Naročnina za pol leta za Ameriko $1.50. Naročnina za celo leto za Ameriko $2.50. Za Evropo $3.00. List v obrambo sv. vere med ameriškimi Slovenci. STEV. (NO.) 21 NOVEMBER 1st 1922 LETO (VOL.) XIV. V duhov kraljestvo, brat, poglej! O sestra, plakaj, trepetaj! — Zaprt je mnogim sveti raj, čeprav si ga žele brez mej — — O, sveto, sveto je nebo, preslabo, motno zanj oko! . . . Najmanjša pega — kak boli, malenkosti pri Bogu ni! Čistilni ogenj peče, žge, v skrivnostni žeji duša mre . . . — "Da ljubiš me, Pravični vem, pa vendar k tebi še ne smem! Ah ti si lep: težko trpim, pravičen si: naj le gorim!" — Rev. P. Evstahij, O. F. M, 338 "AVE MARIA V šoli presv. Marijinega Srca. H. B. NJENA BREZMADEŽNA ČISTOST. V ta najkrasnejši Marijin biser smo mimogrede že ponovno uprli o-ko. A le mimogrede. Ker je pa prelep, da bi si ga posebej ne ogledali, mu hočemo zdaj vso svojo pozornost obrniti. Že čistost je nekaj tako lepega, da se človeka nehote loti neko rajsko domotožje, ko pogleda v nedolžno otroško oko. Zdi se mu, da je našel biser, ki so ga angelji s svojimi peruti pokrili, ko je hudič vdrl v raj, da stegne svoje nenasitne kremplje po njem. Ob nobeni cvetlici se človek tako rad ne vstavi, k jt ob ravno razpihnjeni liliji, dasi mu njena snežna belina in omaljajoča vonjava, kot simbol čistosti, budi le grenke spomine. Pogled v nedolžno oko in snežni lilijski cvet se mu zdita, kakor odsev nekdanje sreče. Duh mu splava v tista leta nazaj, ko je še sam s čistim in nedolžnim očesom gledal v svet in je bilo njegovo srce še zaprt vrt, v katerem 30 lilije cvetle in duhtele, cvctle in duh-tele tako lepo, kakor tisto jutro, ko se lilijina čašica prvič odpre, da ji more zlato solnce v dno njenega deviškega srca pogledati. Grenki so ti spomini, ne samo za človeka, ki na blatnih cestah življenja žaluje po tem izgubljenem biseru, ampak tudi za takega, ki skuša in gleda, kako hudič dan za dnem preži in stega svoje umazane kremplje, da pokrade še te bisere, ki so nam ostali iz raja, potrga še te lilije in jih pomeče v blato. Danes ti otrok odpira še kristalno čista okenca v svet, jutri znajo biti že zaprašena in oškropljena od cestnega prahu in blata. Pogled v to nedolžno o-ko ti bo za vedno zaprt. Danes se beli lilija še v polni majski krasoti in razširja svoj opajajoči vonj, kakor bi nebesa dihala vate, jutri jo že lahko najdeš sklonjeno k tlom in njen vonj bo že prehajal v vonj gnji- lobe. Zavest, da bo od tisoč teh nedolžnih očesc, če bodo dolgo gledala v umazani svet, komaj par enkrat nezaprašenih pogledalo v večni vir vse čistosti, zavest, da bo od tisoč lilij komaj ena, ako bo dolgo rastla ob prašnih in blatnih potih življenja, v svoji majski krasoti presajena v nebeški raj, ta zavest človeku kali, greni pogled v nedolžno oko in deviško lilijsko srce. Misel, da bo Gospod ob času žetve malo teh biserov našel popolnoma neoskrunjenih, ne izzove čistega akorda, ni či-stosrebrni velikonočni alleluja, ampak v sladko-otožnem mollu doneči: Nikar, nikar se me ne boj, nedolžni angelj moj! . . . ali :Ohrani Bog te v cvetju planinska roža ti! . . . Pogled v brezmadežno čisto oko in lilijski cvet, ki ne trepeta pred slano, izzove v srcu srebrno-čisti a-kord velikonočne alleluje. A kdo je bil že tako srečen, da je pogledal v brezmadežno — čisto oko? Kedo je "že stal ob liliji, ki ni trepetala za svojo deviško krono? Nihče! Obredi ves svet, poglej v vse bisere, u-stavi se ob vseh lilijah, iz katerih se še zrcali nedolžnost, sami slad-ko-otožni moll-akordi ti bodo doneli po ušesih. Ko je Adam ugriznil prepovedan sad, so vse lilije, ki bodo cvele in duhtele do konca dni, dobile črva h korenini, ki jih neprestano ogroža. Ta črv je grešna po-željivost, hčerka izvirnega greha. O, ko bi te ne bilo, bi bila zemlja polna lilij, brezmadežnih lilij. Saj potem bi duša ne imela toliko zapeljivih vasovavcev, ki noč in dan trkajo, zdaj nalahno zapeljivo, zdaj zopet močno in vsiljivo, na okence njenega srca in želijo vstopa. Gorje če volja ni močna in zanesljiva vrata-rica, če se naveliča neprestanega trkanja in reče: Prosto! kar se tako rado zgodi. Ena sama misel, ena sa- ma želja, ki je prekoračila prag srca, s prvim korakom v notranjost srca pohodi lilijo, ki se ne dvigne nikdar več. Brezmadežno čista duša bi tem vsiljivim snubcem z lahkoto mašila ušesa in zapirala vrata srca. Toda ti rajski časi so tempi passa-ti, ki so minili in se ne povrnejo več. Opustošeni zemeljski raj ni več kraj za take lilije, v od Boga prekleti zemlji ne vspevajo več. Le eno edino je on presadil vanjo in sicer ne iz zemeljskega, ampak naravnost iz nebeškega raja, tako lepo, kakršne niso cvetle niti v neoskrunjenem zemeljskem raju. To je Marija-Li-« lija iz raja. Marija je bila Kraljica devic. Kraljica devic! Ste že kedaj premislili bogato vsebino tega častnega naslova, ki ga sv. cerkev pridevlje Mariji? Devica, devištvo! Koliko lepote vsebuje že samo ta beseda. Čistost in deviška čistost sti nekaj docela drugega. Koliko jih čisto živi, ki niso deviško čisti. Čistost obsega časovno samo sedanjost in prihod-njost, deviška čistost tudi preteklost. Lahko, da je kdo deviško zgubil, morda globoko v blato nečistosti zagazil. A ko spozna, da tako življenje ni vredno življenja, se dvigne, opere, obljubi, da odslej noče niti v postavnih mejah zakona stre-či temu poželjenju. Ostane mož beseda. Ta ima čistost, a nima devišt-va. Devištvo, ali deviška čistost pomeni mnogo več in lepšega. Ona obstoji v tem, da ima kdo trdno volj^ temu poželjenju od prvega trenutka, ko začuti v sebi drugo postavo, postavo greha, pa do zadnjega, ko utihne za vsegdar srca in pa sveta vihar, na celi črti kljubovati mese-nosti, brez najmanjše dovoljene nedovoljene koncesije. Srce, v katero je vratarica prosta volja spustila le eno radovoljno misel te vrste, n' več v polnem obsegu deviško, pa naj bo tudi samo resna misel, sklep se ženiti ali možiti. Tako občutljiva je deviška lilija. Radi tega pa, če take prvovrstne deviške duše po običajnih procentih računamo, smo v večji nevarnosti, da se bomo prej s preveč, kakor s premalo zmotili. Marija je bila taka devica. V njeno srce ni nikoli udrla niti najlah-nejša misel, pred katero bi bila lilija njenega aevištva vstrepetala. Ko so se druge njene tovarišice v templju pogovarjale o svojih bodočih zvezah, je ona gledala pred seboj samo enega ženina, Boga, kateremu se je zaročila. Ko ji je angelj Gabriel prinesel veselo in tako častno oznanilo, da jo je Bog izvolil za mater svojemu včlovečenemit Sinu, ni takoj odgovorila: Fiat! Zgodi se! Ko bi bila to storila, dokler še ni vedela, ali gre za naravno ali nadnaravno materinstvo, bi bila senca legla na njeno popolno devištvo, kajti ta brezpogojni: Zgodi se! bi bil i-mel vključeno tudi pripravnost postati mati po naravni poti, kar se pa s popolnim devištvom ne sklada. Ker deviškega vzora nikoli ni izgubila izpred oči in se ga je hotela za vsako ceno držati, le ne v nasprotju z božjo voljo, je ponižno vprašala angelja: "Kako se bo to zgodilo, ker moža ne poznam?" Šele, ko ji je božji poslanec rekel: Ne boj se Marija, moč najvišjega bo prišla v te, postala boš mati po nadnaravni poti, ne da bi zgubila devištvo, je radostno zaklicala: Zgodi se mi po tvoji besedi! Da niti takrat, ko je Jožefu podala roko v zakon, na njeno deviško čistost ni legel niti prašek. Nedvomno je bil to pravi zakon, z vsemi zakonskimi pravicami, vendar obojestransko po božjem nav-dihnjenju sklenjen 7, vo- ljo, vedno čuvati drug drugega lilijo. Tako je Marija tudi kot žena in mati ostala v polnem pomenu besede devica, po duši in po telesu. A ona se ne imenuje le devica v polnem obsegu besede, ampak Kraljica devic. Mej tema dvema je tak razloček glede dostojanstva, kakor mej kraljico in deklo. Dekla se tudi pri enaki telesni lepoti nikoli ne more meriti s kraljico: v dostojanstvu, blesku in, kakor pravimo,, gra-cijoznosti. Najvišje, staro plemstvo, kakoršne so kraljeve rodovine, imajo nekaj prirojenega na sebi, ki jih tudi pri enakih naravnih prednostih z navadnimi ljudmi, dela nekam vzvišenejše. Njih kretnje, njih nastop, vse obnašanje in ponašanje, če ni prisiljeno, je z nekako plemenitostjo cepljeno. To treba pri vsem demokratizmu priznati. Podobno prednost je imelo Marijino devištvo pred ostalim devištvom. Na druge navadne lije v mesu tudi nehote in nevede pade prah. Kdor ima stanovanje ob glavni prometni cesti, naj še tako skrbno in trdno zapira okna, bo imel vendar vsak dan nekaj prahu po opravi. Enako je z devištvom, pa bodi še s tako visokim, in debelim zidom zavarovano. Lilija iz raja ni cvela za kakim samostanskim zidom, ampak ob potu življenja, vendar pa na njej z drobnogledom zastonj iščeš kakega praška. Po pravici se ona radi tega imenuje : Kraljica devic. Toda njeno devištvo je imelo še eno, nedosegljivo prednost, bilo je brezmadežno devištvo. Brezmadežna devica je samo ena, samo ona — Lilija iz raja. Tla iz katerih je iz-rastla ta lilija, niso bila nikoli prekleta, satan jih ni nikoli teptal, nikoli ljulike sejal vanje. Vse druge lilije so pognale iz oskrunjenih tal, samo njena iz deviških, ker so vsi drugi Adamovi otroci otroci greha in jeze, le ona ne. Velik je razloček mej lilijo iz oskrunjenega in mej ono iz neoskrunjenega zemeljskega raja, ali če hočete mej ono iz doline solz in ono iz raja. Še večja pa je razlika mej lilijo iz neoskrunjenega zemeljskega in ono iz nebeškega raja, kakor je Marija. Ko bi nam bila poznana kaka lilija iz neoskrunjenega zemeljskega raja, kaka Adamova hčerka, ki bi ne bila deležna žalostne dedščine svojega očeta in bi si bila čistost izbrala za svoj vzor, bi bila njena čistost sicer brezmadežna, njena lilija mnogo bolj zavarovana, ker brez močnega in prekanjenega notranjega sovražnika, revolucionarne poželjivosti; vendar pa, brez posebne naknadne božje milosti, ne mej trnjem. 34° "AVE MARIA" popolnoma varna pred slano. Lilija iz nebeškega raja, Marija Brezmadežna, je bila popolnoma varna pred vsemi notranjimi in zunanjimi sovražniki, ne sicer sama po sebi, temveč po posebni božji milosti. V milosti polni ne notranji, ne zunanji sovražniki, niso imeli nikakega opi-rališča. Njena brezmadežna, s posebno božjo milostjo ograjena lilija, je bila vedno enako majsko cvetoča in duhteča, dokler je ni Gospod, ki je kot najlepši cvet pognal iz nje, presadil iz te solzne doline v rajski vrt, na svojo desnico. Ker je bila Marija nebeško-rajsko brezmadežna lilija, zato je tistim, ki so bili tako srečni, da so jo s telesnimi očmi gledali, cvetočo in duhte-čo v tej solzni dolini, budila le najčistejše akorde ljubezni, kakor jih izraža naš komponist v oni vedno krasni pesmi: Lepa si Marija . . . Vse druge device so, kakor pravi pobožni Dionizij Kartuzijan, trnje, zase in za druge, samo Marija ne; ker kdorkoli jo je videl, ga je ta pogled nagibal k čistosti. Ne potrjuje li tega skušnja? Pogled na-devico v pokvarjenem mesu, ne daje čistega a-korda, ni samo rožnat, ampak tudi trnjev, zato je pa David sklenil zavezo s svojimi očmi, da device niti pogledal ne bo . Pogled na Devico, po duhu in po telesu brezmadežno, je nagibal samo k čistosti, je bil samo rožnat, brez trnja, kar potrjuje tudi sv. Tomaž Akv., ko pravi: "Lepota Marijina je v vseh, ki so jo videli, netila ljubezen do čistosti." I-sto trdi tudi sv. Jeronim z drugimi besedami. Krivoverca Helvidija, ki je tajil Marijino vedno devištvo zavrača : "Ti praviš, da Marija ni bila vedno devica, jaz pa trdim več kot to, trdim, da je sv. Jožef po Mariji ohranil lilijo nedolžnosti do konca." Spričo vsega tega bom slikarju, pred katerega Brezmadežno ne bom mogel brez otožnega molla zapeti: "Lepa si Marija!" ... z mirnim srcem rekel: "Prijatelj, nisi je zadel," ter pristavil: "In je ne boš, če jo še petdesetkrat naslikaš. A če jo vsaj približno hočeš zadeti, slikaj jo kleče, kakor jo je slikal Fra Angelico, z njeno, ne kake natakarice podobo v srcu. Ako mi bo ob tvojem umotvoru zaduhtelo in se mi zahotelo po cvetočih, ne razkrajajočih se lilijah, lahko odložiš čopič, ker nesmrtna umetniška slava in častni naslov: Marijin slikar, ti bo kot najboljšemu zagotovljen. Ali naj vas zdaj povabim v šolo Kraljice brez madeža izvirnega greha spočete? Ne! Od nje kot brezmadežne se nimate ničesar učiti, je prepozno. Kar je peklenska kača zastrupila, zastrupila nas je pa vse, to se sicer da rešiti, nikakor pa ne narediti nezastrupljeno. Njen strup še vedno deluje v nas. Ali naj vas povabim v šolo Kraljice devic? To pač in pred vsem tiste, ki imate še lilije v rokah. Ali veste, kaj naredi vrtnar, če hoče; zgodnje pomladno cvetje obvarovati slane, s katero mu grozi jasen večer? Pokrije je, da mu slana ne more blizu. Ve nedolžne duše, vam ne grozi s slano samo jasen večer, ampak tudi jasen dan, morebiti še bolj, ne eden, ampak vsak. Nočete da vam slana pomori duhteče lilijsko cvetje? Če res nočete, potem mi ne bo treba vas šele priganjati v šolo Kraljice devic. Same morate hiteti v njo, kajti ona i-ma plašč za vaše lilije, pod njim bodo varne pred slano. Saj zato v Marijinih vrtovih in vrtcih cvete največ lilij. Da, dokler ni v opustoše-nem zemeljskem raju vscvetela Lilija iz raja, ni pognala nobena druga, tako, da bi pesnik lahko zapel: Lilija bela ni cvetela pred teboj o rajski cvet. Ima več v petah kot vi v glavi. Ko je bil Pij IX. še papež-kralj, je v Rimu nastopila znamenita plesalka Fanny Elsler. Njena umetnost je Rimljanom tako dopadla, da so sklenili, ji v priznanje pokloniti zlat lovorjev venec, za dvanajst tisoč lir. O tej nameri so kot svojega vrhovnega gospoda obvestili tudi papeža-kralja in pri tej priliki pov-darjali, da je plesalka dobra kato- ličanka, ki od tega,-kar s svojo u-metnostjo zasluži, rada obilo mej u-boge deli. S tem so mislili svoj dar nekako v papeški plašč zaviti in mu s tem dati še večjo vrednost. Papež je pa rekel: "Jaz se z vašo namero nikakor ne morem strinjati. Venec je vendar nekaj takega, kar naj krona delo glave, ne pa nog." Toda stvar je bila sklenjena in se ni dala tako lahko spremeniti. Plesalka je dobila zlat venec. Pa tudi to je zvedela, kaj je papež rekel h temu. Takoj je venec prodala in izkupiček razdelila mej rimske reveže. Ko je Pij o tem njenem velikodušnem dejanju ljubezni zvedel, je dejal: No, ta ženska ima pa več v petah, kot tisti, ki so ji ga darovali v glavi. Spomini. Rev. G. M. Trunk. (Dalje) Pred hudimi nevihtami opazujemo pogostoma v naravi neki prisiljeni mir. Kakor vse, tako se tudi narava pred .izbruhom svojih elementarnih sil nekam tajnostno pripravlja, da potem tem srditeje buti na dan. Nekako tako je bilo v začetku 1. 1916. Nemiren mir, bi rekel je vladal. Vse je šlo svojo pot in vendar ni šlo. Tupatam je siknil iz nasičenega ozračja skrivnosten blisk, kateremu je sledil zamolkel grom. Če se ne motim, je bilo proti koncu februarja 1. 1916., ko priarvi k meni g. župnik Gabron iz Skočido-la. Vsa Slovenija pozna dobrega To-neja, ki je jako nervozno razpoložena duša. Takim vojno ozračje prav tako malo prija, kakor kakim jeti-karjem zakajena soba. Človeku dra-tenih živcev je bilo težko molčati, za take neryozno razpoložene duše je bilo skoraj nemogoče. Zato se ne čudim, če je moral Tone že prve dni v graške zapore, ričet pihat. Njegova pot tja je bila prava križeva pot. Malo je manjkalo, da ni prišel do zadnje postaje. Psovali so ga, pljuvali vanj, tepli ga. Ko bi ne bil v spremstvu straže, bi ga bila podivjana druhal pobila, kakor steklega psa. Vse seveda v imenu "omike" in "patriotizma". Kaj je vse v ječi doživel, bi človek verjel, če bi ga bili Turki vrgli v ječo. Da se je pa v katoliški Avstriji tako postopalo s katoliškim duhovnikom, ki poleg tega ni ničesar zakrivil, ampak kot pravi duhovnik le povdarjal, da moramo za vse moliti, tudi za Srbe, to se zdi neverjetno. In vendar je res. Res je, da so ga vrgli mej navadne kaznjence, s katerimi je moral skupaj spati, skupaj jesti in skupaj z njimi o-Pravljati najnizkotnejša dela. Oprostite, da omenim samo eno. Sam je Pripovedoval, kako je moral "posodo" ven nositi. Če se človek spomni na take slučaje, ki niso bili redki, se mu, kadar sliši ime katoliška Av- strija, zdi, kakor bi videl propadlo "junakinjo" francoske revolucije s škofovsko mitro na glavi in mašnim plaščem na svojem grešnem telesu. Toraj ta naš Tone pridrvi k meni v župnišče skoro brez sape. "Res je, kakor si zatrjeval, vsi bomo šli, vse nas pobesijo . . . strašno . . . hudo . . . povej, prijatelj, povej takoj povej... vsem sobratom povej .. . naj se varujejo, naj so 0-prezni . . . vsem naznani . . ." mi je hitel kar v veži pripovedovati. — "A kaj naj povem?" vprašam mirno. — "Povej, povej, povej! . . ." "Stopi vendar v sobo," mu pravim . . . "Ne, ne, kar tu ti povem. Veš, da me dolžijo, po nedolžnem dolžijo. Pravijo, da sem rekel: Vse Nemce treba pobiti . . . Bog mi je priča, da nisem. Ker ne utihnejo, sem šel danes k vojaškemu poveljstvu, k generalu Scottiju, da se 0-pravičim, da ga zaprosim pomoči." Tako je preplašeni Tone bolj jecal, kot govoril . . . "Vsedi se vsedi," mu velim, "saj si stoje ne boš podaljšal življenja, če je res na vagi, kakor pripoveduješ." Res se je polagoma malo pomiril. Vrhovni vojaški poveljnik na ko-roško-italijanski fronti je bil general Franc Rohr, "pristen" Oger, zagrizen, krut mažar. General Scotti je bil nekak njegov notranji minister za politične zadeve. Goričani Scottija dobro poznajo, ker je bil prej tam divizijonar. Kot Lah je čr-til Slovence, kolikor mu je duša dala. Temu možu smo bili mi koroški mučenci na milost in nemilost izročeni. K temu možu se je zatekel g. Gabron za pomoč. Kakor bi ovca iskala zavetja pri volku. "Toraj k Scottiju si se zatekel, da te vzame v varstvo?" — "Da k njemu, ki ima te vrste zadeve v rokah." — "In kaj ti je rekel?" — "Ko sem mu pripovedoval, česa me vse ljudje dolže in mu slovesno izjavil, da je vse samo golo obrekovanje, me nekcfj časa mirno posluša. Nato pa začne bruhati iz njega kakor iz vulkana goreča protislovanska lava. "Herr Pfarrer, mi pravi mej drugim," alle winaischen Geistlichen werde ich aufhaengen lassen . . . Das ist die Frucht, dass man die Slovenen bisher cashuliert hat. Ich werde es anders machen, gehen Sie!" (Gospod župnik, vse slovenske duhovnike bom dal pobesiti. To je sad tega, da se je vas Slovence na rokah nosilo. Jaz bom napel druge strune. Lahko greste) Pri tem pripovedovanju je Tone skoraj zajokal in tudi mene je hudo prijelo. Tako toraj, nas koroške Slovence so na rokah nosili, božali, predpostavljali . . . Omeniti 1110-. ram, da je mej tem svetnik Schuster šel v pokoj. Njegov naslednik je postal Poljak Pawlovski, podla duša, kakor je pač vsak narodni izdajalec in odpadnik. Vsakdo si lahko misli, da take "novice" pri občnem razburjenju niso bile posebno prijetne, a vsaj za mene ne nepričakovane. Dobro, da vemo, česa se imamo nadejati v prihodnjih dneh. "Tela, qae praevidentur minus feriunt — puščice, katere prej vidimo manj zadenejo," pravi neki cerkveni uče-nik. G. Gabron je razburjen odšel, jaz sem pa sobratom sporočil, kolikor mi je bilo mogoče, naj bodo še previdnejši, kakor smo že itak bili, dasi nismo imeli prav za prav ničesar prikrivati. Nevihta se je zbirala nad našimi glavami, posebno nad mojo, ki sem bil mej najbolj zaznamovanimi. Prepričan sem sicer, da so vojaške oblasti morda prav tako dobro vedele, kakor mi, da nimajo povoda nas sumničiti nelojalnosti, tem manj kakega izdajstva. Če so nam kljub temu grozili z "gavgami," je vzroka iskati drugje. Po mojem mnenju pred vsem v njih lastnem duševnem razpoloženju. Kljub vednim zmagam, le ni bilo "zmage." Vojna ka- 342_;___ ča je bila videti vedno daljša. Ljudstvo, ki je mislilo, da bo v par mesecih krvavi ples končan, je začelo postajati nezadovoljno. Soldateski to protivojno ljudsko razpoloženje ni ostalo prikrito. Da odvrne od sebe vedno večje nezaupanje ljudstva, je začela krivdo zvračati na protidr-žavne elemente, kar smo bili Slovani v njih glavah menda vsi, posebno pa narodno zavedna obmejna duhovščina. Značilen dokaz za to je sledeči slučaj: Pri župniku Sadjaku v St. Lenartu, je stanoval neki hrvatski major ali podpolkovnik s svojo četo. Pogostoma se je izražal: "Vsi drugi moji tovariši so že odlikovani, samo jaz še ne. A tudi jaz hočem enkrat pokazati, kaj znam, da dobim kaj na prsa." Res je nekje na fronti, če se ne motim pod Mittags-kofelnom, tam nad Volčjo vasjo, izvršil napad na Lahe. Toda napad se je izjalovil. A kaj je odlikovanja željni podpolkovnik navajal za vzrok, da ni vspel?" Že preden smo napadli, so Lahi klicali doli na naše (nemški): Kommts nur auffi ihr oesterreichischen Hungerleider, wir werden euch schon zagen — Le pridite gori vi avstrijski lačenbergarji, vam bomo že pokazali!" Tako je možakar pravil župniku Sadjaku in tako seveda tudi poročal na višje mesto. Lahi so toraj morali vedeti za napad, zato so se dobro pripravili. A kdo jim je to tajnost izdal? No, kdo drugi kot slovenski duhovnik, ki vidi skozi stene in zapečatena povelja. Res so zaprli župnika v Uk-vah Rev. Kukačko (zraven še Čeha) Kajpada so to tudi ljudstvu povedali, ki je v svoji brezmejni nerazsodnosti na dno pekla preklelo vse slovenske "farje," na podpolkovnikov neuspeh in blamažo pa pozabilo in ga morda še pomilovalo, ker mu je slovenski, oz. češki "far" križec pojedel. Seve, kar na celem župniku zopet niso mogli naprtiti tega veleizdajstva. Nekaj si je bilo treba izmisliti. A to, kar so si izmislili, je še neprimerno bolj sramotno zanje, kakor če bi ga bili pustili na celem a-retirat. V cerkvenem stolpu v Ukvah so našli sledove sveč, morda že ka- "AVE MARIA" kih dvajset let stare. Fantje, ki so, Bog sam vedi za kako priliko, zgodaj zjutraj, ali pozno v noč potrkavali, so si svetili. Toda kaj to njim mar, od kedaj so ti sledovi. Samo da so, da imajo nekaj v rokah, ker morajo imeti, pa bodi le košček stare sveče. Kdor hoče, tudi s tem lahko župniku za smrt posveti . . . Hote-ti in pravo imeti, je bilo pa njim isto. Stat pro ratione volutas. Dokaz je naša volja. Ko so spoznali, da ljudstvo vse verjame, kar se mu natvezi, naj bo še tako neumno, pozneje niti ostankov sveč in podobnih "tehtnih" dokazov niso več iskali proti nam. Zadostoval je razglas, da je ta ali ta veleizdajalec in vsi Germani, na čelu jim slovenski janičarji, nemčurji, so stisnili pest. Gorje mu, kdor bi jim bil prišel v proste roke. Kakor gada bi ga bili pobili, dasi je bil nedolžen kot jagnje. To se je videlo pozneje, ko so zaprli poslanca Gra-fenauerja, cerkovnika Grafenauerja, ter župnike: Meška z Žile, Šturma z Brda, Ražuna iz St. Jakoba in Šne-dica iz Lipi in mene. Po vseh vojaških bolnišnicah, — kakor so mi pripovedovali naši vojaki, — in menda tudi drugod, so oficielno razglasili, da smo izdajalci domovine. Kakšen hrušč, zmerjanje in preklinjanje je sledilo mej "patrioti." Poslanca Grafenauerja in župnika Šturma je be-ljaška druhal na cesti opljuvala in če bi ju bila mogla, bi ju bila linča-la. Ko so pozneje Meška, mene in cerkovnika Grafenauerja vendar izpustili, pa ni bilo nikjer žive duše, da bi nam dala zadoščenja. Banda! Na mene so imeli posčbno piko. Zakaj? Poslušajte ljudje božji! Tik moje cerkve je stanoval odvetnik Dr. Jakob Ghon, pristni nemški nacijo-nalec. Bil je v zvezi z nekim poljskim inženerjem, ki je s pomočjo "magnetične šfibice" (Wuenscliel-rute) stikal v zemlji za vodo in kovinami. Nekega dne, bilo je še pred vojsko, pride k meni. "Gospod župnik," pravi, "v vaši cerkvi je velik zaklad." Seve romarska cerkev pa brez zakladov! Sili v me, če sme pod desnim stolpom cerkve kopati. Smejal sem se mu. On je pa čisto resno mislil. Ker le ni dal miru, sem njegovo željo naznanil višji cerkveni oblasti, previdnost, ki me je pozneje rešila. Tudi škof je že slišal nekaj zvoniti o "čudoviti" šibici in dovolil kopanje. Dr. Ghon je kopal in kopal in nekaj tisočakov zakopal, kar sem jaz že naprej vedel. Nekega dne 1. 1914. pride k meni orožnik in me vpraša, kaj prav za prav je na tem kopanju. Povedal sem mu, kako je Dr. Ghon "šac" kopal. Da bi znalo to kopanje še komu drugemu biti nevarno kakor Ghonovi mošnji in morda cerkvenemu stolpu, mi niti na misel ni prišlo. In vendar je bilo nevarno, za Dr. Ghona in mene. Oba so naju radi tega v luknjo vtaknili. Baje je letalca, kadar je čez cerkev letel na fronto, vedno nekaj iri-tiralo, vznemirjalo. Hlače so se mu tresle pred italijanskimi "tiči." Treba je bilo najti vzrok, da se je prej vrnil, preden so ga začeli Italijani "pozdravljati." Ta jama je bila kakor nalašč za to, da se zavaruje pred njih "bobom," ki mu ni dišal. Treba mu je bilo samo reči, da je bil v nevarnosti, ker so mu izdajalci izpod cerkve sv. Križa v hrbet streljali. Morda je dobil zato "junaštvo" še kaj na prsa. — Tako nisi bil nikoli siguren. Če si kihnil si bil že v nevarnosti, da te kdo ne denun-cira, češ da daješ sovražniku znamenja. Denuncijantov v hlačah in "kik-lah" je pa mrgolelo okrog nas, kakor čebel okrog matice, kadar je roj. Mej temi je bil tudi moj faran Jo-hann Sandriesser, velik širokoust-než, pač konjski mešetar, strastni nemški nacijonalec in kot tak seveda zagrizen nasprotnik Slovencev in zato seveda občinski svetovavec. Ker je bilo tako blago predragoceno za strelske jarke, je tudi on, kakor na stotine drugih njegove baže, dobil delo v zaledju. In da bi višji ja ne dvomili o njegovem sto procentnem patriotizmu, ter ga vsled vedno večjega pomanjkanja "materiala" za strelne jarke, nazadnje vendar ne poslali od blizu gledat, kaki so Italijani, se jim je vdinjal za lovskega psa pri lovu na izdajalske slovenske "farje." Podla iškarijotska duša! "Nič, ali vsaj prav malo. Cula sem tudi zadnjič v shodnici, ko je naš rabin povedal, da se ne smemo dati preslepiti, da je vse to sama sleparija. Če je tako velik mož in tako velik prerok, zakaj pa doma ne naredi ničesar. Bil je tudi večkrat že tukaj in so šli k njemu naši pis-niarji in so ga izpraševali, pa je vse razžalil. Pravi, da je sin božji, da moramo to verjeti. Kako naj verjamemo, da je sin božji, ko pa vemo, da je samo sin tesarja Jožefa!" "In vendar je veliko ljudi tudi iz vašega mesta videlo njegova dela!" "Seveda, pa nihče ne more verjeti, da bi bil kaj drugega, kakor tesarjev sin. Prav te dni ga pričakujejo domov. In ako je njegova mati doma, je znamenje, da ne bo dolgo, ko bo tudi sam prišel." In tako se je pletel dalje ta pogovor. Še bi se pogovarjali o tem predmetu in soseda bi se še dalje časa na vso moč trudila, da bi prepričala svoja obiskovalca, da Jezus ni nič drugega, kakor tesarjev sin, da so vsi čudeži, katere vrši, samo sleparstvo, ali pa, da vse to vrši s Pomočjo Belcebuba, ko bi v tem ne prišla v hišo Marija, mati Jezusova. "Prosim vas, soseda, ali bi mi hoteli posoditi nekoliko moke? Prav ničesar nimam. Nocoj zvečer ali jutri zjutraj pričakujem sina domov," nagovori Marija svojo sosedo. Soseda, ki je do sedaj toliko govo-rila proti Jezusu in njegovi materi, je bila nekoliko v zadregi pred svojima sorodnikoma. Vendar se je hitro premagala in vstala. "Mi je jako žal! Imam jo samo toliko, da bo za nas za nekoliko dni. — Toraj Jezus pride domov?" "Da," odgovori Marija, in neko posebno nebeško veselje ji zaigra na milem obličju. Tudi sovražna soseda se ni mogla ubraniti posebnemu globokemu vtisu, katerega je naredil ta prizor na njo. A njeno srce je bilo preveč polno predsodkov, da bi mogla spremeniti njeno prepričanje o Mariji. "Povej mu no, Marija, ko pride, naj tudi doma naredi kaj čudežev. Vsa dežela je polna slave njegovega imena. Zakaj pa tukaj doma ne dela teh velikih del?" Na glasu, s katerim je govorila soseda te besede, se je poznalo, da govori s prezira-njem in Marija je vidno razumela to preziranje, kajti obraz se ji je spremenil. Trenutna prejšna nebeška veselost, ki ji je zasijala, ko je povedala, da pride sin domov, se je prelila v globoko žalost. Povesila je glavo za trenutek, solze so ji zaigrale v očeh. Vendar takoj je dvignila zopet glavo in rekla prav ljubeznjivo: "V tem pa mu jaz prav nič ne morem ukazovati. On že ve, kaj dela. Njegova naloga je vzvišena. — Toraj nimate moke?" nadaljuje pogovor o prejšnem predmetu. "Nimam," odgovori osorno soseda. "Seveda! pa še obisk imaš, ljuba soseda," reče Marija ljubeznjivo in pogleda tuja sorodnika, ki sta z nekim posebnim občudovanjem gledala to čudovito skrivnostno osebo. Sedaj še-le sta se popolnoma zavedla, kakor bi se prebudila iz ne- ke čudno prijetne omotice. "Midva sva jo prinesla seboj nekoliko več!" pravi tuja sorodnica, "prav rada ti jo odstopiva!" in takoj odhiti žena ven, kjer je ležalat pred hišo prtljaga, katero sta odložila z oslička, ki je prišel ž njima in jima nesel tovor. V nekoliko minutah se je vrnila in prinesla cel meh moke in ga dala Mariji. "Tu sprejmi, dobra žena, ta mali darček! Midva oba z možem sva že veliko bila z Jezusom, veliko njegovih del videla in strmiva nad njim. Velik prerok je in Bog je obiskal svoje ljudstvo. Srečna mati tolikega sina!" "Je že dobro! Je že dobro-" vtakne se v pogovor soseda, katero je jezilo, da je sorodnica to naredila in jo osramotila. "Mi v Nazare-tu ga pa poznamo!" Zadnje besede je spregovorila s takim naglasom, da se je videlo, kako je hotela globoko užaliti mater udovo tega Jezusa. Marija se je prisrčno zahvalila in odšla. Vendar ko je stopila iz hiše, kanila ji je iz očesa na zemljo debela solza, za njo se je zasvetila druga, tretja in predno je dospela do svoje kočice, se je — jokala. "Ubogo mesto! O, ko bi spoznalo resnico!" je vzdihnila, ko je stopila v hišo. Tu si je obrisala solze in potem šla v svojo sobo in tam pokleknila v srčni boli in se zatopila v gorečo molitev. Potok solza, ki ji je lil iz oči, je pričal o veliki, da, nezmerni boli, katere je trpelo to ubogo materino srce. 344 AVE MARIA Piše Rev. J. C. Smoley. TRIINDVAJSETA NEDELJA PO BINKOŠTIH. Gospod, moja hči je ravno u-.mrla; toda pridi in položi nanjo svojo roko in bo živela. — Mat. 9, 18. Evangelist sv. Janez pravi končujoč svoj evangelij: "Jezus je sicer storil vpričo svojih učencev še veliko drugih čudežev, kateri niso zapisani v tej knjigi. Ti pa so zapisani, da verujete: Jezus je Kristus, Sin božji, in da imate verujoč življenje v njegovem imenu" (Jan. 20, 30— 31). Največji čudeži pa, ki jih je Kristus delal, so brez dvoma ti, da je obujal mrtve k življenju. Evangelisti nam pripovedujejo, kako je obudil od mrtvih mladeniča v Najmu, ki so ga nesli k pogrebu, pripovedujejo o Lazarju, ki je že štiri dni ležal v grobu, in pripovedujejo o JaJ-rovi hčeri, ki je ravnokar umrla. Vsi ti čudeži so vplivali na ljudstvo, ker so videli moč, ki ni bila človeška, ampak božja. Vsi ti čudeži imajo za nas vsled okoliščin mnogo poučnega. Današnji evangelij nam pripoveduje, kako je Jezus obudil od mrtvih Jajrovo hčer. Stopimo v duhu v hišo Jajra, opazujmo dogodek za dogodkom in zapomnimo si nauk tega čudeža. -o- "Ko je Jezus govoril množicam, glej, prišel je nek poglavar in ga je molil." Gospod je bil ravno na bregu ge-nezareškega jezera, velike množice ljudstva so se zbrale okoli njega in ga poslušale, ko je učil. Naenkrat pa prihiti mož, ves iz sape, tlači in rine se skozi množice in pade k nogam Gospodovim. Ljudje so mu hitro napravili prostor, kajti bil je visok, čislan mož, prvi predstojnik judovske šole v Kafarnaumu. Vse gleda z napetostjo na njega, kaj hoče od Gospoda. In ta predstojnik judovske šole pade k Jezusovim nogam, prekine njegovo učenje in prosi, milo prosi. Kaj pa prosi? "Gospod, moja hči je ravnokar u-mrla; toda pridi in položi svojo roko nanjo in bo živela." Dvoje vidimo v tem dogodku. Prvo, da prihaja tudi v hiše visokih ljudi, v hiše bogatašev žalost, da tudi k tem prihaja smrt. Smrt ne pozna razločka, smrt ne izbira, pred njo ni varen noben dom. Vidimo pa nadalje tudi veliko zaupanje, ki je je imel Jajr. Bil je, sem rekel, prvi predstojnik judovske šole v Kafarnaumu ; on je imel priložnost, da je poznal Jezusa Kristusa, on je vedel, da ima moč, ki je nadčloveška. "Pojdi, položi svojo roko na njo, in bo živela," je prosil za svojo hčer. Kaj je storil Gospod? On je ravno učil? Ali bo morda rekel Jajru, da naj počaka nekoliko? Ne, on tega ni storil, bil je usmiljen in do-brotljiv. Takoj je prenehal s poučevanjem. "I11 Jezus je vstal in je šel za njim in njegovi učenci," pravi evangelij. Vsaj bo to, kar bo storil v Jajrovi hiši, tudi velik nauk za ljudstvo. Vstopimo v Jajrovo hišo. Na postelji leži mrtva hči. Zbrani so tam sorodniki in jokajo z materjo; zbrana je tudi množica najetih žen, ko-jih naloga je bila po takratni navadi glasno jokati in tuliti, bili so zbrani piskači, ki so imeli jok žensk s svojimi godali spremljati. Bila je tam šumeča množica. Med tem je prišel Jezus v hišo. Kaj pa je storil? Evangelist pravi: "In ko je prišel Jezus v hišo poglavarjevo in je videl piskače in šumečo množico, je govoril: "Odstopite, deklica namreč ni umrla, temveč spi." Smrt je Gospod označil kot spanje. Ljudje so se Gospodu posmehova-li. Niso li vedeli, da je on gospod smrti? Vedel je to Jajr, vedeli so pa to i drugi; in vendar so se mu posmehovali. Kak razloček med Jaj-rom, ki je ponižen, poln zaupanja prosil, in med množico, ki se mu je posmehovala! Toda to posmehovanje ni bilo zadnje; posmehovali so se Gospodu, ko je visel na križu: "Ha, ha, če si Sin božji, pa stopi s križa"; posmehuje se mu svet še dandanes ! Kaka zaslepljenost, kako bogo-skrunstvo! Prijatelji moji, se li ne pripeti prepogosto, da i vas zapeljejo v tako posmehovanje, v tako bogoklet-stvo? Jajr je sedaj storil, kar je imel storiti : šumeči množici je ukazal, da naj gre iz hiše. Izgnal jo je iz hiše. Sedaj je šel pa Jezus noter, prijel deklico za roko in ji rekel: "Deklica, vstani!" In je takoj vstala. Kar je Kristus poprej rekel, to se je zgodilo. Rekel je, da deklica samo spi, imenoval je smrt spanje, iz katerega bo deklica vzbujena. "I11 ta glas je šel po vsej deželi!" dostavlja evang. Nedavna smo praznovali Vernih duš dan. Spominjali smo se naših ranjkih, katere smo morda že davno spremili k poslednjemu počitku. Ko so nam ti umirali, nam ni bilo mogoče poklicati Jezusa, kakor je to lahko storil Jajr, da bi nam jih vzbudil od mrtvih. Toda iz Jajrove hiše, kjer je Jezus o-budil mrtvo hčerko, slišimo tudi mi glas v našo tolažbo: "Niso umrli, ampak spe!" Spe, smrt jih ni pokončala. Spe v grobih ti naši dragi, in bodo vstali enkrat k večnemu življenju. Gospod sam nam je to zagotovil, ko je rekel: "Jaz sem vstajenje in življenje; kdor veruje v mene, bo živel, dasiravno umrje. In kdorkoli živi in veruje v me, ne bo umrl vekomaj." (Jan. ix, 26—27). "Resnično, resnično, povem vam," pravi, "da pride ura in je sedaj, ko bodo mrtvi slišali glas Sina božjega, in kateri bodo slišali, bodo živeli ... in izidejo tisti, ki so delali dobro, v vstajenje življenja, tisti pa, ki so delali hudo, v vstajenje sodbe" (Jan. 5, 25—29). In zopet pravi: "To pa je volja mojega očeta, ki me je poslal, da od vsega tega, kar mi je dal, ničesar ne izgubim, temveč da to o-budim poslednji dan". (Jan. 6, 39). Tudi naši dragi bodo enkrat vstali k večnemu življenju! Veselimo se, radujmo se, da nam je dana ta tolažba, da imamo to zagotovilo ! Že sv. apostol Pavel nas je opozarjal na to, ko je pisal v svojem listu Tesaloničanom: "Nočemo, bratje, da ne bi vedeli o teh, ki so spali in Se žalostih kakor ti, ki nimajo ni-kakega upanja" (I., 4, 12). Upanja na grobih svojih dragih nimajo ti, ki nimajo vere, ker v svoji zaslepljenosti mislijo, da je s smrtjo vsega konec---v svoji zaslepljenosti se goljufajo, kajti i sami bodo vstali in šli k sodbi. Mi hvala Bogu imamo upanje. Dobrotljivi Bog pa naj vsem podeli, da se bomo z našimi dragimi sešli v srečni večnosti. Amen. -o- ŠTIRIINDVAJSETA NEDELJA PO BINKOŠTIH. Nebeško kraljestvo je podobno gorčičnemu zrnu — — — podobno je kvasu. --Mat. 13, 31, 33. — Krasni priliki današnjega evangelija: "Nebeško kraljestvo je podob-10 gorčičnemu zrnu" in "Nebeško kraljestvo je podobno kvasu," se tikajo v prvi vrsti Kristusove cerkve. Ob pričetku je bila majhna, kakor gorčično zrno; dvanajsteri apostoli s° bili njeni udje. Toda širila se je hitro. Takoj, ko je prišel sv. Duh nad aPostole, je pridigal sv. Peter in jih sPreobrnil 3000 k Kristusovi veri. Pridigal je v drugo, in 5000 jih je bi-krščenih. In rastla je cerkev in yzrastla v velikansko drevo, ki raz-Slrja svoje veje po vesoljnem svetu. Nauk Gospodov je bil v resnici pravi kvas. Narodi, ki so se spreobrnili in sprejeli Kristusov nauk, so opustili malikovalstvo in praznoverstvo, uravnali svoje življenje po nauku Gospodovem, Kristusova resnica je skvasila kakor kvas vse njihovo mišljenje in ravnanje. Toda, prijatelji moji, Kristusova prilika o gorčičnem zrnu in o kvasu se tiče tudi nas, tiče se vsakega posameznega človeka. Tudi v nas hoče Bog kraljevati, kraljevati v našem srcu v naši duši. In če Bog v resnici kraljuje v naši duši, potem je kraljestvo božje v nas. To božje kraljestvo je pa podobno gorčičnemu zrnu in podobno je kvasu--- zasejano je bilo v naše srce pri sv. krstu in mora v nas rasti in vzrasti, kakor raste gorčično zrno, mora nas skvasiti, kakor kvas skvasi testo. To je naša naloga. "Rastite v milosti božji," pravi apostol Peter (11, 3, 12). In o tej naši nalogi hočemo danes premišljevati. -o- "Kraljestvo božje, glejte, je med vami," rekel je pri priliki Kristus Gospod (Luk. 17, 21). V nas mora biti božje kraljestvo--v našem srcu in naši duši. Začetek je bil položen pri sv. krstu; to je bilo delo milosti božje — — toda naša naloga je sedaj, da bi to kraljestvo v nas rastlo, kakor gorčično zrno da bi nas prekvasilo kakor kvas. Kajti Kristus Gospod pravi, da '"nebesa silo trpe," to pomenja, da moramo kakor najeti delavci v vinogradu Gospodovem delati, da bi se to kraljestvo božje v nas uresničilo. 1.— Pred vsi m mora rasti in vzrasti. Na kak način pa moremo za to poskrbeti? Kristus Gospod kraljuje v nas, ako je v našem srcu vera, tipanje in ljubezen; ako v Boga verjetno, v njega upamo, v resnici ljubimo — — tedaj je Kristus v nas kot kralj. Skrbeti in truditi se pa moramo, da bodo te tri čednosti — — imenujejo se božje čednosti--- v nas rastle: da bi v nas rastla vera, da bi rastlo upanje in rastla ljubezen. Da bi rastla vera! Zasejana je bila v naša srca pri sv. krstu, zato se imenuje sv. krst "zakrament 1 vere." Kdor je prejel sv. krst, je postal Kristusov spoznovalec. Kaj torej storiti, da bo v naših srcih rastla vera in vzrastla v mogočno drevo? Dvoje sredstev vam povem: Pred vsem moli. Vera je dar božji in pomnoženje vere je ravnotako dar božji. Zato prosi, moli dan za dnevom, da bi Bog tvojo vero pomnožil. Z molitvijo se vera pomnožu-je, to naj si zapomnijo dvomljivci v veri, katerim grozi odpad od vere! Poučuj se v veri, pravim dalje. Zato je pa potrebno, da slišiš božjo besedo, in to z dobrim namenom. Apostol Pavel pravi: "Vera je iz poslušanja" (Rim. 10, 17). Kako naj raste človek v veri, če besede božje ne sliši? Čemu je pa Kristus naročil apostolom: "Učite vse narode in oznanjujte evangelij vsemu stvarstvu"? Razun poslušanja božje besede vam pa priporočam nabožne knjige in nabožne liste. Skrbeti moramo, da bi v nas rastlo upanje. Kdor verje v Boga, ta v Boga tudi upa. Kakor raste vera, tako raste tudi upanje, to je zaupanje v Boga. Da bo Bog potrdil tvojo vero, premišljuj pogosto o božji do-brotljivosti in usmiljenju; premišljuj o obljubah Kristusa Gospoda. "Ti, o Gospod, si moje življenje, ti vse moje upanje," ponavljal je pogosto v duhu sv. Avguštin; on ni bil samo mož žive vere, ampak tudi trdnega upanja. Skrbimo, da bo v nas rastla ljubezen do Boga. "Sedaj pa ostanejo: vera, upanje, ljubezen, te tri; toda največja izmed njih je ljubezen," " pravi apostol Pavel (I. Kor. 13, 13). In resnično, kdor ima vero, ohranil si bo čisto srce--kajti ljubezen ne bo pripustila, da bi Boga razža-lil. Učimo se ljubezni! In na prvem mestu je zopet molitev, ki nam bo pomnožila našo ljubezen. Sv. Avguštin je molil: "Ljubim te, o Gospod, in dodeli mi, da te bom še bolj ljubil!" Toda ne da bi samo molil, pokaži v dejanju, da resnično ljubiš. Sv. Terezija, ki je s tako goreč- • nostjo ljubila Boga, je rekla: "Človek raste v ljubezni s tem, da ima trden sklep, da bo vse storil, kar se Bogu dopade, in da bo vse opustil, kar Bog sovraži, in da ta trden sklep tudi spolnjuje." In Gospod sam pravi : "Vi ste moji prijatelji, če storite to, kar sem vam ukazal" (Jan. 15, 14). Tako torej bomo vžgali v naših srcih še bolj gorečo ljubezen, ako molimo in dejansko spolnjujemo voljo božjo. 2.— Rekel sem, da kraljestvo božje v nas ne sme samo rasti, kakor gorčično zrno, ampak da mora pro-nikati našo dušo kakor kvas. "Nebeško kraljestvo je podobno kvasu, katerega je žena vzela in vmesila med tri merice moke, dokler se ni vse skvasilo." Kakor kvas skvasi naenkrat vso zamešeno moko, tako mora prešinjati Kristusov nauk celo naše bitje: naše mišljenje, naše želje, naš govor, naše dejanje. Z vsake naše misli, z vsake naše besede, z vsakega našega dejanja naj bo ja- sno, da smo učenci Gospodovi. To je naša dolžnost. V ta namen bo dobro, da storimo, kar je storil sv. Vincecij Pavlanski. Vsako jutro in pred vsakim delom si je predstavljal, da stoji Kristus poleg njega, in vprašal ga je v duhu, kakor nekoč sv. Pavel: "Gospod, kaj hočeš, da naj storim?" In trudil se je, da se je celi dan obnašal tako, kakor je želel Kristus. Hočemo moliti? Zgled naj nam bo Kristus; ponižno je molil v get-zemanskem vrtu in vdan v voljo božjo: "Ne moja, ampak tvoja volja naj se zgodi!" Nas morda skuša častihlepnost? Spomnimo se Gospoda, ki pravi: "Učite se od mene, ker jaz sem tih in ponižnega srca!" Nas morda skuša želja po maščevanju? Ozrite se na Kristusa na križu, kako je molil za svoje sovražnike. V mestu Padita je ulica, ki se menu je "ulica usmiljenja." Dobila 4> 4» 4» * * 4» H^ 4> 4» <£• 4» je ime, kakor pripoveduje sv. Frančišek Šaleški, od sledečega dogodka : V neki noči sta se srečala dva dijaka. Nobeden se ni hotel umakniti, začel se je prepir in pretep. V pretepu je dijak tovariša zabodel. Morilec je bežal pred stražo, ki ga je zasledovala, dokler ni pribežal do hiše neke vdove, kjer se je skril. Bila je pa vdova mati umorjenega dijaka. Komaj se je skril, prinesli so na njen dom umorjenega sina. Peljala ga je k truplu in rekla: "Kaj hudega ti je storil, da si ga umoril?" Grozno se je prestrašil morilec; prosil je ves skesan, da naj ga izroči sodniji. Toda mati se je premagala, odpustila je morilcu. Ravnala je po zgledu Gospodovem. "Nebeško kraljestvo je podobno kvasu." Naj i vas, prijatelji moji, prešine nauk Gospodov vedno bolj in bolj, da boste tudi vi z apostolom Pavlom lahko rekli: "Živim, toda ne jaz, ampak Kristus živi v meni !" Amen. Spominjajte se ranjkth! Rev. J. C. Smoley. Temna noč je. Tihi mesec se smehlja s svojim srebrnim obrazom kakor vesel pastir, ki pelje svoje ov-čice, migljajoče zvezdice, na velikansko poljano višnjevega obnebja. Sedim pod križem na pokopališču sredi grobov. Kaka svečanostna tišina ! Vernih duš večer! Noben šum razsajajočega sveta ne moti tišine, ni slišati glasu, celo vetrič, ki je pričel pihljati skrivnostno šusti v vrhovih dreves okoli pokopališča. Svečanostna tišina! Da, tukaj počivajo mirno, tukaj ne teži nikaka skrb in bol njihovega srca, tu ni slišati več nikakega zdihovanja, tu ni več solza, tu ni več jeze in sovraštva med njimi. Strasti, ki so prej divjale, so potihnile----sosed privošči sosedu kotiček miru. Da, krasno je, biti pri mrtvih- v taki tišini! Nekako čudno postaja človeku pri srcu, nekako svečano, skoro da so pri meni ti, ki so že davno v Gospodu za- spali ; zdi se mi, da hite ranjki na nevidnih perutih mimo mene, zdi se mi, da čutim njihov dih na mojih licih, zdi se mi, da slišim njihov mi-lootožen in žalosten glas iz grobov: "Usmilite se me, usmilite se me!" In izmed teh glasov se mi zdi, da nekateri jako milo prosijo s "Usmilite se me vsaj vi, otroci moji!" Da, to so glasovi naših umrlih starišev, našega očeta, naše matere, katerim tako mnogo dolgujemo. Oni se za-hašajo na našo hvaležnost, na našo ljubezen. Ravno radi nas so morda v vicah, ker so nas preveč ljubili. O-troci! Ali naj vaši stariši zastonj prosijo? Poslušajte jih in uslišite njihove prošnje! Ne spominjajte se pa svojih starišev samo v svojih molitvah, ne pomagajte jim samo s tolažili naše sv. vere, častite, spoštujte spomin na nje s pravim krščanskim življenjem pred Bogom in pred ljudmi! Toda ne slišim li še drugih glasov iz grobov? Česa pa prosijo ti? Usmilite se me, usmilite se me vsaj vi, stariši moji! Da, stariši, spominjajte se svojih otrok! Vaši otroci so umrli morda v starosti 15, 20, 30 let — --v kakem stanu so pa umrli? So li živeli kot pošteni mladeniči, kot dobra dekleta? So li srečno živeli v zakonskem stanu, ali niste morda vi krivi njihovih napak in pregreh? Ste jih li vedno svarili in opominjali, odvračali od hudega in jih napeljevali k dobremu? Ste jim li vedno dajali dober krščanski zgled, niste li bili morda pogosto slepi pri njihovih napakah? Niste li morda zamudili, da bi bili zravnali drevesce, dokler je bilo še mlado? Glede vsega tega se izprašujte, krščanski stariši, skušajte popraviti, kar ste zamudili, molite za trpeče v vicah in dajte za nje za sv. maše. Še druge glasove sem slišal, milo-otožno proseče: "Spomni se mene vsaj ti, moja žena — - vsaj ti ttioj mož---vsaj ti moj prijatelj !" O, spominjajte se jih! Molite za nje, pa boste tudi vi prejeli božji blagoslov! Ljubezen, ki vas je vezala tu na zemlji, naj sega i preko groba! "Ljubezen je silnejša ko smrt," pravi sv. pismo. Spominjaj-ttio se svojih sorodnikov in svojih prijateljev v zvesti ljubezni, spomi- "Da, v Nemčiji, ne pa v Franciji," odvrnil je Coligny. Wirtenber-ški menih je pokazal svojo politično nevednost, ko je napravil deželne kneze za papeže in tako izročil podanike z dušo in telesom na milost in nemilost knezov. Kalvin je pa ravnal jako pametno. V verske zadeve se deželni knezi nikakor ne smejo umešavati. Izvolitev duhovnov ni odvisna od svetnih vlad. Niti najzadnjega vaškega vikarja ne more imenovati vlada, da, niti predlagati ga ne more. Bog sam poklice svoje služabnike k pridiganju, k Podeljevanju zakramentov, in sicer Po glasu občine. Kar so papeži kraljem in cesarjem izdali, to je Kal-vin ljudstvu zopet nazaj pridobil. V Polnem pomenu je napravil vox po-Puli za vox dei, glas ljudstva za Slas božji. Posvečenje, ordinacijo, Podele izvoljenim starešine. Duhovni pa niso nič bolj sveti, kakor kak Dragi mi Mr. Haltigan: Želim, tako Vam, kakor Mr. Fitzgeraldu, izraziti svoje zadovoljstvo, ker ste me ta teden obvestili o delu in ciljih društev Najsvetejšega Imena. V resnici je stvar vredna vsega priporočila in jaz upam, da ji bo manifestacija, ki jo nameravate aranžirati v naslednjih dneh, dala nov močan in upapoln impulz. Prevdani Vam Warren G. Harding. Gotovo so se vsi možje, ki so se vdeležili te manifestacije s pomlaje- j nim in pokrepljenim verskim prepričanjem, ter novim navdušenjem za naše vzvišene vzore, vrnili na svoje domove. Razne katoliške zajce, ki so jih izza grmovja gledali, pa je bilo sram in jih je bilo lahko. Še socialist, ki nosi na prsih rdeč znak revolucije, prevrata, če treba tudi krvavega, ponosno stopa v paradni vrsti, ko ga voditelji pokličejo na plan. Katoliški možje se pa mnogokrat boje, svoje edino pravo in edino rešivno prepričanje v javnosti pokazati. To je sramota, zanje in za nas vse. Možje društva Najsvetejšega Imena ! Ne bo dolgo, ko bo tudi na vas, kar vas je po drugih ameriških državah, izšlo povelje, da za svoj zlati jubilej na podoben način "ausrika-te," za čast Najsvetejšega Imena, katerega znak ste si nadeli. Upamo, da takrat ne bo nobenega "sleker-ja" mej vami. Tudi mi moramo našim bojazljivcem malo vest izprašati in jim dopovedati, da se je treba danes za katoliško stvar mal° drugače boriti, kakor s kakim za-plotarskim jamranjem ali celo za' bavljanjem. illll^lllilllllllllllllllilllliM ^ Iz katoliškega in nekatoliškega sveta. # AMERIŠKE NOVICE: Kdo je morivec Rev. Belknapa, S. D. leadske škofije, ki je lani brez sledu izginil, se še danes ne ve. Da bi se ga končno vendar izsledilo, je je naša katoliška centrala N. C. C. M. dala škofu Lawlor-u na razpolago pet tisoč dolarjev. Če jih kot nagrado razpišejo, se zna ravno pravi potegniti zanjo. Katoliška nezavednost. Na svoji letošnji splošni seji v Washingtonu, je naša katoliška centrala ugotovila, da je sedem procentov katoliških mož v Združenih državah včlanjenih pri raznih ne-katoliških društvih. Seveda ima le one v mislih, ki se še zavedajo, oziroma hočejo zavedati, da so katoličani. Žalostno je to, a resnično Sklenilo se je, da se bo v prihodnje z vsemi silami iji razpoložljivimi sredstvi delalo 11a to, da se čim preje vse, kar še katoliško čuti, združi v eno skupno armado. Naša katoliška prosveta. Moška organizacija našega N. C. W. C. je imela od 28.—30. sept. v Washingtonu svojo letno sejo. Iz poročila, ki ga je podal tajnik eksekutivnega odbora, posnemamo sledeče: Dasi je bila v pretečencm letu usoda centrale v S"tojem nadaljnem pbstoju o-grožena, kar je zelo oviralo njeno delovanje, se je vendar mnogo storilo. V 44 škofijah je ustanovila 1103 župnijske podružnice. Afilirala (posinovila) je 1126 katoliških društev: 12 narodnih, 12 državnih, 21 škofijskih, ter 1081 privatnih. — Veliko se je delalo za mladinsko organizacijo. Priča temu je približno 3000 trup katoliških skautov (Boy Scouts) ki so pod vodstvom centrale. Dva duhovnika vodita njih vzgojo in tiskovno propagando, ki io centrala iz svojega fonda pokriva. Devet katoliških skautov je bilo izvoljenih v odbore celokupne skautske organizacije Združenih držav — Ustanovila je posebno pisarno, ki se bo potom narodnih podružnic centrale zavzemala za novonaseljence. — Skrbela ie za širjenje katoliške^ tiska. Posebno intenzivno propagando za večjo cirkulacijo katoliškega časopisja je razvila po škofiiah: Cincinnati, Denver in Buffalo. — Ustanovila je več socialno-izobraže- Vavnih krožkov in izdala načrt, kako bi se te po vseh škofijah in v vseh župnijah organizirali. — Poklicala je v življenje posebni odbor, katerega naloga je vstanavljati govorniške šole, v katerih naj bi se za to zmožni urili v govorništvu na raznih sejah. Posebne brošu-rice, kakor: Kako organizirati socialno izobraževavne krožke. — Kako organizirati govorniške vaje. — Kako pomagati duhovniku, da bo imel jasen vpogled v stanje župnije. — Kako organizirati mladino, da bo delala z župnijo, naj bi zanesle te ideje po celi katoliški Ameriki in jih čimpreje uresničile. — V pet in dvajsetih mestih je s pomočjo zveze katoliških igra\ cev po prodajalnah, ob izhodih kino in drugih gledališč razširjala letake z vsporedom bogoslužnih vaj: sv. maše, spovedi itd. po bližnjih cerkvah. — Odsek za dramatiko je cenzuriral in o-dobril okrog tri sto gledaliških iger, ki so pripravne za društvene predstave. — V zvezi z vzgojnim odsekom je organizirala dijaške klube po vseh vseučiliščih, kjer študirajo katoliški dijaki. •— Izdelala je načrt za reformo "tnovinga," da bo res vzgojno, sredstvo. Izročila .ga je posameznim klubom v pretres in presojo. — Vse to se je storilo v letu, ko je negotovost, kaj bo s centralo, kakor cok-lia zahirala delo. Zdaj, ko ji je sv. oče s svojim potrdilom in blagoslovom za-sigural prihodnjost, pojde vse s podvojenim navdušenjem na delo. da bodo ob letu vspehi še večji in lepši. Prva skrb centrale za bodoče leto bo odločen boj z vsemi, mogočimi sredstvi, za katoliško šolo in katoliško vzgojo, ki je sovražnikom trn v neti, ki bi ga na vsak način radi izruvali. Metodisti o Ku Klux Klanih. Metodi-stovski "Northwestern Christian Advocate." oficielno glasilo metodistovske e-piskopalne cerk"'p, ostro obsoja one pro-testantovske duhovnike raznih ločin, ki sprejemajo od Ku Klux Klanov darove za svoje cerkve in celo vstopajo v to rokovnjaško organizacijo. Mej drugim pravi tudi: "Nas ta organizacijai ne vznemirja bogve kaj. Prepričani smo namreč, da je obsojena na smrt. Res. da je zdaj še v cvetju. A ko ameriško ljudstvo spozna njene cilje in metode, bo tako hitro po-medlo z njo, kakor se je pojavila, ker j? tuja ameriškemu treznemu duhu in naši demokraciji. Veliko bolj nas skrbi to, ker se naša duhovščina in z njo naše cerkve, preveč bratijo s temi pustoloAfci, kar bo tudi nas v slabo luč potegnilo, ko naše javno mnenje Ku Klux Klanom strga masko z obraza. Pametna besedal Katoliške šole in amerikanizem. Gotovim prevatnim elementom so katoliške in sploh župnijske šole sila napoti. Da bi jih čimpreje spravili spoti, so svojo agitacijo proti njim zavili v lep plašč a-merikaniznia. Proč z njimi, s temi "ske-bi" ameriške solidarnosti! to je zlasti danes zopet njih bojni klic. Dobro je tem, v ovčjo kožo amerikanizma zavitim volkovom odgovoril nadškof Christie v svojem pastirskem listu. Takole piše: "Na kak način naj bi bile katoliške šole manj amerikanske, manj zmožne ta babilon narodov vzgajati v eno veliko, harmonično družino? Vi, možje — lajiki, ki ste obiskovali župnijske šole, ste najboljši dokaz amerikanizma naših verskih šol. Vi -fleste, da so naše šole, s katerekoli strani jih že gledate, nekaj absolutno amerikanskega. Dokazov za to ne manjka. Naj navedem le sledeče: Prvič ie njih zgodovina amerikanska. Obstojale so že pred revolucijo. Niso importirane, rastle so z deželo.. Drugič, njih učni red je amerikanski, popolnoma prilagoden učnemu redu javnih šol in to doli od ljudske šole pa gori do vseučilišča. Tretjič, učne moči so Amerikanci. Amerika nima boljših državljanov, kakor so učne moči verskih šol. Četrtič, njih gojenci so Amerikanci. ali bodo pod njih vzgojno roko vsaj kmalu. Petič, njih vzori so •amerikanski, nikjer drugod se ljubezen, spoštovanje in udanost ameriški zastavi tako ne povdarja, kakor v njih. Vse krize ameriške zgodovine so temu priča. Šestič, geslo vsake katoliške šole v deželi je ainerikansko: Za Boga in domovino! Najboljše dopolnilo k znanemu: V Boga zaupamo! Zakaj pa vzdržujemo verske šole? Zakaj se naše sestre, zveste svojemu poklicu, v njih naravnost junaško žrtvujejo? Zakaj naši ljudje s tolikimi žrtvami vzdržujejo dvojni učni sistem, javni in zasebni." — Na ta vprašanja odgovarja: Ker nočemo, da bi se njih otroke pitalo samo z znamenjem, ki 352 AVE MARIA" je nazadnje le postranska stvar, ampak tudi znamenjem ki je večjega in važnejšega pomena, to je s znanjem o Bogu, našem cilju, ki je najvažnejše vprašanje. Indijanci v Ameriki. Splošno se misli, da Indijanci v Ameriki hitro izumira-jo. A to je napačno mnenje, kakor kaže statistika. Statistične tabele iz 1. 1837. izkazujejo 302,000 ameriških Indijancev. One iz 1. 1872. jih navajajo že 313,000. .•Zadnje iz 1. 1920. pa celo 336,000. Indijanci prebivajo v tri in dvajsetih državah IJliijc. I11 sicer jih je: V državi New York 6400, v Floridi 5900, Wisconsin 10,000, v obeli Dakotah 32,000, •< Okla-honii 120,000, nekateri mej njimi milijonarji. Pravno še danes lastujejo > 72.-000.000 akrov zemlje, tako, da pride na vsacega farma obsegajoča 200 akrov. -o- IZ DRUGIH KRAJEV. Velikodušno odpuščanje. V Lipskcm se je vršila kriminalna razprava proti dozdevnemu morivcu zunanjega ministra nemške republike Dr. Ratlienaua. Mej razpravo je zagovornik prebral pismo,' matere umorjenega ministra, ki je napravilo globok litis 11a vse navzoče. Po pravici! Kajti pismo kaže plemenito že- no. Glasi se: "Gospod doktor..Z nepopis-ljivo boljo v srcu Vam podajem svojo roko. Povejte svojemu klijentu, da mu V imenu duha, kakršnega je bil rajni moj sin; odpuščam, kakor prosim Boga, -naj mu tudi on odpusti, če prizna svoj zločin in ga pred Bogom obžaluje. Ko bi bil vedel, da je moj sin najplemenitej-ši človek na svetu, bi bil prej obrnil revolver proti svojim, kakor proti njegovim prsom." — Matilda Rathenau. Lurd po vojski. Ta največja Marijina božja pot ni vsled vojske nič trpela, ampak se cclp poživila. Že Francozi sami, ki jih je vojska v verskem oziru precej predrugačila, jo_ v veliko večjem številu obiskujejo, kakor prej. Pa tudi pri dru-g'h narodih ni nič izgubila na svoji pri-• ličnosti. Število romarjev po vojski se ceni na okrog 600,000. V tem ogromnem številu so tudi Amerikanci častno zastopani, dasi imajo tako daleč. Pasijonske igre. Kakor je znano se v bavarskem mestecu Oberammergau že stoletja sem predstavlja Kristusovo trpljenje v živih slikah. Tudi marsikje drugod se je to že poskusilo, a tako zgodovinsko znamenite, kakor oberammer-gavske pasijonske igre, niso nobene dru- ge. Kdor si hoče to največjo zgodovinsko žaloigro, oziroma v svojih posledicah veseloigro, kar moč živo predstaviti, mora iti tja. Očividci pravijo, da je predstavljanje tako pretresljivo, da mora tudi najtrša srca ganiti. Vojska je te pasijonske igre pretrgala. A koj po vojski so oberammergavčani sklenili, jih čimpreje zopet obnoviti. Da so imeli pri tem tudi materielno dobro pred očmi, čeravno ne v prvi vrsti, je umevno. Zakaj bi v težkih urah pomanjkanja to odklanjali. Letos so jih prvič vprizorili. Vspeli, moralni in materialni, je bil nepričakovano velik. Iz vseh delov sveta se je nadrlo tja 220,000 gledavcev, mej nji-, mi 18239 Amerikancev. Dohodkom cele sezone je bilo 15 milijonov mark. Ker so Amerikanski svfcje stroške poravnavali v nemških markah, ne v dolarjih, a niso vajeni tako visokih številk, s katerimi zdaj tam operirajo, so se pritoževali nad nemškim oderuštvom. Morda je res kateri teh tudi sv. očetu potožil, da Nemci iz Kristusovega trpljenja prav po judovsko kapital delajo, na kar je časopisje vedelo povedati, da je Rim radi tega prepovedal pasijonske igre. To se je pozneje dementiralo. RAZNO. Želim Vam, dragi gospod urednik, par vrstic napisati, kako je tukaj pri nas v Mulbery, Kansas. Rečli" ntoram, da prav žalostno, vsaj zame. Deset let sem že tukaj, pa nisem še slišala slovenske pridige, razun takrat, ko ste bili Vi v Kansas. Tega posebno pogrešam, drugo bi še bilo. Kako so one naselbine srečne, ki imajo svfojega slovenskega duhovnika in slišijo božjo besedo v svojem sladkem materinem jeziku. Kdor hoče vedeti, kaj tp pomeni, naj pride v eno tako naselbino, kakor je naša, ki seveda ne more imeti duhovnika svoje narodnosti. Mrs. Barbara Omahne, Breezy, Hill. Alulbery, Kansas. Res, glede tega je kakor glede zdravja. Ko ga človek ima, ne ve, kaj ima, ko ga več ni, ga šele zna ceniti. Naselbina, ki ima duhovnika svoje krvi in jezika, ki ji vsako nedeljo pridiga v materinem jeziku, ne ve kaj ima, zato tudi rp hvaležnosti. Koliko jih je, ki se jim niti ne zljubi, da bi ga šli poslušat. Naselbine, ki bi ga rade poslušale, so pa premajhne, da bi ga mogle zdrževati. — Čudim se, da ste po tolikih letih še ta"ko dobrega duha ostali. Le še naprej bodite tako trdni v svoji veri, Ave Maria, zlasti Nedeljski tovariš, naj Vam pa na-domestuje živega pridigarja. Pozdravljeni!. Urednik. Ko sem morala radi hude bolezni v bolnišnico, mi je moj mož vedno prinesel tja Ave Marijo. Brala sem jo in zo- pet brala * urah svojega trpljenja in za-puščenosti. Lažje sem prenašala bolečine, obenem pa z zaupanjem prosila Marijo, Zdravje bolnikov, da bi zopet ozdravela. Hvala prisrčna njej in njenemu božjemu Sinu, da sem toliko okrevala, da sem se mogla vrniti na svoj dom. Mrs. Anna Funich, Tabasco, Colo. Glede naročnine A. M. ne bodite v skrbeh, nismo judje, ki bi Vas drugi dan potem, ko vam naročnina poteče, za vrat zgrabili. Kadar boste v boljših denarnih razmerah boste pa zopet kaj poslali. Pozdravlja Vas in moža Urednik. Mojo hčerko so osem mesecev roke bolele. Zdravnik je hodil okrog nje, pa je samo meni odleglo — na žepu, njej na rokah nič. Obrnila sem se na Marijo, ki je zastonj bolje napravila. Prisrčno se ji zahvalim in raje v njeno čast dam $1.00. Mrs. Jennie Zupančič. Madison, O. V svojih stiskah sem se zatekla k dobri nebeški Materi, ki me je uslišala. Bodi ji tem potoni izrečena javna zahvala, da se bodo tudi drugi v svfcjih stiskah in nadlogah s zaupanjem k njej zatekali. Mrs. Mary Frantel, Pueblo, Colo. Priporočam v molitev svojega moža, da bi ljubi Bog kako drugače obrnil, da bi mogla v lepši slogi in ljubezni pomagati drug drugemu križe nositi, ki jih imava oba zadosti. Neimenovana. Otrok mi je hudo obolel. Prosila sem Marijo, naj mi ga po njeni priprošnji ljubi Bog pusti. Bila sem uslišana. Z veseljem spolnjujem svojo obljubo, da se bom Mariji za to dobroto javno zahvalila. Mrs. Frančiška Kranjc, Aurora, 111. Prisrčna hvala prebl. Devici Mariji, ker mi je izprosila ljubo zdravje, za kar sem jo zausljivo prosila. Rose Vidmar. Cleveland. Popravek. V priobčenem izkazu darov za Novo Štifto, je par pomot, ki naj jih s tem popravimo. 1. Izpuščena je: Mrs. Mary Logar, 2. Mr. John Lušin-a ki je daroval $1.00, 2. Mr. John Lušin-a je daroval $1.00 smo pa prekrstili v Antona. Svete maše oglaša Glasnik, ne Ave Maria. Uredništvo. IZ UPRAVNIŠTVA: Kdor pošlje za sv. maše pa želi. da bi se opravile pri Mariji Pomagaj na Brezjah, naj to željo izrecno dostavi, ker drugače se sv.! maše opravijo tu pri nas. je komaj izšel, a kakor se kaže nam bo kmalu tudi pošel. Tako hitro nam njegove skladovnice še nobeno leto niso ginile, ka: kor letos. Dan na dan prihajajo pisma od za'stopnikov in zastopnic: Koledarje, ki ste mi jih poslali sem že vse prodal, prodala, pošljite mi jih še toliko in toliko. Se razume, da nas to le veseli in nam daje novega poguma za nadaljne delo. Le tega se bojimo, da o božiču ne bomo nobenega več imeli, da bi mogli postreči zakasnelim naročnikom. Zato jih opozarjamo, naj ga nemudoma naroče, ako ga hočejo še dobiti.^ Uredništvo in Upravništvo "Ave Maria." NAJLEPŠI BOŽIČNI DAR ZA OTROKE so lepe jaslice. Nobena krščanska mati naj ne pozabi svojih otrok z njimi razveseliti. Res, da to ni kak dar za otrokove zobce, za'to pa tem boljše in lepše za njegovo nedolžno srce. Mi imamo v zalogi lepe jaslice v velikosti 12X10 cena $1.00. Istotako imamo v zalogi krasne božične razglednice po 5 in 10 centov. "AVE MARIA" 1849 W. 22nd Str. CHICAGO, ILL. KAJ BERI. Eden naših naročnikov nam je ravno danes pisal, da bi v Ave Mariji večkrat na ta način ocenjevali knjige, ki jih imamo v zalogi, kakolr smo enkrat ž.e storili (glej štev. 13 letošnjega letnika). Tako, ne toliko bizniško, kakor stvarno ocenjevanje, ima to prednost, da dotični vsaj približno ve vsebino knjige in njeno vrednost, ki se iz samega naslova včasih prav slabo odsvita. Mi bomo tej želji po možnosti vsaj od časa do časa radi ustregli, dasi nas bo prepej truda stalo, ker bomo morali vsako knjigo celo prebrati. Za danes bi našemu ukaželjnemu delavstvu posebno priporočali dve mali knjižici, ki obdelujeti socialno vprašanje. To sti knjižici: Naša pota I. in II. zvezek, ki ju je izdala Slovenska krščan-sko-socialna zveza v Ljubljani. Prva ob-sqga poleg dveh krajevno pomembnih kulturno-političnih predavanj štiri druga' splošnega pomena, ki so: Socializem in krščanski socialec. — Civilni zakon. — Razporoka. — Cerkev in država. Predavanja so poludno znanstvena. Druga je: Uvod v krščansko socijolo-gijo, napisana od našega najboljšega strokovnjaka na tem polju, Dr. Aleš U-šeničnika. Kdor želi vedeti, kaj je socializem in kaj krščanski socializem in kateri teh bo rešil svet iz sedanje njegove krize in mizerije, naj poseže po tej knjižici. Je sicer znanstvena, vendar namenjena tudi, širšim ljudskim masam. Priporočamo ti knjižici našim delav'r ceni zlasti zato, da po lastne n študiju pridejo do spoznanja, kaj in kje je resnica. Saj ravno to, pomanjkanje socialne izobrazbe, je vzrok, da so mnogi naši ljudje v svojem prepričanju, če je o njem sploh mogoče govoriti, kakor aprilovo vreme. Danes je naš, jutri se mu morda radi kake malenkosti nos pobegi pa gre k socialistom, pojutranjem že h komunistom. Kdor mu slučajno na dušo piha, za tistim gre. Na take ljudi se človek ne more nikoli zanesti. Vzrok pa tiči ravno v tem, ker nima prav za prav nobenega lasthega prepričanja. Nima ga pa ne, ker se. s takimi vprašanji, ki danes, pretresajo svet, ne bavi. Vse njegovo čtivo so dnevni časopisi, ki so zlasti v Ameriki M tem oziru jako plitvi, ter razne povc-. sti, s ka,ter;mi si čas krati, velikokrat pa tudi krade. Priznajmo, da je socialistično delavstvo splošno veliko bolj strokovno ižobraženo, kot naše. To našemu delavstvu ni v čast. Pa č^ bi šlo samo za čast, naj bi še bilo. A gre za več. Naše d,elavs.t' y>. ki v socialnih vprašanjih nima jasnih pojmov, je v nevarnosti, da vtone v rdečem morju, v kolikor se to že ni zgodilo, brez upa kedaj videti obljubljeno deželo socialnega miru in blagostanja, ki iu socialisti in njim sorodni socialni reformatorji prav tako zastonj love. kakor revni pastir mavrico, ki bi 'lni, kakor misli, nasula cel koš cekinov, ako bi se je dotaknil. Potrebo lastnega socialnega študija je uvidela tudi naša katoliška centrala, ker je začela pridno ustanavljati socialno-študijske krožke in uriti govornike za nje. Koliko je tudi mej našimi delavci inteligentnih mož in mladeničev, ki bi po takem študiju postali lahko izvrstni delavski voditelji po naselbinah. Pravi misijonarji bi lahko bili, zlasti tam, kjer nimajo svojega duhovnika. Zbirali bi somišljenike okrog sebe, priredili morda kako predavanje in jih tako veliko rešili rdečih jiijavk. ki i h zdaj zastrupljajo. To bi bili potem tudi naiboljši dopisniki naših listov, od koder bi dobivali nove pobude za svoje sicer težavno, a hvaležno delo. Poglejte našega Mr. Andreja Tom-ca. Priprost rudar ie. I11 kako se vam je sajn izobrazil. Nihče, ki bere njegove članke, bi ne mislil, da so potekli izpod peresaxnav^diie'-a nularia. I11 ker ie 011 delavsko m sploh socialno vprašanje sam preštudiral, ter si na podlagi tega ust' aril samostojno, ne po kakih "van- drovcih" vbrizgano prepričanje, zato vam stoji kakor hrast sredi planjave, kljubujoč vsem viharjem. Ko nasprotniki mislijo, da so ga zlomili, zamahne in dobe jo po glavi, da je veselje. I£o bi imela vsaka slovenska naselbina enega; Tomca, bi bili rdeči petelini,, k i jih je velikokrat samo greben, kmalu bolj ponižni. Zato delavci, 6ezite ob prostih urah radi po takih knjižicah, kakor so zgoraj o-menjeni. E11 par jih imamo mi v zalo' gi, prvo za 0.45c. drugo za 0.50c., če jih' bo treba več, jih bomo pa naročili. Ob> tej priliki bi vam tudi priporočil poljud-' 110 znanstven socialni časopis, ki je začel lani izhajati v Ljubljani. "Socialna misel" mu je naslov. Izhaja t(sak mesec na 24 straneh. Za Ameriko stane letno dva dolarja. Kdor to revijo, ki jo pišejo naši prvi strokovnjaki, pridno prebira, se bo lahko do zob oborožil proti rdeči propagandi in se, dvobojeval z njimi, da bo veselje. Torej po njih kakor že hočete razumeti! W Nabožne, poučne in zabavne knjige. Molitveniki: Sveta Ana, veliki tisk .............$1.00 Marija žalostna mati .............. 100 Marija Kraljica Src ............... Tolažba dušam v vicah ............ 1.00 Bog med nami ................... • i-oo Nazaret, veliki tisk ................ 100 Angel j varh ...................... Getzcmani in Golgata ............. 1.00 Bodi moj naslednik ............... 1.00 Duša spokorna .................... 1.00 Mati čudovita, šmarniee .......... 1.00 šmarnice Arskega župnika ........ 1.00 Lavretanske šmarnice ............ 1.00 Marija in sv. maša šmarnice ...... 1.00 šmarnice, Rev. Vole .............. 1.00 Moj Tovariš, zlato obreza, veliki tisk........................$1.00 Moj Tovariš, zlata obreza, bele platnice.................... >-25 Molitvenik za Ameriške Slovence 1.00 Kruh Življenja................ 1.50 Večna Molitev ................. 200 šmarnice, Rev. Volčič ......... 1.00 Šmarnice, Rev. Skafca ......... 1.00 Priprava na smrt ............... 1.25 Sveta Spove: .................. x oo Duhovni Boj .................. «oo Dušna Paša .................... i-5° Majnikova Kraljica ...........• 100 Evangeljska zakladnica ........ 1.50 Angleški molitveniki za otroke po ioc, isc, 20C in 25c. Za odrast-te Key of Heaven ............ 100 Nabožne in poučne knjige: .An gel j ska služba za mladenče ---- .05 Male dnevnice v čast brezmadežnemu spočetju .................... OS šestnedeljna pobožnost k sv. Alojziju ........................... -»S Starišem m vzgojiteljem ...........05 Sveta ura, moliti Jezusa v zakramentu ljubezni božje ................5® Sveto Germana ................... JS Ludovika Blozija, napeljevanje h krščanskemu življenju ...........35 Izidor pobožni kmet ...............35 Lurški čudeži ...................... -05 Skrivnost Presv, Rešnjega Telesa.. 1.00 Premišljevanje o božjem Srcu Jezusovem .k..................... -95 Prava nevesta Kristusova ......... -45 Molimo ali najpotrebnejši nauki o molitvi .......••.............• • -'5 Kristusovo trpljenje in sedanji čas -45 Osmero blagrov ali Nauk o srečnem življenju . .......... ........... »•«> Valerija ali zmagoslavni izhod iz katakomb ....................... J.00 Zgledi bogoljubnih otrok iz vseh časov krščanstva ................ 45 Dobra hči Evstahija ................35 Božični darovi .....................45 Duhovni pastir zv. ..(.............50 Brez vere: Dr. Opeka .............. -45 Za resnico: Dr. Opeka •........... .45 Pouk zaročencem, Rev. Zabukovec .75 Prst božji ...................'. .35 Sv. Pismo.................... 1.75 Življenje sv. Vincencija ........ 1.00 Življenje Gospoda Jezusa Kristusa dva zveska velika izdaja po 2.50 Življenje Gospoda Jezusa Kristusa, mala izdaja ............... .75 Pot v večnost .................. 1.25 Vzorniki prvega sv. Obhajila... :.oo Duhovne Vaje .................. 1.00 Življenje svetnikov, velika izdaja vezane, dva zveska po ....... 3.50 Zgodbe sv. Pisma, 18 zveskov. zvezek po .....................50 Slovensko-Angleški Katekizem . .45 Abecednik . ....................50 Obrednik za društvo Najsvetejšega Imena nova izdaja ...... 50 Obrednik za društva Krščanskih mater .......................50 Cerkvena pesmarica "Slava Bogu", M. Holmar, vezana......3.00 Prst božji . . ................... .35 Knjiga o življenju, Ušeničnik ... .90 Prilike patra Bonaventura......50 Vodnik Marijanski, za Marijine družbe......................75 Iz duhovne zakladnice ____•.....75 Hoja za Kristusom ............ 1.00 Jedro kat. nauka ..... ......... .95 Spolnuj zapovedi, Rev. Bernik.. .95 Katoliška cerkev ............... «45 Slovenski Goffine ........,...... 2.25 V tem znamenju boš zmagal, Dr. Zore.........................45 Bodi svoje sreče kovač, Rev. J. Trunk.......................45 A. M. Slomšeka zbrani spisi, 428 strani . . , ................... 1.00 Knjige družbe sv. Mohorja za 1921, 3 knjige ............... 1.00 Cvetje na poti življenja, M. Elizabeta . . . ..................75 Iz moje celice, M. Elizabeta......75 Mati božja dobrega sveta.......45 Troje angelskih češčenj .. • •.....45 Nebeška krona .................45 Križana usmiljenost ali življenje sv. Elizabete.................75 Temelji krščanstva, Dr. Svetina .50 Jeruzalemski romar .............45 Slov.-Hrv. Kat. Shod v Ljubljani 1913 ...................... 1.25 Friderik Baraga ................. .45 Franc Pire .................... .45 Križev Pot .....................15 Rožni venci za otroke po ioc, 15c in..........................25 Za odrastle po 35 in 50c, z zlatim krišcem po .................... i.o* Zgodovina sv. katoliške cerkve 45 Mesija, škof Jeglič ............ .45 Veliki Katekizem, Rev. Zabret.. .45 Pravoslavje, Dr. Grivec ........ .45 Od blagoslovil, razlaga krščanskega nauka ............... .75 Povesti, znanstvene in strokovne knjige: Genovefa, povest ...................43 Nedeolžnost preganjana in poveliča- .............................. J.ji V deveti deželi, povest ........... .95 Vzgojeslovna načela, Dr. Ušeničnik .75 Umetnost v Bogočastni Službi..... i.aj Zemljevid Gorenjske ............. .45 Pouk zaročencem in zakonskim, Rev. Zabukovec.....................65 Zgodovina starega veka ........... .9) Društveni govornik .................75 Brez vere, Dr. Opeka ............ 4J Za resnico, Dr. Opeka ............ 4$ Simon Gregorčič, poezije ......... UM Slovnica ruskega jezika ........... -45 Nemščina brez učitelja ........... 4} Naša zdravila in njih uporaba v domačem zdravljenju ...............n Perotninar I. in 2. letnik .......... 1.50 Rusko-slovenski slovar........... i.n Rabojemno pravo ................. 45 Občinsko posredništvo .............}$ Prešernove poezije ................ 1.00 Mladim srcem, Rev. Meško.........35 3. slovenski katol. shod v Ljubljani I.M» Slovenske besede v slovenščini, A. Breznik ........................75 Knezova knjižica ................. -75 Slovenska Angleška Slovenfca ...... iJU Zlatokopi ..................• •.....49 Kraljičin nečak ................... 45 Prvič med Indijanci .............. j) Prisega huronskega glavarja.......36 Boj in zmaga ... >.................»J Korejska brata .................... Jjj Preganjanje indijanskih misijonarjev ............................35 Angelj sužnjev . • •.................. .35 Barvaste črepinje, povest ..........35 Romarica, povest iz naroda ....... -45 Zgodovina novejšega slov. slovstva i.5° Francoska slovnica ............... -75 Zapiski iz mrtvega doma ......... .95 Vstajenje, povest . • ................35 AVE MARIA 1849 West 22nd Street CHICAGO, ILL.