Poštnina plačana v gotovini. LETNIK XV 1922 ŠTEVILKA 12 /f »Mladost«, glasilo Orlovske Podzveze in Orliške Zveze v Ljubljani, izhaja 15. v vsakem mesecu. — List izdaja konzorcij »Mladosti« v Ljubljani. —Upravništvo je v Ljubljani, Ljudski dom (pisarna Orlovske Podzveze). — Tiska Jugoslovanska tiskarna v Ljubljani. — Urednik: Jernej Hafner, Ljubljana, Sv. Petra cesta 80. — Odgovorni urednik: Ludovik Tomažič, Jugoslovanska tiskarna, Ljubljana. Naročnina v letu 1922 je: za člane 17 Din., za nečlane 20 Din. Posamezna številka stane 3 Din. Dopisi naj bodo naslovljeni na Orlovsko Podzvezo (za urednika »Mladosti«), Ljubljana, Ljudski dom, ali naravnost na urednika (ne na upravništvo, kjer se list naroča ali reklamira). Dopisi, ki pridejo v roke uredniku po 2. v mesecu, se odlože' za številko, ki izide drugi mesec zatem. Kdor širi „Mladost" — krepi orlovsko gibanje. Prvovrstne ima v zalogi Društvena nabavna zadruga (preje Gospodarski odsek O. P.) Dalje priporoča: Velike stenske slike z 9 prizori z brnskega tabora. Naj bodo kras vsaki telovadnici, dvorani veži itd. Stane 12 Din. Brnske razglednice I. in II. serija po 8 komadov. Vsaka serija 6 Din, 10 serij skupaj 50 Din. Zapisnike sej, občnih zborov, fantovskih večerov itd. Telovadne potrebščine, kakor hlače, majce, čevlji i. dr. nudi po dnevni ceni vsem Orlom tvrdka IVAN KUNOVAR Ljubljana, Stari trg 10. Zaloga klobukov, slamnikov in modnega blaga za gospode. Blagoslov IV. božje zapovedi. Lani je umrl v Cazanz-Debat, ob vznožju Pirenejev, častitljiv starček Jaka Car-rčre v 105. letu. 80 let je bil v občinskem odboru, 70 let župan, celo življenje pa zgleden katoličan. Ob vsakem vremenu, tudi v najhujši zimi je hodil dolgo pot do cerkve k sv. maši. Na zadnjo uro se je dolgo vrsto let pripravljal. Leta. 1919 ga je prišel njegov škof na dom blagoslovit. 75252. 'S ^ \ i >3 Sarni Naloga Orla je s pomočjo organizirane in vzgojene mladine zbujati, utrjevati in ogrevati ljudstvo za vzore krščanskega mišljenja in življenja. Bolj prijetno je sicer živeti in delati zase, nego za druge, a to je lepše in bolj častno in Bog je obljubil takim večno plačilo. Naša'verska, narodna !in orlovska vzgoja nas navaja k delu za druge, za brate, domačine, ljudstvo, za organizacijo, Cerkev, državo. Vera in Cerkev, narod in organizacija nam nudi tudi krasnih zgledov, kako naj delamo v blagor drugih in v tem delu iščemo najčistejše sreče zase. Tako je prav in dobro, da ne iščemo le sebe, da nismo med tistimi, »katerih Bog je trebuh«, ampak se vnemamo in učimo že mladi, kot verniki, narodnjaki in Orli, delati in žrtvovati se v korist družbi, celoti. Tako bomo narod bratov, ki se ljubijo med seboj in si dobro store, kjer morejo in kadar treba; vajeni malih žrtev bomo sposobni tudi za največje, da damo, če treba tudi življenje za svoje brate. Kdor pa hoče iz svojega zajemati in dajati, mora najprej sam imeti, kar da^e ali želi dati drugim. Zato je prva naloga Orla: zbrano in organizirano četo izobraževati umsko, nravno in telesno, usposobiti in vzgojiti naprej člane, ki naj potem uspešnoi vplivajo tudi na vse druge. V zimi smo. Zunanje delo v naravi in nastopih počiva. Zdaj je čas, da mislimo nase. Zdaj je čas, da režemo sveže brazde v svojih srcih in polagamo vanje nova semena, da se pripravimo na poletno žetev. Tudi organizacija ima svoje letne čase, le zime ne sme imeti, počitka. Za Orla je zima spomlad, ko se orje, gnoji, seje, ko vse zeleni in poganja, se obrezuje in uravnava. Zdaj zlate zvezde vladajo, zdaj naj zlata semena padajo. Marsikje in marsikaj je poleti zastalo in čaka izboljšanja. Treba pregledati vrste. Koliko nas je, kateri smo? Nihče ne sme biti samo zapisan, kdor ne dela, ka- sebi! kor veli Poslovnik in Zlata knjiga, ga izbrišimo, ako se ne da omajati. Čas je, da se uredi statistika in vse poslovne knjige s Poslovnikom v roki. Kjer pozimi tega ne morejo, nečejo, tudi poleti ne bodo. Mnogo je novih določb v Poslovniku, naredb od Zveze, okrožja, srenje, novih sklepov merodajnih odborov in občnih zborov. Vse to ne sme ostati pri besedi, na papirju. Kdaj izvedemo vse te sklepe, vpeljemo te novosti, če ne zdaj? Božični prazniki so tu, novo leto prihaja. Ali naj čakamo, da nas bo manj ? Čas je, da pridobimo novih članov, naraščaja, podpornikov. Od hiše do hiše, od družine do družine, od fanta do fanta, tudi do starišev. Kjer lani niso hoteli, bodo znabiti letos stopili v naše vrste, ali vsaj med podpornike. Pokažite jim Mladost, slike iz Brna, preberite jim -iz Poslovnika, Zlate knjige, Orliča itd, kar more vplivati nanje. Pošljite povsod tiste, ki imajo najboljšo besedo, največ vpliva. Ne odnehajte, dokler ni vse, kar je poštenega, z nami, med nami. Predvsem pa uvedite v odseke tak red, tako življenje, da nihče ne bo mogel oporekati, niti dvomiti, da je Orel najboljša organizacija poštene krščanske mladine. Potem se vam nihče ne bo mogel ustavljati, kogar smatrate za sposobnega, da postane dober Orel. Čas je za nravno obnovo, prerod. Da boš mogel za Kristusa delati, druge zanj ogrevati, se obnovi, očisti, ogrej prvi sam. Advent je, prihod Gospodov. Odpri mu svoje srce, obleci orožje svitlobe. Slabotni ljudje smo. Vsak lahko pade. Pri delu za druge pozabi preveč nase. Zunanjosti in parade otežujejo notranje življenje. Božje seme čez leto pada na cesto in poleg pota, kjer ga ljudje pohodijo in ptice pozobljejo. Čas je, da zrahljaš in odpreš svoje srce in božje seme bo padlo v rodovitno zemljo in rodilo stoteren sad. Zdaj je čas gorčič-hega semena in kvasu. Ob jaslicah postani Orel, kristjan v duhu in resnici, ne le po kroju in izkaznici. Fantovski večeri in telovadne ure! Pozimi ni izgovora. Zdaj je čas vlade Zlate knjige in Poslovnika. Zdaj se polagajo temelji napredka, zdaj zore poletne zmage, rastejo prihranki za izlete, se krepi in uri telo za tekme in nastope, bistri in bogati razum, plemeniti srce in utrjuje volja. Ura zamujena — ne vrne se nobena! Naš program je neizčrpen, a zahteva napetega, vztrajnega dela po načrtu. Kdor odlaša, se zanaša na jutri, je že zaostal, je že premagan! Hitimo, domovina, ljudstvo čaka, da vsestransko usposobljeni začnemo de- lati zanj. Žetev je obilna, a delavcev je premalo. Hitimo, delajmo, zbirajmo, učimo se in se krepimo, da bomo kmalu mogli dajati, sejati in žeti. Letos smo doživeli lepe sadove svojega dela. Vidimo: če delamo in molimo, če skupaj držimo in bratski drug z drugim potrpimo, vse dosežemo. Rastemo na vse strani in se krepimo, tudi priznanje dosegamo. Ne pozabimo: pozimi zori naša zmaga! Ta čas porabimo zase, darujmo sami sebi! Pozabljena dolžnost. />Orel sodeluje po svojih močeh pri vseh drugih društvih in organizacijah krščanskega značaja (t. 2. str. 28. v Zlati knjigi).« Ljubezen do ljudstva zahteva od Orla, da se za ljudske potrebe in težnje vedno živo zanima; ljudstvu, kjer more, dejansko pomaga, ga izobražuje, zlasti pa širi zmisel za gospodarsko združevanje kmečkih in delavskih slojev; zbuja k zavesti tiste, ki se sami ne zavedajo, da se jim na gospodarskem, verskem in narodnem polju godi krivica (t. 2. str. 89.).« »Orel se mora za gospodarsko in socialno povzdigo ljudstva zavzeti tako, da ljudstvo gospodarsko izobražuje in ga zlasti podpira ter sodeluje pri snovanju gospodarskih in strokovnih ter denarnih organizacij (t. 7. str. 91.); podpira tako kmečke gospodarske kakor delavske organizacije (t. 8. str 92.).« Pozabljena dolžnost je dolžnost članov in odsekov, da podpirajo tiste strokovne kmečke in delavske organizacije domačega kraja, ki temelje na katoliškem svetovnem naziranju. Po vsej pravici očitajo voditelji vernega kmečkega in delavskega ljudstva marsikje Orlom, da ne kažejo tistega umevanja za socialne potrebe delavstva in take vneme za sodelovanje v strokovnih organizacijah, kakor bi se smelo od zavednega katoličana, ki pravi, da stoji v prvih vrstah vernega ljudstva, zahtevati. Marsikdo, ki bere omenjene odlomke v Zlati knjigi, bo začutil nemirno vest v srcu. Življenjie ni praznik, boj za kruh je trd in ni igračkanje. Zato resnično zaveden katoličan, zato zaveden Orel ne more prezreti dolžnosti, da se tudi strokovno oziroma gospodarsko organizira v katoliški zvezi svoje stroke, da v njej zgledno sodeluje, da tam, kjer take zveze ali skupine še ni, dela za ustanovitev in napredek gospodarske organizacije in okrepitve vernega ljudstva. Kdor tega ne stori, se za to ne briga, je slab Orel, ki zanemarja važno dolžnost. Radi zabavljamo čez take katoličane in katoliške organizacije, ki se za Orla ne zanimajo, ga ne podpirajo, ali so celo v . nasprotni telovadni zvezi včlanjeni. Kar razumeti ne moremo, da tak človek ne spozna svoje dolžnosti do Orla. Prav tako pa se moramo čuditi sami sebi, ako se kot Orli, ki se tako- ponosno zovemo avantgarda katoliškega ljudstva, ne zanimamo, ne podpiramo, niti nismo včlanjeni v svoji strokovni organizaciji (Kmečki, Strokovni ali drugi zvezi, namenjeni zavednim katoličanom stanu, v katerem si kruh služimo). Ako se mladi člani in članice tega ne zavedajo, naj stori svojo dolžnost odbor in jih pouči, kaj je stanovska in verska dolžnost Orla, Orlice glede strokovnih zvez. Nič manjša nedoslednost ni v ravnanju tistega Orla, ki je obenem član socialistične ali kake druge ne pozitivno katoliške stanovske zveze, kakor je nedoslednost človeka, ki je veren a Sokol. Kakor spada veren fant, ki želi telovaditi, v Orla, tako spada Orel-delavec v Jugoslovansko strokovno, Orel-kmet v Kmečko, učitelj v Slomškovo itd. zvezo. Katoličanov nas je dosti in moremo na vseh poljih imeti ali snovati svoje zveze, ni nam treba biti hlapcem v zvezah, kamor po svojem . prepričanju ne spadamo. Nobeno nasilje, teror, nobeno prikrajšanje nas ne sme oplašiti, da bi od tega načela, te dolžnosti popustili. Katoliško ljudstvo je dosti močno, da bo izsililo pravico za svoje ljudi povsod. Kdor pa hoče biti ptič in miš ob- enem, ne spada med Orle. Če so kristjani znali nekdaj ne le trpeti, ampak tudi umirati za svoje prepričanje in čistost verskih načel, moramo tudi mi imeti toliko močne načelnosti, da zaradi orlovskih katoliških načel začasno raje trpimo, kakor da bi podpirali kot člani protiverskih strokovni li zvez Antikrista zoper kraljestvo božje na zemlji. Le sami dosledni smemo zahtevati doslednosti pri drugih v naš prid. Zavedajmo se in vršimo vedno in povsodi dolžnosti discipline načel in vzajemnosti vseh slojev katoliškovernega ljudstva. Le teti a. , če pomagamo drug drugemu izgraditi močno lastno postojanko, bo trdnjava celega tabora močna, nepremagljiva, nam vsem v varstvo in čast. Zato velja Orlom ob koncu leta: Ven iz protiverskih in brezverskih zvez, stopite v strokovne zveze katoliškega ljudstva in kjer jih še ni, jih osnujte. Delajte na vseh poljih za osamosvojitev in s tem za svobodo in moč vernega ljudstva. S tem delate tudi za Oria, za svobodo in moč kraljestva božjega na zemlji, za red in napredek v državi. Tako bomo katoličani kot svobodni in močni Jugoslovani, nikomur hlapci, mogli največ koristiti tudi domovini. Glasilo Podzveze je »Mladost«. Mnogo ljudi, Orlu naklonjenih in nasprotnih, zajema svoje naziranje in si vstvarja sodbo o naši organizaciji le iz : Mladosti . Napredek, ki ga opazi na »Mladosti«, enako tudi nazadovanje, pripisuje Orlu sploh. Naša korist pa je, ako nas svet ima za močne, napredujoče, ker s tem pada število nasprotnikov in raste število podpornikov. Dosti članov zajema svoje orlovsko mišljenje, črpa pravega duha skoro edinole iz Mladosti«. Manjka jim osebnega voditelja, nadomeščati ga jim mlora »Mladost«. Česar tu ne bero, na to ne mislijo, kar v nji čitajo, to spoznajo za svojoi orlovsko nalogo in dolžnost. Nekateri sploh ničesar drugega ne čitajo, zato iščejo v »Mladosti« vsega, kar jih zanima. Veliko se danes zgodi in stori pod orlovimi peruti. Tudi piše se dosti. Vendar se skoro edino tisto ohrani v spominu in je splošno dostopno, kar je natisnjeno v »Mladosti«. In dostikrat se primeri, ne le predavatelju in govornikom, ampak tudi preprostemu članu, da pride v zadrego in mora iskati kakega pojasnila v »Mladosti« prejšnjih let. Zato vsak moder član pazi -na svoj list in ga skrbno spravlja; če more, dus Mladost po novem letu vezat. Kdor hoče poznati razvoj in stanje Orla v prejšnjih letih, se samo iz starih letnikov »Mladosti« lahko pouči. Koliko članov, koliko odsekov obžaluje zanikarnost v preteklosti, ko so brezmiselno mrcvarili list in ga metali v smeti! Danes bi drago plačali stare letnike, pa jih ne dobe več. Potreba zveze in članov je, da je »Mladost kar najbolje urejevana in razširjena, da jo čita vsak Orel in čimveč drugih ljudi, Orlu naklonjenih in nasprotnih. Tudi ti bi Orla bolj cenili in mu manj nasprotovali — vsaj tisti, ki niso zagrizeni brezverci — če bi poznali naša plemenita načela in prizadevanje, naše delo, žrtve in uspehe. Saj se vsakdo lahko izpreobrne, ker največ nasprotstva izvira iz nevednosti, nepoznanja, in naša naloga, je ljubiti, ne pa sovražiti ali maščevati se. Mladost« se bo mogla le tedaj razširiti, ako je poceni. Dobro blago pa more biti poceni le, če se ga veliko proda za gotov denar, čimveč »Mladosti« se tiska, proda in pošteno plača, cenejša je in lažje dobi dobre sotrudnike, prinaša slike in ustreže pametnim željam. Iz naštetih razlogov bo »Mladost« v 1. 1923 nekoliko drugačna kot letos, pa tudi razmere članov do nje se morajo izpreme-niti. S 1. številko bo izšel močan, velik ovitek, v katerega devajte novo došle številke eno za drugo, koncem leta pa jih sešijte ali dajte vezat v knjigo. Dalje odpadejo platnice, ki se posebej tiskajo in naročnino zelo podraže. Dražji drobni tisk bo skoro čisto odpadel, ali se vsaj zelo skrčil. Papir bo fin, da bodo lepše slike in se ne bo lahko trgal. Člani bodo dobivali list le potom odseka, da se olajša in poceni razpošilja-tev. Naročnino bodo plačevali obenem s članarino mesečno, kar bo olajšalo in pocenilo delo uprave. Tiskalo se bo »Mladosti« 5000 mesečno. Vsak član jo mora plačevati mesečno in čitati, le prav redkim ubožnim odsekom se jo bo pošiljalo manj kot je članov, ako to dovoli O. P. Koder so člani delavni, jo bodo naročili nekaj več in jo razpečali med ljudi, po gostilnah, hišah in prodajalnah. Za tako razširjeno Mladost se bodo zanimali dobri pisatelji in vanjo pisali, trgovci pa jo bodo radi pod- (12*) 179 pir ali z inserati. Tudi bo rastel ugled in moč Orla ž njo. V 1. 1923 bo potemtakem dolžnost članov do /Mladosti«: vsak jo mesečno redno plačuj, čitaj, shranjuj, dajaj jo čitat nečlanom, pridobivaj naročnike, skrbi, da vaš odsek (srenja, okrožje) kratko poroča o vseh pomembnih dogodkih (nastopi, pogrebi, poroke, pregled dela itd.). Odseki pošljite klišeje slik, ki ste jih dali slikat za razglednice, »Mladosti«, da jih ponatisne (najpomembnejše so slike telovadnih nastopov, domov, telovadnic, skupin in celotnih odsekov z naraščajem in zastavo); ako mora »Mladost« sama plačevati klišeje, jo preveč stanejo slike. izhajala bo Mijrdost« zopet L v mesecu, tako da jo po pošti dobite že prve dni meseca v roke. Za člane bo stala mesečno (skupaj s čkmarino 0. P.) 2.50 Din, za nečlane letno 25 Din. Upamo, da ne bodo več šle v tv ;kami cene kvišku in bo naročnina zadost ovala; med letom je ne bomo zviševali rmročnikom, četudi bi morali sami dražje plačevati. L. 1920 je pri naročnini 20 K imela »Mladost« 40.000 K zgube, 1. 1921 p ri 45 K 25.000 K, za 1. 1922 (68 K) bo izgu' be 30.000—60.000 K. Čas je, da proračun »Mladosti« doseže ravnotežje. Zaf o: Na delo v a našo »Mladost«! Urednik. Misli ob spominu na tabor v Brnu 1922. (Konec.) Nazorni nauk. Neuki ljudje le tisto dobro razumejo, kar vidijo na lastne oči v naravi ali v podobi. Kar človek nerad prizna, mu težka dokažeš z besedo, zanj treba podobe, fo tografije, overovljenega pisma. Najbolj trdovratnim treba dati prilike, da vidijo, od blizu, da primejo z roko resnico, k _akor apostel Tomaž. Večina ljudi, ki jim Orel ni fpogodu, se trdovratno upira priznati, da je < jrei danes velika, močna, pomembna org anizacija samih mladih, navdušenih in podjetnih ljudi, da ima prijatelje in ugle* j v tujini, da resno goji telovadbo, da ny j je temelj in cilj krščansko življenje itdj.. Takim ljudem izbice iz glave take znvof ne nazore le velik, mogočen nastop. Ta'nr at vidijo št^ vilo v živi podobi, lahko šteje ijo ob pogledu na mase naše kroje, t,eloi /adce, zastave, prijatelje. Ni jim več trrjba dokazovati, govoriti, metati bob v st,eno; samo pogledaš ga in začne se ti opra.vičevi ati, da ni mogel verjeti, da pa zdaj vidi, kako se je motil. Morda se ti celo izp/reobrr ie in se sam, navduši, vname in postane goreč sodelavec; gotovo pa ne bo več od lalovaževal in se norčeval, ker se je ustrašil. lak človek vidi tele »vadbo v masi, discipliniran in urejen pol md, sliši pesem tisoče v, občuti svečanost, službe božje pod milim nebom, vidi pr isego zvestobe mas načelom, se prijetno :jli neprijetno strese ob pogledu na desetf isoče n sprevodu in ob udaiu koraka v r.iasi — in nevede in nehote poslej drog? iče sodi, morda tudi drugače ravna. Tabo; • v Brnu je rodil mnogo Nikodemov, ki su poslej ne boje očito priznati, da je tudi njim k. itoliško načelo sveto, Orel simpatičen, ki vidijo v telovadbi več kot igračo, v orlovskem delovanju več kot polhajkovanje, v nastopih več kot komedijo in zabavo. Čim ogromnejši je nastop, tem globlji in močnejši je uti®, spoznanje, tem širši vpliv. V Brnu smo ne le slišali na ulici ali na telovadišču, ampak tudi čitali v časopisih misli marsikaterega nasprotnika ob pogledu na nastop orlovskih mas: veliko jih je; znajo; ne bi verjel, če ne bi videl; škoda, da nismo vsi ena armada bratov in podobno. Ugled v tujini. Ni vseeno, kako sodijo doma o nas; če dobro, nas podpirajo, ali vsaj ne nasprotujejo naši organizaciji. V tujini pa ne mislijo toliko na naše organizacije, ampak na naš narod, na našo državo. Tam ne govore o Orlih, ki so nastopali, ampak o Jugoslovanih ! Že sam nastop male deputacije opazijo in že to ugodno vpliva, ker dokazuje, da se zanje zanimamo. Tudi nasprotniki naših načel so nas v Strasbourgu in Brnu pozdravljali kot Jugoslovane, enako naši ljudje češke Sokole kot Čehe. Ako pa nastopi velika četa in če dobro nastopa, ^e njen. nastop velikega, dalekosežnega pomena. Množice gledajo čete, ki so z velikimi žrtvami prinesle pozdrave prijateljskega naroda, bero dobrohotne članke v časopisju, vzklikajo na ulici v pozdrav, časte zastavo, izprašujejo o prijateljski deželi, simpatično slede kretnjam gostov, sklepajo s posamezniki osebna znanja, si dopisujejo itd. Tako se zbližujejo narodi, države, v obojestransko korist, tako se utrjuje mednarodni mir in širi ugled v tujini. To ne more bf tati brez dobrih učinkov doma! Pošteni v'C ,ditelji države in naroda spoznajo v vsa! či osebi ali zvezi koristen ud države, ki n jone interese dobro zastopa v tujini. Ne m morejo ji nasprotovati doma, čutijo moraln- oi dolžnost, da jo podpirajo, ker s tem po j pirajo državo na najboljši in najcenejši n ačin. V naši domovini večina zastopnikov države o Orlu nima nobenega ali pa — 7 po prizadevanju naših načelnih nasprotnik ov, ki Orla povsod črne — napačno mn enje. Težko jim z drugimi sredstvi, kak or z uspelimi nastopi v tujini ali z velikin n nastopi doma odpremo oči in jih poučimo, o resnici. Moč katoliške ideje. Po svetovni vojni, v času draginje, nravno nizkega stanja človeštva, materijalizma, za vlade protikatoliških strank, se je vršil v Husovi sokolski republiki veličasten tabor mladine, ki prisega na orlovsko zastavo. Iz Jugoslavije gre na dolgo, drago pot 1200 delavskih, kmečkih in dijaških fantov in deklet. Vse govorjenje in vse pisanje o katoliškem preporodu je nepotrebno, ker so ljudje iz celega sveta gledali tabor v Brnu. To zadostuje. Vera, ki dela taka dela, je živa, Cerkev, ki ima tako armado navdušenih mladih borcev, je zmagovita. J. II. Priprava za tekme v višjem oddelku v Brnu. (Br. Bihar v odskoku, br. Kermavner asistira.) 11. avg. 1922. Bazloček med slabičem in močno osebnostjo, med velikim in brezpomembnim človekom temelji edinole na meri odločnosti posameznika. To je ona neuklonljiva moč volje, ki si postavi cilj in je potem odločena voliti samo med zmago in poginom. (Fowell Buxton.) Boks.* Poleg rokoborbe,ki ji je namen,nasprotnika brez udarcev in orožja z raznoličnimi oprijemi vreči na tla, se je kot izvrstno obrambno in napadalno sredstvo udomačil že v sivi davnini med mnogimi narodi boj s pestjo — boks —, ki z udarci proste ali obtežene pesti za kratek čas stori nasprotnika nesposobnega za odpor. Že 1000 let pred Kr. so slikali n. pr. Grki prizore iz boksa. Kot pankra-tion so združevali z boksom rokoborbo v eno vajo, vsestransko izdatno. Kmalu (v 5. st.) pa so’sejod^tek-movalcev (atletov) izločili borci poSt'iPoklicu, ki so se preživljali s tem rokodelstvom«. Že v 3. st. so gojili boks in pankra-tion skoro le še atleti - - plačanci, ki so kot zmagovalci dobivali visoke nagrade in državno penzijo ter uživali veliko slavo in razne privilegije. Za peteroboj (pentatlon), ki zahteva vsestransko izobrazbo (skok, tek, metanje diska in kopja, rokoborba) , niso marali; gojili so raje težko atletiko Rokoborbe in boksa, ki pa je s profesijonalizmom (izvajanje borbe kot obrt) zelo posurovela. Atleti so nemoralno živeli in si z nečastnimi sredstvi pomagali do zmage in žnjo združenih ugodnosti. Rimljani, ki so grško rokoborbo spoznali šele po teh atletih, ste niso mogli zanjo ogreti. Hodili so gledat njihove nastope, kakor hodimo dandanes v cirkus gledat umetno telovadbo, a jo znamo dobro ločiti od telovadbe, ka- kor jo goje telovadne organizacije. Tudi Grki — vsaj neizkvarjeni — so obsojali izrodke atletike. Znan je Evripidov izrek : „Mnogo je slabih ljudi Atiki, najslabši pa so atleti." Drugi (Tyrtaios, Xenofanes) so jih imenovali „največje zlo Grčije." Zdravnik Galen te atlete vpisuje kot „neporabne kakor prešiči za kakršnokoli vojaško ali civilno službo." Ni čudno, da je poznejši čas čisto pozabil na boks in rokoborbo. Šele po 1. 1700 po Kr. so začeli gojiti te vaje Angleži kot obrambno sredstvo, iz katerega se je razvil s časom priljubljeni narodni sport. Ko so vpeljali mehko podložene rokavice, je boks postal tudi v telovadnici porabna telesna vaja, ki so jo Angleži zanesli; po celem svetu. Danes jih prekašajo v boksu Amerikanci. Francozi združujejo z‘boksom tudi brce, s ka-koršnimi < so se borili pocestni junaki, ki so, sestavili cel sestav brc (savate). Nemci, Čehi, Italijani in mi se boksa še nismo oprijeli, ker ga poznamo le od slabe strani, kakor nekdaj Rimljani grški pankration. Vendar ima vaja v boksanju veliko vrednost, ako se držimo pravilnih mej. Boks je izvrstno orožje v silobranu. Ne da bi resno moral poškodovati protivnika, se ga z dobro pogojenim sunkom ali udarom hitro znebiš; če zopet pride do sape mu gotovo ne bo več dišalo, da bi iznova poskusil. Ako silo udarcev zadržujemo, ozir. pest zavijemo v mehkopodloženo ro- Boks. * Ta sestavek ima le informativen namen. Tehnična razlaga spada v Vaditelja. kavico, lahko izvajamo boks — sam ali združen z rokoborbo — kot telovadno vajo brez nevarnosti in v veliko korist, ker krepi skoro celotno mišičevje in živčevje, stopnjuje gibčnost in spretnost, samozavest, odločnost in pogum. Ako se nekoliko seznanijo z boksom (slično kakor z rokoborbo), je zelo privlačna vaja za telovadce in gledalce, ne le v Ameriki in Angliji, ampak tudi pri nas. Boks kot športna obrt pa je nevaren, ker velja za premaganega le tisti, ki vsaj 11 sekund ne more več vzdržati boja. Po pravilih se vrše spopadi po 3 minute, nato je odmor za oddih, nakar se spopadi ponavljajo, dokler sodnik ne prisodi nekomu zmage, ali odgodi boj kot neodločen, ali pa se upehan, razbit borec — dasi nepremagan — pusti odšteti, ker se ne mara dalje mučiti. Polomljeni prsti, zdrobljeni nosovi, zlomljena rebra . . . niso nič redkega pri rokoborcih po poklicu, ki nastopajo za milijonske stave pred desettisoči gledalcev zlasti v Ameriki in Angliji. Na evropejski celini je danes najznamenitejši Francoz Carpentier, ki pa je bil pred letom v Ameriki tepen. Porazil ga je svetovni prvak boksar Jack Dempsey. Pri nas se ta vaja skoro nikjer ne goji. Javno menda naši telovadci z boksanjem* še niso nastopili (rokoborbo smo videli na dijaškem večeru telovadnega tedna J. 0. Z. v marcu). Morda — ngš telovadni načrt dopušča to možnost — bomo že prihodnje leto tudi na orlovskih telovadiščih videli rokoborbo in boks. * Mišljeno je boksanje kol samostojna borilna vaja; stiliziran boks kot [iroslo vajo goje že mnogi odseki. Iz telovadskih krogov v Nemčiji. Kako znajo zmerjati nemški liberalni telovadci. (Badische Turnerzeitung, št. 13. s 1. jul. 1921). »Močvirna rastlina politične in verske telovadbe in športa more — kakor znano — le v Nemčiji prospeva-ti, nikjer drugod na svetu ne. Le neumni Nemci se med seboj koljejo, koder le morejo in dobe priliko za to, dasi imajo mnogo več vzroka, nasprotno delati, kakor cepiti se v posmeh celega sveta! Tako se meša v politiko vera, stanovske, slojne in telovadne zadeve in vse, s čemer se Nemec skuša osmešiti. Telovadba in sport kot sredstvo za politično in versko ločitev je vrhunec neumnosti in zarukanosti in pozneje bomo na mladini, ki jo tako hujskajo, videli sadove tega novega sistema cepitve...« Deutsche Kampispiele 1922. Letos so organizirali Nemci v Berlinu v dobi 3 tednov velike nastope telovadnih in športnih zvez (že pozimi so izvedli tekmovalni teden za zimski sport), ki naj bi Nemčiji nadomestili mednarodne olimpijade, od katerih je izključena. Dr. Diem je izdal o tej prireditvi knjigo (300 strani), ki poroča o namenu, pomenu in poteku nastopa. Razprave in kritike strokovnjakov podajajo tudi statistične preglede, opis razstave orodja in nekaj slik. V 1. 1926. bodo II. I). Kampfspiele. Priprave za 13. nemški Turnfest 1923 v Monakovem so v polnem teku. Za nastop bo služila arena v razstavnem parku na Theresienhohe in polovica Oktober-festwiese. Da bi gostje imeli več možnosti, da kaj vidijo, bodo za Monakovčane v predhodnem tednu uprizorili 3 velike prireditve, s katerimi jim bodo pokazali vse glavne točke sporeda. Strokovno razstavo že sestavljajo. Da bodo tudi udeleženci sprevoda ivideli sprevod, ga bodo delili v 2 dela, ki se bosta srečala. Godbe bodo vstavljene na vsakih 500 korakov. Več sto dečkov že vežbajo v bobnanju koračnic, da bodo razbremenili godbe z bobna-njjem na balkonih in trgih, mimo katerih bo šel sprevod. Obe polovici sprevoda bosta obstali ob določeni minuti vzporedno in 'ob spremljavi vseh zvonov v Monako-vem bodo množice pele v spomin na padle telovadce pesem: »Ich hatt’ einen Ka-meraden«. Vsakdanja telovadna ura v šoli. V Nemčiji nastopa s konferencami in spisi v strokovnih revijah zveza profesorjev za vpeljavo vsakdanje telovadne ure v ljudskih in srednjih šolah. Ne zadostuje jim popoldan za telovadne in športne igre in 3 telovadne ure na teden po dosedaj veljavnem učnem načrtu. Profesor za telesno vzgojo na univerzi Giessen, dr. Werner, je obiskal na studijskem potovanju Švedsko, kjer so že z velikim uspehom uvedli vsakdanjo telovadno uro v šole, da bi doma lažje nastopal v ta namen. Vzpričo velikega zmisla vodilnih Nemcev za telesno vzgojo bo ta zahteva gotovo kmalu prodrla. Stric Jaka. Spisal Jeremija Gotthelf. Poslovenil N. Velikonja. (Konec.) XV. Tišina zavlada v hiši, iz katere odnese mrliča. Pusto in prazno je postalo v Dolini, kakor da je odplaval angel varuh, duh, ki je varoval red, ki veže družino ter jo vsluži istemu cilju. Tiho ni bilo ; bridko je plakala večina ostalih. Tožno mijavkajoč je lazila okrog črna mačka, dokler se ni slednjič ustavila pri Barhki, smukala se oko ji nje, ji gledala v oči ter še tožneje mijavkala. »Da, le vpij, uboga žival,« je dejala Barbka ganjena, »prav tako se je nesreča zgodila tebi kakor meni. Oni, ki te je rad imel, je odšel, in kaj bo s teboj oni, ki pride za njim, ve sam Bog. Tudi jaz ne vem, kam bi in kaj bo z menoj. Toda kdo ve, morda sprejme tudi tebe oni, ki je ponudil streho meni. Bila sta taka prijatelja, da te gotovo ne zapodi, če mu porečem.« Kakor da je črna žival razumela tolažbo. Prenehala je z žalostnim mijavkanjem, lizala deklici roke, legla v njeno naročje ter začela udobno presti. Naenpot je dvignilo dekle, ki je stalo kot skrajna predstraža na visokem kupu zemlje, roke proti nebu in vzkliknilo: »Poslušajte, poslušajte!« In res, skoz zrak j’e zavelo rahlo kakor tajni duhovi, na to se je oglasilo jačje nekaj glasov zvonov, glasovi duhov, ki so naznanjali, da se pokojni ključar bliža svojemu grobu. Vsi so glasno udarili v plač, sklenili roke ter prosili predobrotljivega Boga za mir mrtvemu truplu, za zveličanje uboge duše. Glasovi so odbrneli; vedeli so, da je tišina nad grobom, tišina na pokopališču, da zdaj nemoteno spi pokojnik v mirni jami ter čaka vstajenja. Tiho je drug za drugim odšel, in vsakdo je šel tiho svojo pot; vsepovsod je bila tišina. Velika hiša se je zdela kakor velika mrtvašnica. Slednjič so zaslišali močan klic: vabil jih je k obedu. Kakor se je zdel včasi marsikomu razvesel'iv, tako se ga je danes marsikdo prestrašil, prestrašil, kakor se zdrzne kdo v spanju, v sanjah ob klicu, da gori. Barbka {je ubogala starega sodnega; zaupnika, pripravila je obed, toda nikogar ni s tem razveselila. Grižljaji so se upirali v grlu. Vsem je bilo, kakor da se poslavlja od domače hiše, od domovine za vedno. Tako slovo uduši lakoto, to so druge moči, ki napolnijo dušo, celo telesu skrčijo mišice ter odpro vrelce bolesti. — Govorili so prav malo, nihče ni hotel pokazati svoje bojazni in še manj tihe jeze nad brezčutnimi sorodniki. Samo neko jezično hlapče je dejalo: »Če bi stari ključar še mogel videti, kaj se zdaj: godi, bi se čudil.« »Zakaj?« je vprašal nekdo. »He, zjategadel, ker bi lahko videl, kako je nam tu in nihče ne spravi grižlje- niki botra, in radi njega naj ima spoštovanje pred njimi, naj so sicer kakršnikoli. Ako ne morejo jesti, da jim napravi pozneje kavo, le da se ne oddale ali se pravočasno vrnejo. Proti večeru da bo šunder, da ne bo nihče vedel, kje se ga glava drži, in nihče 'ne bo imel časa nase misliti. Bil je tesen popoldan; brala se je odločilna beseda, komu pade Dolina v roke. Ta beseda je imela vpliv na vse domače, morda je nekaterim odkazala čisto drugo pot v življenju. Nekateri, ki jim ni bilo znano, kako se taka reč uredi, so menili, da bodo morali še isti večer iz Doline. Ali je kdo kaj upal, ne vemo, vsaj mnogo ne. Pokojnik ni vzbudil nobenega upanja nikomur, nikogar ni kaj posebno Pogled na okolico orlovski9'Radija v Brnu (maj 1922). ja iz ust, niti mesa, in kako pa tam žro in pijo, da bi človeka pograbil gnus. Pa povrh tega ne morejo niti dočakati, kdo bo prvi segel po cmoke in do dna. In bi lahko spoznal, kdo mu je bil bolj vdan, ali oni, ki so vse dni stali pred njegovimi vrati z lažnjivo besedo, slabo bukljarijo ter bi ga bili radi okuzmali že živega kakor mrtvega petelina, ali oni, ki so mu delali, kolikor je bilo mogoče, pazili na njegove stvari, kakor bi bile njihove, ter mu sploh napravili, kar so mu brali v očeh.« Barbka je menila, naj molči. Ako so prav delali, dokler je bii boter živ, naj se ne pregreše, ko je mrtev; da je prav in dobro, če ima človek mirno vest, toda to mu ne daje pravice, da bi sodil druge. In naj so oni kakršnikoli, so vendar sorod- upošteval, temveč vsakega imel, za kar ga je najel. Enoletna ali dveletna mezda je pač moglo biti največ, kar so z ozirom na navado mogli drznejši upati. Hlapci so si preganjali čas v hlevih, in Barbki iz oči so si upali marsikakšno opazko in ostro sodbo. Mnogo sorodnikov se je bilo pripeljalo oddaleč v Dolino, ali radi udobnosti ali radi nekakšnega upanja, pravkako ne vemo. Na deželi pa je navada, da greš za mrličem peš in ne na vozu. Konje, ki so jih pustili, je bilo treba nakrmiti, napojiti in osnažiti. Uboge živali so smatrali za predstavnike gospodarjev, zato so morale prenašati vse spo-jštovanje in nežnost, ki so jo gojili v Dolini napram gospodarjem. Trpinčili živali ravno niso, pač pa so bile podvržene strogi kritiki. In redko so jim našli nogo ali oko brez hibe, barva navadno nepristna, ušesa predolga. Potem so hujše kot konje jemali v pretres gospodarje, pa ne samo oseb, temveč tudi zgodovino. Konji niso ničesar -izdali; le če jih je kdo krenil, so se branili. Ženske niso imele te zabave. Dekle so imele opraviti le z domačo posodo in snaženjem kuhinje. Ko so to dovršile, so šle v svoje sobe, pregledovale svoje stvari, razmišljale, kako bodo, če bo potreba, odnesle svojo obleko, ali v vreči ali zabojih, stresle svoje prihranke, računile, koliko imajo še dobiti, preudarjale, kako si bodo pomagale, koliko časa lahko prebijejo, če treba, brez dela, plakale vmes, ko jih je prevzela žalost. XVI. Toda kljub žalosti Barbka ni pozabila svoje dolžnosti. Drugi še niso mislili na to, ko jih je klicala h kavi, čemer so se radi odzvali. Jezično hlapče je menilo, da se bo treba kmalu pripraviti, ker je tri že odbilo. Kaj misliš,« je dejal Beno, pred poldnem niso sedli k mizi in semkaj je1 dobra ura. V tem je zunaj potrkalo; vsi so skočili na noge ter planili ven. Zunaj je starka, vstopila je na splošno povabilo, toda o oporoki ni ničesar vedla. Hotela je le svoj dežnik, ki ga je pustila, ker se ni bati dežja. {Pripovedovala je le, kako je bila bogata postrežba, kakor še nikoli, da pa ni imela nobenega veselja pri tem. Jančevi-na da je bila, celo paštete, govedina, slanina, pečenka, gnjat, torte, čisto bel kruh, rujno vince, sladek čaj, kaj takšnega, da ni še nikoli videla, dasi je stara. In vendar da jo je pri tem prevzela groza, kajti vedno ji je prihajalo na misel, da je to zadnji obed revežev, in ko bo ta minul, da bodo morali po svetu kakor večni žid in da ne bodo našli nikogar, ki bi jim kakor rajnik dal lesa in zemlje in tolažbe v sili. Ker je bila že tam, da je tudi ona vzela Od mize, toda bilo ji je, da bi sredi obeda ušla, če bi bil še kdo šel z njo. Kajti tam pri gosposki mizi, kakor je to imenovala, da so se smejali in govorili, da se je slišalo preko izbe. In da živ krst ni potočil solze, pač pa da si je krčmar nahodil žulje na podplatih z natakanjem, tako hitro da so praznili steklenice. Če bi bil rajni ključar videl, da bi se bil v grobu obrnil. Potem da so se vsi dvignili. Ljudje da so rekli, da gre za oporoko in de- + He, tega ne bo mislil,-;: je odvrnil starec. Pač, to si misli,c je dejala Barbka, in to mi teži srce. Videla sem mu na obrazu in nobene prijazne besede mi ni rekel od tega hipa. Če bi le hotel menjati z te žene od tu? Če je to ali ono, potem se sramuj, fant!« je dejal starec. »Niti to niti drugo,« je dejal Beno, toda pri novem Dolinarju ne maram biti za hlapca!« »Proti temu sevedu ne morem ničesar,« je dejal stari, »saj bi tudi jaz ne maral. Toda kaj sem hotel reči, noter pojdi, Barbka bi te rada nekaj vprašala, pri tej priliki ji lahko kar sam službo odpoveš. Beno je šel, dasi nerad. Stari je šel v goveji hlev ter se pogovarjal s kravami in hlapci. Za dobršen čas, ko se Beno le ni vrnil, je starec oprezno stopil nazaj v hišo ter narahlo odprl vrata v izbo. V izbi sta Vrsta tekmovalcev po prihodu iz Brna v Ljubljano 17. avg. 15)22. menoj, ali če bi jaz ničesar ne imela, samo da bi postal spet zadovoljen ter ne mislil, da sem jaz jezikala v njegovo škodo.« Da se bo že vse pojasnilo, je dejal starec, saj da so se uredile še vse težje stvari. In je odrinil proti hlevom. Tam je naletel na Bena, ki se je držal kakor razdražen medved. »No, ali si zadovoljen z botrom?« je vprašal starec Bena. In če bi ne bil ničesar dobil, da bi bil vseeno zadovoljen, je odvrnil Beno. Toda to, da mu pa le hoče povedati, da mora najeti koga drugega, ki bo gospodaril pri hiši, on da odide. sAli je to ošabnost, ker imaš krajcar v žepu, ali zavist, ker nimaš posestva, da stala držeč se za roko Beno in Barbka teini sta slišala odpiranja. \ »Ali sta se pogovorila radi menjave ali te je na novo udinjala?« je vprašal starec. Prestrašeno sta se ozrla ter odskočila narazen. »Nikarta, nikarta,« je dejal starec. »Nič se vama ni treba sramovati, stvar je čisto v redu, kakor mora biti.« Barbka je hotela reči, da ne ve, kaj misli. »Saj se ne gremo skrivanja,« je dejal starec, „prav to je želel moj prijatelj. Da se imata rada, je že davno vedel. Pri srcu sta mu bila, vama je zaupal Dolino, ki je nad 200 let v družini. Z vso dušo je bil navezan nanjo in zapustil jo je ženski, cia bi bila bolj varna, če bi se Beno poba-rabil.« Da ne ve, kako je mogel rajni boter kaj zapaziti in on naj nikar nikomur ne pove, kar zdaj govori, je prosila Barbka. >Deklica,« je dejal starec, >ta reč se ne da skriti; kar se mora zgoditi, se mora kmalu, tako je hotel tudi ključar. Toda zdaj pojdi in skrbi za večerjo. Postavi na mizo, kar imaš, ter ne pozabi vina.« Barbka je hotela ugovarjati, hotela, naj ji obljubi, da nikomur ničesar ne zine. Toda starec je vztrajal ter pognal Barb-ko brez usmiljenja, naj izvrši njegove ukaze. Slednjič so prinesli večerjo, družina se je zbrala. Starčeva skrb ni bila kar tako, kajti tako slastno že redko ni dišala kakšna večerja in povedati moramo, da je celo Barbka jedla in pila, seveda manj nego drugi. Tu pa tam je padla šaljiva opazka o obrazih sorodnikov ali očitek Benu, ki ni pustil privezati krave'h Cene-tovemu vozu. Nato je starec povzel besedo ter dejal, da naj si to vzamejo za vzgled, kam prive- deta ošabnost in napuh, ker ljudi slepita, in kam pridnost in zvestoba. On sam da ne pozna človeka, ki bi tako globoko do dna videl človeka v dušo, kakor je njegov prijatelj, in nikogar, ki bi ga manj vznemirilo, kar je videl. Z vevnico v roki da je vejal pleve na svojem skednju ter vejal ljudi, dokler ni obdržal v hiši onih, ki so mu bili po srcu, zvesti in dragi, in vsakega se je spomnil. Zdaj je povedal, česar večina še ni vedela, kaj je vsakemu zapisal, čital besede, s katerimi se je spominjal in zakaj je to storil. In nikogar ni bilo, ki bi ne imel solznih oči, ne radi volila, temveč radi resničnih besed in lepega opomina. -Barbka in Beno,« je nadaljeval, »sta bila najdalje pri njem, obema je bil stric in boter, oba je imel enako rad in tudi vedel, da se ne vidita nerada, toda prenagliti ali vmešati se ni hotel. Hvala Bogu, da se je izpolnila tudi njegova prav zadnja želja. In jutri pojdeta pisat oklice.« Neizmerno so se razveselili vsi, ki so to vest slišali, le Barbka se je branila ter se hotela jokati ali jeziti, pa še sama ni vedela kaj bi. Brnski tabor v skioptiku so gledali že v začetku novembra nekateri ljubljanski odseki, Št. Vid n. Lj., Zagorje in tečajniki v Lj. O. P. ima 64 slik za skioptično predavanje in dobi proti odškodnini aparat na posodo. Želeti je, da bi si vsaj vsi večji kraji blizu železnice, ki imajo dom z električno ilučjo, preskrbeli to zanimivo predavanje, ki naborno kaže, kaj more doseči dobro organizirana katoliška mladina. Ker so združeni s predavanjem stroški (odškodnina za aparat in slike, potni stroški predavatelja in operaterja), se mora zantevati zmerna vstopnina (pol do 5 Din), katera večji del ostane •društvu, ki priredi predavanje. Priglasite se pri O. P.l Zveza čsl. legijonarjev je izključila vse legijo-narje Orle, ki so nastopili na taboru v Brnu, češ, da je naloga legijonarjev boj za napredek in socializem, dočim je Orel prva četa klerikalizma, ki je nasproten naprednim idejam, katere so osvobodile Cehe. S to vodo so svobodomiselci zopet odprli oči tistim dobrim edinjašem, ki menijo, da more dober katoličan kjerkoli biti skupaj s sovražniki krščanstva v eni organizaciji. Pač v sili, ki preti celemu narodu, lahko vse organizacije skupno stopijo na branik, a nikoli ne morejo verni in brezverski ljudje uspešno sodelovati v eni zvezi pomešani med seboj. IX. in X. izkaz za S. Dukičevo: 6.940-61 Kč in 6.762-83 Kč. Do 15. XI. nabrana vsota znaša skupaj 45.646-92 Kč, z XI. izkazom: 49.477-42 Kč. Napoleon o Jezusu Kristusu. Napoleon je rekel na Sv. Heleni v pogovoru z generalom Bertrandom: . .. To je, kar najbolj občudujem in kar mi božanstvo Kristusovo brezpogojno dokazuje: Imel sem moč, da sem navdušil množice, da so šle za me v smrt. Pa vendar je bila potrebna moja navzočnost, električna iskra mojega pogleda, moj glas, moja beseda, da sem vžgal sveti ogenj v srcih. Gotovo posedujem skrivnost one magično moči, ki ljudi potegne za seboj, toda ne morem je na nikogar dragega prenesti. Nobenemu svojih generalov je nisem mogel podeliti. Tudi ne posedujem skrivnosti, da bi svoje ime in ljubezen do sebe ovekovečil v srcih ljudi, da bi ondi ustvarjal čudeže brez pomoči materije. Tako je bilo tudi s Cezarjem in Aleksandrom. V resnici sm,) pozabljeni in ime osvojevalca ostane zgolj predmet za šolsko nalogo. Kakšno brezdno je med mojim siromaštvom in večnim kraljestvom Kristusovim, ki ga ljubijo, molijo in oznanjujejo po vsem svetu! Ali je Kristus umrl? Ali se ne pravi to večno živeti? To ravno je smrt Kristusova. Ne smrt človeka, ampak Boga!« In drugikrat je rekel: »Verjemite mi, jaz se razumem na ljudi. Jezus Kristus je bil več kakor samo človek.« Kako se najlažje zamaši preširoka usta? Med vožnjo na železnici je svobodomiseln gospod ostro napadel duhovnika, ki mu je na vsa očitanja prav dobro ugovarjal, drugi potniki pa so napeto poslušali. Duhovnik je sčasom s svojimi odgovori ugnal svobodomisleca v kozji rog, tako da ni več vedel, kaj bi še očital veri, Cerkvi in duhovnikom. Vendar ni hotel pokazati svoje zadrege; zato je menil zaključiti svoje napade z modrim izrekom: »Človek je kakor prešič; ko pogine, je vsega konec!« — Že je odprl duhovnik usta, da bi z novimi dokazi zavrnil svobodomisleca, ko se oglasi iz kota pri oknu ženskij glas: »Pustite že vendar enkrat na miru to zverino! Saj vidite: kolikor bolje zgrabite prešiča za njegove umazane parklje, toliko bolj cvili!« — Ko se je čez dolgo časa polegel smeh v vozu, svobodomiselni učenjak ni več odprl ust. .št. Vi