palic dinamita, ki so bile povezane s počasi gorečo vžigal-no vrvico, ki pa je na srečo ugasnila. Lonec ja bil skrit v vreči za smeti, odkril pa ga je eden izmed čistilcev, ki je nato opozoril karabinjerje, ki so bili na straži pred sodiščem. Preiskava še traja, posledice morebitne eksplozije pa bi bile gotovo precej hude, saj je bilo v loncu približno 2 kilograma dinamita. V Rimu pa so prejšnjo noč na neki trati našli ročno bombo brez varovala. Preiskovalci so mnenja, da sta oba rimska atentata povezana z atentatom v La Spezii proti tovarni orožja Oto Melara, storilce pa bi bilo po njihovem mnenju treba iskati med pripadniki antimilitarističnih skupin. Varnostni ukrepi pred olimpiado Južnokorejska vlada se vneto pripravlja na olimpijske igre. Na to veliko športno prireditev se pripravljajo tudi vojaki, ki kot vidimo na sliki že pridno vadijo. (AP) Sestri za rojstni dan biser za milijardo lir MILAN, ŽENEVA — Prodaja predmetov na dražbi je večkrat priložnost, da spoznamo izredne redkosti, obenem pa nam nudi zgovprne dokaze o tem, kaj si lahko kdo privošči, če ima dovolj denarja pod palcem. Včeraj so v Ženevi - na dražbi Christie's - prodali enega izmed najlepših naravnih biserov vseh časov, ki so mu nekdaj v zgodovini nadeli vzdevek »La regente«. Biser je redke slonokoščene barve ter izredne velikosti, da o njegovem zgodovinskem pomenu niti ne govorimo. Biser je namreč pripadal Mariji Luizi, ki ga je dobila od Napoleona. Po mnogih letih je biser krasil vrat cesarice Evgenije, soproge Napoleona III. Biser »La regente« je nato zapustil francoski cesarski zaklad in postal last princese Jusupov. Ravnatelj Christie's nikakor noče razodeti imena osebe, ki je želela prodati biser, zato pa je brez sramu imenoval kupca, bogatega kuwajtskega bankirja Sala Abdulaha. Petični Sala je izjavil, da bo biser poklonil sestri, ki prav danes praznuje trideseti rojstni dan. »Sestri je bil biser všeč,« je izjavil, »zanj sem bil pripravljen odšteti tudi 10 milijonov frankov.« Še dobro, da so mu v pičlih štiridesetih sekundah prodali »La regente« za milijon Sto tisoč švicarskih frankov. Reci in piši milijardo lir. Manj zadovoljni so bili prodajalci družbe Finarte, ki se že nekaj dni trudijo, da bi se znebili postelje, v kateri ni spal Mussolini. Postelja in ostalo leseno pohištvo spominjajo na butare, ki so predstavljale simbol fašizma, »duce« pa tega darila ni hotel sprejeti, ker je bil nekaj časa na ogled pri obrtniku, ki ga je izdelal. Trenutno je na ogled v Milanu, kjer ne najdejo človeka, ki bi zanj odštel 70 milijonov lir. Kralj čarovnikov zbežal v Ameriko m počitnice LONDON — Globoka žalost je zavladala v Veliki Britaniji, ko se je razvedla vest, da je mladi Victor Sanders pobral pot pod noge in odletel v ZDA »na počitnice«. Nič čudnega, da se 16-letni fant poda v ZDA, pa kaj, ko je bil Victor »kralj«, ki se je odpovedal prestolu! Revežu je oče Alex na smrtni postelji izročil svojevrstno »kraljestvo«, saj ga je imenoval za vladarja vseh čarovnic in čarovnikov sveta. Članov VVICCA (mednarodne družbe čarovnikov) je v svetu nič koliko. V veliki Britaniji jih je približno 100 tisoč, vseh skupaj pa jih je nekaj milijonov. Kljub temu je prestolonaslednik rekel vsem »hvala« in jih veselo pustil na cedilu. Fant je očitno pogumen, saj se menda nič ne boji, da bi kdo od zapuščenih čarovnikov dvignil svojo čarovno palico in ga »čira-čara« spremenil v žabo. Ugrabitev boeinga 737 zaostrila odnose med Kitajsko in Tajvanom PEKING Preusmeritev boeinga 737 kitajske državne letalske družbe CAC je zaostrila odnose med LR Kitajsko in Tajvanom, ki je vrnil Pekingu letalo, seveda z vsemi potniki in člani posadke, ne pa zračnih gusarjev, ki sta našla zatočišče na otoku. Preusmerjeni boeing s 105 potniki in 11 člani posadke je letel na progi Xiamen-Canton, ko sta oborožena moška prisilila pilota, da je pristal na tajvanskem letališču Taičung. Vlada v Tajvanu je sporočila, da so skušala kitajska vojaška letala preprečiti pristanek na otoku in to naredila, ko je boeing že letel nad Tajvanom, kar pomeni, da so po tej verziji, ki je v Pekingu niso potrdili, kitajska vojna letala kršila teritorialno suverenost nacionalistične Kitajske. Letalo je brez težav pristalo na tajvanskem vojaškem letališču Taičung, od koder je odletelo tri uri kasneje, seveda brez gusarjev, ki sta zaprosila za politično zatočišče v državi. Boeing družbe CAC sta preusmerila delavca, ki sta bila zaposlena v železarni Šandonh v pokrajini Vunnan; Peking je že zahteval njuno izročitev, ki pa jo bo tajvanska vlada gotovo odklonila, saj je mnenja, »da sta gusarja dosledna borca za svobodo in za demokracijo.« Pekingška vlada je zelo ostro protestirala zaradi te preusmeritve in obtožila Tajvan, da dejansko podpira ta zločinska dejanja, ki samo zaostrujejo itak že precej napete odnose med državama. Ker državi ne vzdržujeta diplomatskih in političnih odnosov je LR Kitajska energično protestirala pri mednarodni letalski zvezi. Ravnatelj letalske družbe CAC pa je poslal ravnatelju letališča v Taičungu brzojavko, v kateri se zahvaljuje za vrnitev letala ter za tehnično pomoč, ki so jo nudili posadki boeinga 737. Na slikah (Telefoto AP): (zgoraj) boeing 737 kitajske družbe CAC na letališču v Taičungu, (spodaj) tajvanski vojaki v popolni bojni opremi na istem letališču. Nepravilno poslovanje z devizami v Banjaluki BANJALUKA — V banjaluškem prevoznem podjetju Avtoprevoz že dalj časa krožijo govorice, da imajo neka' teri zasebne koristi od prevozov potnikov na relacija" med Banjaluko in Miinchnom ter med Banjaluko in Du' najem. Te govorice so se v zadnjem času okrepile, ta^0 da je morala posredovati tudi samoupravna delavska kontrola. Ta je ugotovila, da je precej nejasnosti v zvezi s tak imenovanimi prostimi vožnjami. Tako naj bi bilo sai® med 10. majem in 20. junijem 1978 kar 750 takih voženh toda za skoraj 500 voženj ni bila nikdar sklenjena P0] godba. Še huje je z mednarodnimi vožnjami, kjer se de vize predajajo v banko zelo neredno, kar je nekaterih1 omogočalo, da te devize »obračajo« na drugačen na Vožnje so bile tedenske, devize pa so predajali le en^»ie mesečno, zgodilo pa se je, da so se devize začasno zna* na računih zasebnikov. V Lištici novinarjem trda prede Obsojena časnikarka Arene LIŠTICA — Kazenski senat temeljnega sodišča v Lištici je novinarki Arene Andjelki Mustapič iz Zagreba izrekel 45-dnevno zaporno kazen, zaradi kaznivega dejanja obrekovanja. Andjelka Mustapič se je znašla na obtožniški klopi po zasebni tožbi Zvonimirja Jeliča, pravnika skupščine občine in zakonskega para Zdenke in Grge Palca iz Lištice, ki so jo tožili zaradi teksta z naslovom Lištički električni krog, objavljenega septembra lani v Areni. V prispevku je največ pozornosti posvečene lastninsko pravnim sporom velikega števila občanov Lištice in nezakoniti gradnji v tem hercegovskem mestecu, pa tudi inci- dentu, ki ga je izzval Jelič v mostarskem dopisništvu Vjesnika. Razsodba Andjelki Mustapič je že tretja po vrsti, ki jo je sodišče v Lištici izreklo novinarjem, na sojenje pa jih čaka še nekaj iz različnih koncev države, prav tako zaradi zasebne tožbe Zvonimirja Jeliča. Zanimivo je, da so zaporno kazen izrekli le dva dni potem, ko je Lištico obiskala delovna skupina skupščine SR BiH, ki je uradno ugotovila resne napake lističke administracije pri reševanju lastninsko-pravnih sporov in potrdil upravičenost večine pritožb občanov na višjih instancah, o katerih so pisali novinarji številnih časopisov v Jugoslaviji, (dd) Oče in sin, oba pošastna Dve generaciji gila pošasti iz Johannesburga. Oče je veselo sprejel svojega »otročička« in ga pozdravil, kot je pač med kuščarji v navadi (AP) Waldheima ne bo v Mauthausen t DUNAJ — Predsednik Avstrije Kur VValdheim ne bo sodeloval na neCl j. ski komemoraciji ob 50-letnici iz9r a nje uničevalnega koncentracijske^ taborišča v Mauthausnu, kjer je . leta 1938 do 1945 umrlo več 120.000 taboriščnikov. „rne- Zakaj Waldheima ne bo na k moraciji, niso sporočili, Precivr“e^ačin pa lahko, da se je Avstrija na ta hotela izogniti morebitnim Polerr> ^,0 in manifestacijam proti avstnjs predsedniku. Uradni predstavni ,er strije na komemoraciji bo ka Franz Vranitzky, ki bo imel tu _ memorativni govor. Na nedeljs leti čanosti bodo sodelovali tudi ne ._ zunanji ministri evropskih “fza..'h ta-čakujejo pa tudi precej nekdanj ._ boriščnikov in predstavnikov p zanskih združenj iz vse Evrope.