Kako izagonije?!
Takšna in podobna vprašanja so bila postavljena Janezu Boho-riču podpredsedniku Izvršnega sveta SR Slovenije, Miranu Kal-čiču z republiškega komiteja za delo in Milivoju Samarju z re-publiškega komiteja za druž-beno planiranje. Gosti so se odz-vali vabilu šišenskega Izvršnega sveta, ki so v torek, 30. januarja odgovarjali na vprašanja šišen-skih gospodarstvenikov, le-ta pa so se nanašala predvsem na srb-ski bojkot, kako iz krize že tako obubožanega šišenskega gospo-darstva in nenazadnje, kakšna so predvidevanja o gospodar-skih gibanjih v letošnjem letu.
Šišensko gospodarstvo je ta-korekoč na robu zloma. Bežen pogled na rezultate v prvih me-secih lanskega leta so zaskrblju-joči: kar 25 gospodarskih orga-nizacij je poslovalo z izgubo v skupni višini 820.682 mio ta-kratnih dinarjev in štiri organi-zacije iz negospodarstva v t/išini 16.191 mio din. Število gospo-darskih organizacij z izgubo je v primerjavi s prvim polletjem 1989 nižje (za štiri organizacije), vendar pa je znesek izgub za 3,8 krat višji kot v prvem polletju ieta 1989. Zaskrbljujoč pa je tudi podatek, da je bil december že peti mesec zapored, ko dose-ženi obseg industrijske proiz-vodnje v naši občini zaostaja za povprečjem v predhodnem letu.
Decembra 1989 je šišenska industrija izdelala kar za 42,1 odstotek manj kot decembra leta  1988.  Del vzrokov za to-
likšno zaostajanje je v tem, da je bil lanski december glede na de-cember leta 1988 krajši za tri delovne dni, poleg tega pa ne gre pozabiti, da je šišenska in-dustrija v decembru 1988 dose-gla izjemno ugodne rezultate, kar ima za posledico relativno visoko primerjalno osnovo. Na-glo upadanje industrijske proiz-vodnje v Siški v zadnjih mesecih se kaže tudi v krepkem zmanj-šanju medletnih akumulativnih rezultatov. Tako je bilo lansko leto prvo v zadnjih petih letih, ko je šišenska industrija izdelala manj kot v predhodnem letu. Lanskoletni fizični obseg proiz-vodnje (industrijske) v naši ob-čini je bil za 15,4 odstotke nižji od doseženega v letu poprej.
Težavam, ki so bremenile ši-šensko gospodarstvo, se je pri-družil še srbski bojkot ki ni pov-zročil škode le slovenskemu temveč celotnemu jugoslovan-skemu gospodarstvu. Srbski bojkot pa je bila tudi osrednja tema posveta, le-ta pa bo najbrž še dolgo predmet žolčnih raz-prav in ugibanj, saj do danes nihče ne ve kakšne bodo končne posledice, še manj pa kdo bo potegnil krajši konec. Slišali smo tudi, da so nekatere de-lovne organizacije na srbskem tržišču prodajale 30 in več od-stotkov svoje proizvodnje, po bojkotu pa se je izkazalo, da nekatere od njih niso sklenile ustreznih pogodb, ki bi jim jam-
Nadaljevanje na 2. str.
Nadaljevanje s I. str.
čile povračilo oz. plačilo po pravni poti. Srbska blokada do-biva vse širše razsežnosti in pre-sega okvire Slovenije in Srbije in to vedo tudi zvezni organi, toda žal, kljub pozivom da pose-žejo vmes in tako zaščitijo inte-rese slovenskega gospodarstva, niso storili skoraj ničesar.
Precejšnjo materialno škodo bodo imeli v Leku, Iskri-Vide-omatiki, Tiki-ju, Slovinu in še nekaterih delovnih organizaci-jah, vsi prizadeti pa so zahtevali po učinkovitejših ukrepih. Z druge strani pa bo to šola za mnoge ki so vendarle spoznali, kako rizičen je srbski trg. Izpad družbenega proizvoda za cca 5 odstotkov bodo morali nado-mesiiti z izvozom na konverti-bilna tržišča, toda slišati fe tudi bojazen ali v Markovičevih ukrepih le ne tičijo še druge pa-sti kar zadeva konvertibilni di-nar, ki je po neuradnih ocenah prevrednoten od 15 do 30 od-stotkov!
Prepovedani »miting resnice« v Ljubljani 1. decembra je bil dejansko povod za nadaljevanje srbske politike do Slovenije, ki pa v dobršni meri rešuje njihovo zavoženo gospodarstvo.  Mnogi
izdelki srbskih proi/vajalcev ki so se kopičili zaradi nekonku-renčriosti v skladiščih, so se ne-nadoma znašli na policah, med-tem ko so čez noč izginili izdelki iz Slovenije in jih ne boste našli na policah beograjskih trgovin. Za mnoge, kot smo slišali na posvetu, pa bo vendarle bojkot dragoceno spoznanje čeprav drago, da se bo vendarle treba spametovati, se usmeriti na iz-voz in da je končno napočil čas, ko je spanje na lovorikah doma-čega trga, sploh pa na jugu, le pot v agonijo in propad. Govora je bilo tudi o zaposlovanju, ki pa, če primerjamo trenutne te-žave šišenskega gospodarstva, zaenkrat še ne presega kritične meje, vendar bo tudi na po-dročju zaposlovanja, in socialne varnosti nezaposlenih ki se bodo, ali so se že znašli kot teh-nološki višek, treba narediti ko-rak dlje, da nas ne bi pozneje bolela glava kot nas sedaj boli zaradi srbske blokade. O slednji bomo gotovo še pisali, kajti za-nimivo bo slišati, kako se bo znašlo okoli 290 delovnih orga-nizacij v Sloveniji s katerimi je srbsko gospodarstvo prekinilo poslovne odnose, med njimi so tudi delovne organizacije naše občine.                    Jože Čurin