Štev. 4.
Izhaja vsak dan, Uvzamšl nedelje lQ ponedeUKt ob 0 popoldne.
^pHTftaT	«gbt*Nc]fr«n^nni ptam« * flt
Aslškega
Telefon crtdniitva hi uprrvc ttev. 11-57.
haroCcIa« zctli: Za ctlo leto.......K 24*—
ta po( tet*.................
u H ~c*ce-	• . ....... ♦ i
Fj 0 c d elj» k o Izdajo za celo Ido	» - *
ia pol let*	•
v TrfUi. ¥ aoooto. «iwi p.	ww.
latnlk II.
VEČERNA
Posamezne Številke se prodajalo po 6 vinarjev, zastarele Številke po 10 vinarjev.
Oglasi se raffunajo na milimetre v Slrokostl ene kolone
Cene: Oglasi trgovcev in obrtnikov.....mm po 10 vla
Osmrtnice, zahvale, poslanice, oglasi denarnih zavodov ...............mm po 20 vil*
Oglasi v tekstu Usta do pet vrst.........K
vsaka nadaljna vrsta.............T—
Mali oglasi po 4 vinarje beseda, najmanj pa 40 vinarjev
Oglase sprejema inseratnl oddelek »Edinosti". Naročnini In reklamacije se pošiljajo upravi lista. Plačuje se Izključno 14 upravi .Edinosti*. — Plača in tožJ se v Trstu.
Uprava In Inseratnl oddelek se nahajata v ulici Sv. Frančiški Aslškega it 20. — PoŠtnohranilnfčni račun št 841.651
Skrajno neugodno vreme ovira operacije. — ArtnjerUsH tal m Hžnai MJsken. - Ob Hldl se prifakajejo novi UoJL — Hov! turški uspem o AserDeMžanu.
Železniški ntsrett prt Kalit«.
BEROLIN, 8. (Uradno). Iz Petrofrada prihajajoča vest. da ie bik) ob trčenju dveh vojaških vlakov pri Kalftu usmrćenih tisoč nemških vojakov, ni resnična. — Pri imenovani železniški nesreči so izgubili življenje samo trije ali štirje ljudje, dva sta pa bila ranjena.
Francosko vojno ministrstvo se preselilo v Pariz.
LYON, 8. (Kor.) »Lyon Rčpublicain« poroča iz Bordeauxa: Vojni minister Mil-lerand je z osobjem svojega ministrstva včeraj definitivno zapustil Bordeaux in se povrnil v Pariz, kjer se je danes zopet za-ela služba v polnem obsegu.
Japonci na evropskem bojišču.
BASEL, 8. (Kor.) »National Zeitung« poroča iz Pariza: »Journal des Debats« se obrača proti agitaciji francoskih listov v pri Czeremochi poraženim ruskim močem, prid intervenciji Japonske na evropskem
kontinentu in dostavlja, da se intervencija nikakor ne sme kupiti s prepustitvijo
Položaj ni avstrijskih bojm
ĐLNAJ, 8. (Cenzurirano). V Bukovini 6o Rusi počasi sledili našim četam, ki so se umetnite prod karpatskim grebenom. O jačanja, ki so jih tu dobili Rusi, so večinoma črnovojniške formaciie vseh starostnih razredov iz kljevskega dopolnilnega okrala. Doslej so jih uporabljali edino ie za etapno službo. Na njihovo mesto na e-tapnih črtah stopijo novinci, katerih izvež-ba se tu dokonča.
Od močnega ruskega armadnega oJJel-Lau ki je prodrl preko Liskega proti Lupko-vemu, bržkone poldrugega ali dveh ar-ciadnih zborov, se ie odločilo nekaj čet proti zapadu in so prodrle preko višm vzhodno od Czeremche. Te manevre so obrezuspesile s protinapadom, ki se }e posrečil, naše karpatske čete in so vrgle sovražnika proti Wlsloku \\ elkerau. Nasproti Duklanskemu prefazu se je sovražnik držal včeraj pričakovalno. V svrho opore
so ianes napredovale ruske čete iz smeri od Jasliske.
Na črti Gorlice— Biala—Duna]ec se ni niti najmanjšega dela francoske kolonijal-dogodiio nič važnega, če se izvzame arti-jne posesti.
Ijeirjsko streljanje. Tudi ob Nidi vlada v splošnem mir. Verjetno pa je, da se v kratkem razvijejo novi boji.
Med izlivom Nide in Inowlodzom so se vršili artiljerijski boji, ki pač pripravljajo nove napade. Obe strani si stojite tu nasproti v močnih utrdbah. Južno vreme je* le še poslabšalo močvirni značaj Piliće in njefiih pritokov.
Na severnem Poljskem napredujejo Nemci vzhodno od Rawe in južno od So-chaczewega.
Na črnogorskem bojišču so Črnogorci z močnimi silami obnovili naskok na Avto-vac, a so bili zavrnjeni ob težkih izgubah moštva in materijala. — (»Tagespost«).
Poležal v Karpatih.
BUDIMPEŠTA, 8. (Cenz.) S severno-v z hodnega bojišča se poroča: Rusi odstopajo od severnih Karpatov v jugovzhodni mu eri. Njihov vpad v unško in bereško županijo ni bilo smatrati za rese«. Najbrž odstopijo tudi odtod, kakor kažejo vsa znamenja, in nameravajo le povlrje ia podolje potokov Tihe, Latorce Ia Nagy Asa držati toliko časa, dokler bodo moeft Nasprotno pa se zbirajo z večjimi silami za napad na skrajnih, južnovzhodnih točkah marinaroftke županije in pa v Bukovini.
Prvi vdor Rusov v Karpate se je izjalovi. Glavnega namena, odvzetja železniških prog — niso dosegli In sedaj ima njihovo nastopanje od časa do časa z navidezno veliko močjo le namen, da bi vznemirjalo in kvečjemu še, da bi odvrnilo pozornost od njihovega glavnega smotra. Na pristojnem mestu vedo to in se ne dajo zato spraviti v zadrego.
Kakor poroča »Esti Ujsag«, se prebivalstvo v saroški In zemplenski županiji polagoma vrača In prav tako tudi v Bartfeld In Zboro.
Položaj pred Duklanskim prelazom )e nespremenjeno miren. Rusi se ne ganejo, vrše se le majhne praske. Zdi se, da so se čete nekaj dni hotele od počiti. Vreme je zelo neugodno. Dežuje neprestano in strelski jarki so polni vode. Naše čete stoje v dobro utrjenih, za nas zelo ugodnih položajih.
»Esti t jsag« poroča Iz Ungvara: Včerajšnji dan je na vsej črti potekel mirno. Ruske sile se cenilo na dve diviziji- V bere-ški In marmaroški županiji se vrše bofl. V unški županiji se Je sovražnih umeknU
■ mi_.ii. l.l-ll.l.--	ym#|a_i_
uran« Damsicffl koturu neravni li rentfML
BEROLIN, 9. (Kor.) Del inozemskega časopisja poroča s prozornim namenom o aretaciji in interniranju kardinala Mercier-ja In drugih belgijskih duhovnikov.
Ta vest je, kakor doznava VVoiffov u-rad, popolnoma izmišljena.
Japonci prodali čingiavske topove Angleški.
BASEL, b. (Kor.) Baseler Nachrichten« poročajo, da je Japonska vse v Cingtavu zaplenjene nemške topove prodala Angleški. isti list poroča, da je bilo v bojih pri Lodžu in Loviču težko ranjenih osem ruskih generalov.med njimi general grof Kel-ler in general Orlov.
Lord Portsmonth vprašuje, ali vlada nameruje izdati zakon, po katerem bi se naturaiizlrancera, rojenim v sovražnih deželah, ki so se pokazali angleške nacijo-nalitete nevredni mogli odtegniti certifikati.
Izjave lorda Kitchfenerja o novačenju so nekoliko razočarale.. Skupno število vojakov utegne daleč presegati dva milijona. Vprašanje je, ali bo možno nabrati to število. Narod, od katerega se zahtevajo te žrtve, je vreden natančnih podatkov.
Lord-kancler Haklane je odgovoril, da prava pot za postopanje s takimi osebami, ni odtegnitev naturalizacije, marveč uporaba najstrožjih zakonov, ki so sedaj v veljavi.
Na neko vprašanje je odgovoril Viscomt Al en dale, da je bilo dne 1. januarja 1915 27000 Nemcev, Avstrijcec in Ogrov na svobodi in 15.000 interniranih. Število žensk na svobodi iznaša 18.000.
Volno s Turčijo.
CARIGRAD 8. (K.) Glavni stan objavlja nastopni komunike:
Naše v Aserbeidžanu operirajoće čete so zasedle Kotor. Sovražnik je zapustil tudi ta pas in se Je umeknil proti Sal-masu in Chol.
Med padlimi v bojih pri Miandoabu se nahaja tudi krilni adjutant carjev In konzul v Savčbulakn, Aleksander.
Iiiletti ziiriifl zbornic«.
LONDON, 8. (Kot.) (Nadaljevanje). Na-daljevaje je izvajal lord Curzon: V afri-kanski listi o izgubah ni bilo nič rečeno o moštvu.Ni znano, kdo vodi vojno v vzhodni Afriki. Ne more se grajati ne vlade, ne lokalnih oblasti, ker niso predvidevale vojne, pač pa zato, da niso pripravile nika-kih načrtov za možno vojno. Ne vemo, ali vodi operacije v vzhodni Afriki in Kamerunu vojni urad, ali pa kolonijalni urad.
Četudi Nemci niso dosegli na kontinentu svojega vojnega cilja, so vendar v posesti skoro vse Belgije iif» velikega dela Francije. I>osedaj ni nikakega znaka za to, da bi bila njihova sredstva izcrpljena. Kolosalne nemške bojevne sile imajo poguma, ki je enak onemu angleškega vojaka. Ta nam nerazumljivi pogum je jačen po takem sovraštvu proti nam, kakršnega mi pri svojem flegmatičnem temperamentu nismo sposobni. To vojno utegnejo odločiti Števila. Će tudi je mogel državni tajnik vojnega urada poslati presenetljivo veliko število vojakov na fronto, vendar prevladuje občutek, da se bojne sile neugodno izkazujejo nasproti moči vojske, ki jo držimo doma in vežbamo.
Marki of Oreve izjavlja, da vzhodno-afrikansko vojno vodi vojni urad. Naloga nove armade da je ta, da nadomesti strašno velike izgube. Vse vrzeli so se takoj zapolnile.
Državni tajnik je nadaljeval: Reklo se je, da so se mogli zavezniki upravičeno pritoževati, da nismo poslali na bojišče tolikih bojnih sil, kolikor bi odgovarjalo na-š militarični moči. Ali naj bi se ne pozabljalo. koliko brodovje dela za zaveznike.
Število nabranih novincev je zadovoljivo. Imamo toliko ljudi, kolikor Jim moremo v tem trenotlni vežbati. O Števila čet, ki imajo ostati doma in v inozemstvu, se ne more nič reči. Ni pa nobenega razloga za trditev, da se ta pridržujejo čete, ki to ie izveibane za kontinent
Cesar VUjelm proslavili 70. rojstni dan bavarskem kralja Ludovika.
BERLIN, 9. (Kor.1 Cesar Viljem se je podal dne 7. t. m. v glavni stan sešle armade, da tam s prestolonaslednikom bavarskim in njegovimi častniki proslavi 70. rojstni dan kralja Luiovika Bavarskega.
Pri zajtrku se je dvignil cesar, da izpre-govori zdravico, v kateri je opozarjal, kako vse drugače se praznuje ta dan, nego se je pričakovalo. Ob drugačnih okolno-stih ne bi bil opustil, da — sledeč srčni želji — osebno izreče svoje čestitke, in ker ni bilo možno, iti k njemu, je prišel semkaj, da z njegovo kraljevo visokostjo prestolonaslednikom in obkrožujočimi ga častniki priprosto in enostavno, kakor tako zahteva vojna, proslavi ta lepi praznik. Največje veselje za visokega gospoda bo gotovo v tem, da more z upravičenim ponosom zreti na svoje vrle čete, katerih sijajni čini so jim pri prijatelju in sovražniku ustvarili brezpogojno pripoznanje. S takimi četami ni možno dvomiti na izidu težkih bojev, v katerih se nahajamo. V tej samozavesti pije cesar na zdravje svojega prejasnega zaveznika.
Dolgo trajanje vojne.
»Hrvatski Pokret« prinaša nastopni kaj poučni, ter pravemu razumevanju sedanjih velikih dogodkov odgovarjajoči članek:
Vedno bolj naletamo na članke in iz-vadke iz člankov ene in druge vojskujoče skupine, kjer se razpravlja ali o poizkusih v dosego miru, ali pa vsaj o možnostih, kako dolgo bo še trajala ta vojna. In naj so tudi mnogi pričakovali, da bo ta vojna dolgo trajala, vendar je radi intenzivnosti žrtev vsakdo več ali manje razočaran, ker skozi pet mesecev ne more priti vsaj do kakega močnejega udarca, če že ne do odločitve in do zvršetka vojne. Dosedaj ni osvojena še nobena večja sovražna trdnjava z nobene strani. Veliki boji se bijtjo ves čas (odbivši Belgijo, ki je po nedolžnem padla v to vojno) skoro na mejah; flote so ohranjene vse in se celo grade nove ladje. Edino le človeškega in vojnega materijala je potrošeno že v neizmernosti, tako, da se sedaj milica nahaja na fronti. — Ujetnikov vseh držav do početka novembra se računa na milijon in dvestotisoč. Sedaj bi se moglo že nahajati v ujetništvu do dva milijona ljudi. To pomenja, da je temu zdravemu jedru dveh milijonov onemogočeno sodelovanje v vojni. To je vsa-kako precejšnja številka in bi mogla postati mogočen element za čim hitreje dokončanje vojne. Ranjenci ozdravljajo hitro. Francozi so izdali svojo statistiko, ki kaže, da se nad polovica njih, ki so morali v bolnišnico, že vračajo na fronto. Ranam je podleglo v bolnišnicah na Francoskem samo 2.48 odstotka. Res pa je, da vsled strahovitega modernega orožja ostaja mnogo poginulih takoj na bojišču — veliko več, nego kdaj poprej.
Na koncu prihajajo še težki ekonomski razlogi. Denarja bo še, država ima torej sredstev, da daje vrednost svojemu denarja. Drugo vprašanje je, ali bo hrane še dolgo in drugih vojnih potrebščin. T u je možnost omejena.
Sovražnik ni premagan tedaj, kadar mi to z veseljem konstatiramo v bombastičnih člankih, ampak še le tedaj, ko tudi sovražnik sam priznava svoj poraz, ko iz-prevideva, da je na koncu svojih sil. Ali tu je račun težak, ker je odvzeta možnost, da bi se moglo ugotoviti vse zaloge, vse vire moči v sovražni državi, da bi se moglo potem kombinirati, kdaj bo sovražnik v resnici zrušen.To ne bi se dalo niti v miru točno ugotoviti. Saj vidimo, da vsak vojni strokovnjak drugače taksira Število vojske pri poedinih državah, a poleg tega mora pripoznati vsakdo, da je vojna uničila toliko strateške teorije, toliko na podlagi manevra utrjenih mišljenj. Poleg tega je vojska znala skrivati svoje specijalne iznajdbe ali novosti, pak je zato razočaranj in iznenadenj v obilici in na vse strani.
Samo dosedanje vojevanje nam torej ne mon alti približno odkriti začetka — konca, Jako tolažljiva in značilna je samo pojava papeževega posredovanja, da se vsaj izmenjajo tisti ujetniki, ki so vsled ran postali nesposobni za nadaljno vojno. Vse vojskujoče države so najprlpravneje privolile v ta predlog. Mnogi vladarji so s posebna toplimi besedami poudarjali svoje
odobravanje na tem, da se v tej vojni o-glaša prva nota krščanske ljubezni.
Modri sedanji papež Je uspel s svojini' predlogom. Ni mu se posrečilo, da bi prišlo do premirja za božične praznike, rak je zato stavil drug povsem umerjen predlog, ki je takoj dobil povsod odziva. To je sicer še slaboten znak za kako ublaženjc vojevanja; vendar pa je značilna pripravljenost, s katero so vsi sprejeli papežev predlog. S tem je papež prevzel vlogo posredovalca in priznana mu je pravica, da tudi nadalje posreduje.
Zima je letos na bojiščih — razun v hribih — iako blaga. Ostreja zima bi bila morda poprej dovela do odločitve. Na nas, ki ne odločujemo v nobeni smeri je, da čakamo mirno in z zaupanjem.
Povest iz mrtunfnfce.
Slike z gališkega bojišča. - Piše Fran P r o S e r e a.
Konec.
Že sem mislil, da so pospali tovariši. Obrnil sem se k steni, se odel s suknjo čez glavo, trdno in tesno, da bi pozabil, kar sem Cul, da bi ubil spomine, in zaspal. Toda motil sem se. Naenkrat začujem tih, žalosten glas, kot glas lepe slovenske narodne pesmi: »V ljubem si ostala kraju, jaz pa šel sem daleč proč«. Oglasil se je drugi, tretji. Tiho, lepo, turobno, ubrano in žalostno je zadonela ta lepa slovenska pesem v gališki mrtvašnici. Obrnil sem se, razodel in pomagal. Ko sino končali, se oglasi tretji:
»Prijatelj,« pravi, »daj mi še malo tvojo čutaro."
Pil je, jo dal naprej in govorih
»Fantje, imel sem dobrega tovariša. Skupaj sva hodila v šolo, ločila sva se, ko sva zapustila šolo in zopet sva se našla pri vojakih. Služila sva skupaj pri našem polku, samo vsak pri drugi stotniji. Bila sva res dobra prijatelja in priznati moram, da so vsi celo najbolj brezobzirni tovariši spoštovali in čislali najino prijateljsko vdanost. Doslužila sva vojake in se zopet razšla. Sešla sva se letos 1. avgusta v Ljubljani. Prijateljstva ni bilo treba obnavljati, samo občutila sva ga zopet. Slučal je naletel, da sva prišla oba k isti stotniji in do zadnjega dne pri Orodku sva srečno prebila vse nevarnosti in strahote, kar smo jih prestali. Zadnli dan pri Orodku pa se je pripetilo sledeče:
Zunaj onega nevarnega gozda, v katerem je našel naš prijatelj svojega brata, smo ležali v strelskih jarkih. Moj prijatelj je vodil roj približno 12 mož, jaz pa sosedni roj. Dobil sem povelje »Naprej!« Skočil sem s svojimi možmi in preleteli smo srečno kljub silnemu ognju kakih 60 korakov. Tam smo se vrgli v majhen Jarek in se pripravili, da bi začeli streljati. Naenkrat začno padati okrog nas kroglje, ki so se zaletavale in vtikale okrog nas v zemljo kot razdraženi sršeni. Padale so od vseh strani in v kratkem sem spoznal, da sem zašel med dva sovražna ognja. Tudi moji tovariši so to zapazili Zaklical sem jim, naj se skrijejo in vztrajajo. Nazaj ne gremo, ne smemo, pomoč pride v kratkem. Zarili smo se z glavami kot krti v zemljo in čakali. Naenkrat za-čujemo med silnim grmenjem silovit »hura«. Skoro bi bili vstali, ko smo začuli ta bojni klic, ki prešine vsakega vojaka kot električna iskra. Toda v zadnjem hipu smo opazili, da smo se zmotili.
Strahovita premoč je napadla naše junaške Čete, ki so prodrle, ne oziraje' se na desno in levo, sovražniku v žrelo. Stisnili smo se v jarek. Silen topot nad nami — streli ponehavajo in se oddaljujejo proti našim črtani. Sovražnik je šel preko nas in nas pustil v miru. Dvignem se in pogledam po tovariših. Ležali so neprem*'1-Kličem jih, zaman, niti eden zvaL V tem hipu zagledam i skega častnika in nekaj njege pil je častnik k meni in mi r oziraje po molih mrtvih to1
»Lezi* lezi, ti si naš, sam<
Vzel mi Je puško in ljudmi za svojci. Ostal
j
Stran H.
.VEČERNA EDINOST" št. 4.
V Trstu, dne 9. januvarja 1915.
jirni mrtvimi tovariši in čakal, kaj se zgodi. Da bi ostal ruski ujetnik, mi ni šlo v glavo. Splazil sem se čez jarek in previdno opazoval, kam in kako bi ušel. Naenkrat začno padati kroglje zopet okrog inene. Prihajate so od naše strani. Ozrem se nazaj, in kaj sem videl?
Rusi. ki so preje topotali preko nas in pognali naše nazaj, so se vračali. Toda njih povratek ni bil zmagonosen, podili so lih naši. S tem sem prišel v največjo nevarnost. Bežeči Rasi me ne vzamejo s sabo, toda tudi živega me ne puste. Potuhnil sem se v jarek in se pritisnil trdno k svojemu mrtvemu tovarišu in čakal, kaj bo. Prihrumeli so Rusi do nas. poskakali preko jarka in že sem mislil, da sem rešen. V tem hipu pristopi nekdo k meni in za-čul sem znani glas ruskega častnika. Dvignil me je in spustil. Padel sem na tla kot tnalo in se poslovil od samega sebe. Častnik pa se je oglasil:
i Lezi,	tudi ti imaš morda dovolj
In mi ni treba tvoje puške!«
Bil sem rešen in se vrnil med svojce, ki so se čudili čudoviti rešitvi. Na polju pa sem pustil svoje tovariše — ležali so v jarku kot snopje za ženjicami. V bližnjem gozdu sem se vlegel v globok, dobro zavarovan strelski jarek in zaspal. Zbudil sem se ponoči. Na nebu so sijale zvezde, okrog mene so spali tovariši, ob Jarkih pa so bdele nočne straže.
V nočni tihoti — bila je krasna, svetla, srebrna noč — so odmevali žalostni, za-tegnjeni klici ranjencev, ki so obležali na bojišču in katerih nismo mogli rešiti. Nedaleč od jarka, v približno 100 korakov oddaljenem grmovju pa začutim grozno hropenje, grgranje, ki ni bilo podobno človeškemu glasu. Bilo je, kot bi prerezal živali sapnik, skozi katerega silita sapa in kri obenem. Vstanem, pokličem tovariša In grem z njim v grmovje. Tam sva našla ranjenca, ki je ležal na trebuhu, pod vratom in prsmi pa je bila mlakuža krvi. Nisva si ga upala dvigniti in poklicala sva častnika. Tudi ta si- ga ni upal dvigniti, češ. mož ima prestreljen sapnik in nevarnost le, če ga dvigne nevešča roka, da ga zaduši kri. In pustili smo ga reveža. Zakrili smo ga z odejami in s plaščem in poklicali sanitetno patruljo. Vrnili smo se v jarek, toda zaspati nismo mogli. Celo noč do jutra smo čuli bolestno hropenje nesrečnega tovariša. Zjutraj zarana je pr.šla patrulja. Ko so dvignili nesrečneža, nisem bil zraven. Videl pa sem, ko so ga nesh /nima Stopil sem bliže in odgrnil odejo — bil je moj zvesti prijatelj in tovariš. Zaklica! sem ga po imenu — odprl fe oči in stresel z desnico. Spoznal me je. Bolestno sem zaklical, vojak ga je zakril. odnesli so ga nazaj in jaz sem odšel na svofe mesto. In prav nič bi mi ne bilo mar, če bi me bila zadela takrat kroglja. — Pozneje sem izvedel, da je umrl revež po poti na obvezovališče.
»Prestal je revež,« se je oglasil četrti tovariš, »kot jih je mnogo naših, samo trpel je mnoeo.
Pospali smo, naše sanje so bile med svojci in domačimi, nad nami pa je plula zlokobna smrt.
Zbudili smo se zjutraj zarana. Prebudil nas je grom topov, v bližino mrtvašnice je padla težka ruska granata in razri-la več grobov. Vstali smo in se opravili. Še enkrat je zakrožila čutara, podali smo si roke in tiho, ne da bi kdo kaj rekel, smo se razšli na porušenem in razritem gali-škem pokopališču, porastlim z gosto travo in trnjem med ovelimi in obletelimi cvetlicami ob samotni, belo pobeljeni ga-liški mrtvašnici.
Sličice iz volne.
lake smrti se bojim. Sicer pa. fantje, dolgo se že menimo, povem vam kratko samo tole: Malokdaj sem se jokal v življenju. Ko sem pa odrastel dečji dobi, sem potočil, kar se spominjam, samo tri solze. Težko ie bilo v Ljubljani slovo. Ono jutro II. avgusta na kolodvoru je bilo Na tisoče ljudi se je poslavljalo od nas, med njimi so stali moja mati, žena in moje triletno dekletce. Že so zatvorili naše vozove, spodili so od voz naše sorodnike, prijatelje in znance in premaknil se Je vlak. Zavriskal sem, obenem pa začu! tri žalostne klice. Dobro sem jih razločil izmed tisoč glasov. Pogledal sem še enkrat svoje ljubljence, omahnil v voz in si otrl prvo solzo. Ko sem se zopet preril do odprtine voza, sem videl samo še morje robcev, cvetlic in rok, ki so nam vihrale po zraku v zadnji pozdrav, v glavi pa tni Je šumelo in razločeval sem še vedno lalostne klice matere, žene in otroka. In tega ne pozabim.
Stali smo v bojnem redu pred prvo bitko. Poslavljali smo se med sabo, nad nami grom topov, pred nami pokanje pušk in semtertja je že padla kaka sovražna kroglja v našo bližino. In takrat sem začni zopet tako krepko in močno one tri klice. Bik) mi ie, kot da jih čujem v bližini. Ozrl sem se okrog. Poleg mene je stal moj tovariš, nem in temno zroč v tla Pogiedala sva se, stisnila si nehote desnici;
»Ce padem, jim sporoči.«
Obrnila sva se drug od drugega; in otrl sem si drugo solzo. In tretjo solzo, prijatelji, v kateri sem utopil ljubezen do svojcev in do vas, dragi tovariši, sem si otrl — nocoj. Lahko noč, fantje!«
Obrnili smo se in zaspali Nihče več si ni upal in tudi ni mogel motiti tovarišev.
Prijateljski razgovori med sovražnimi strelskimi Jarki prepovedani. Iz Berlina se poroča: »Tagliche Rundschau« javlja: Prisrčni razgovori, do katerih je prišlo tako pogosto med nemškimi in francoskimi strelskimi jarki, so sedaj s posebnim poveljem vrhovnega armadnega vodstva prepovedani. Za Božič in Novo leto je prišlo na posameznih mestih do nekakega premirja. Tuintam so se obojestranski vojaki ozirali celo na ure, ko se kosi in zavživa čaj.
Ujetniki iz Čingtava. Neki nemški vojak, ki se je udeležil obrambe Cingtava, je pisal svojim starišem sedaj iz vojnega ujetništva v Kalodi na Japonskem sledeče pismo: Zdravi in veseli smo prispeli dne 15. novembra semkaj. Naš lepi Cingtav je padel, kar ste gotovo čitali že v časopisih. Da je moralo priti do tega, to je bilo jasno že vnaprej. Drugače pač ni bilo mogoče. Trdnjava je padla dne 7. novembra in ostanek posadke odveden v vojno ujetništvo. Dne 12. novembra smo bili vkrcani na japonski parnik »Indomaru« in prepeljani na Japonsko. Na poti je bil silen vihar. Dne 15. novembra smo bili izkrcani na suho in odpeljani nato z vlakom v Kalodi. Nahajamo se v krasnem kraju, preskrbljeni smo z vsem in imamo jako dobro hrano. Dovoljenj so nam tudi izpreho-di po mestu, za kratek čas in zabavo pa se učimo japonski jezik. Muči nas le to, ker ne moremo ničesar izvedeti o usodi naše domovine. Da bi bil vsaj kmalu sklenjen mir in nam tako omogočen povratek v domovino.
Parižanke v vojnem letu. Parižanke so oblečene letos zelo Driprosto in so morda ravno radi tega še posebno privlačne. One ne nosijo cvetlic/ nobenih okraskov, čudovite biserne ovratnice so izginile in nojeva in čapljina perja je videti zelo redko. Parižanke nosijo, kakor je posneti po pariških listih, majhne klobuke, v obliki belgijskih vojaških čepic, gladke in kratke suknje in kožuhe. Parižanke odgovarjajo na zunaj torej strogo resnemu času. Vendar pa se je razven tega menda izpreme-nil nekoliko tudi njih temperament, ker so sedaj mirne in zbrane. Sedaj niso več dame merodajne v družbah, ker jih ni videti nikjer, razven v kakih človekoljubnih družbah. Tudi igralke so se precej u-maknile iz javnosti. Visoke Parižanke posvečajo svoj čas delovanju za Rdeči križ. V začetku je bilo delo precej razkosano, toda sedaj so se francoske dame združile v posebno ligo. Za dame družbe je postal »Croix Rouge« zadnji pariški salon, kjer se zamorejo sestajati prijateljice, da se malo pogovore. Toda vsaka nima pristopa ta salon, kajti treba je pokazati poseben bel listič in se je ponovno že zgodilo, da dame niso hotele delati skupno z ločenimi ženami. Ker so te dame Rdečega križa skoro vse strogo katoliške in roja-listične, je zelo zanimivo, da so popolnoma pozabile na republikanski zakon o ločitvi zakona. Sicer pa sta zakon in nravnost dve različni stvari. Tudi buržoaznih dam, ki so sicer na dobrem glasu, pri damah Rdečega križa ne vidijo radi, vsled česar so, kakor poroča korespondent »Politike-na«. ustanovili t. zv. »Zeleni križ«, ki se istotako peča z ranjenci in bolniki, dočim je »Modri križ« samo za konje.
Zaklad v razvalini. Iz Heba poročajo: V vojnopoštnem pismu poroča državni poslanec Josip Mayer, sedaj nadporočnik In na bojišču, o interesa tnem doživljaju. Nekega dne je prišel v vas C. ob nekem pritoku Visle. Nedaleč od vasi leži stari grad grofa P., ki so ga bili Rusi popolnoma razdejali Poslanec Mayer pripoveduje nadalje: Razvalina, in če je kot razvalina tudi še tako mlada, ima vedno nekaj skrivnostnega. Poskusil sem prodreti med te razbite in raz-streijene stene, ker pa so grozili stropi in stene, da se podro, se mi je zdela stvar vendar precej nevarna. MoJ četovodja, zelo spreten in iznajdljiv človek, pa Je bil te
cah v klet. Morali smo preko udrtih stropov in preko kupov opeke. Naenkrat je bil zrak okrog nas ves vroč, ker Je nam nad glavo še tlelo od požara. Steklenice, ki so stale na lesenih policah ob zidu, so bile večinoma prazne In razbite, za eno polico pa je bilo videti leseno steno. To Je vzbudilo radovednost četovodje, ki Je odstranil to steno in posveta v duplino. Kakor v „Tisoč in ena noč" se mi Je zdelo. V svitu električne svetilke so se blesteli težki srebrni in zlati bokali, posode, namizne dekoracije, težke z dragocenimi kameni vložene kasete z zlatimi ornamenti, srebrni in zlati svetilniki, debele srebrne plošče, izkratka, dragocenosti, kakršnih prej še nisem videl. Sklenil sem, da spravim te dragocenosti na varno. Moji ljudje so morali naporno delati, končno je bil cel voz poln teh dragocenosti Dal sem jih prepeljati v šolo. Med tem ko sem natančno zabeležil predmete sem izvedel, da se nahaja v vasi dekla grofa, čigar last je bila razvalina. Dal sem jo poklicati in sem izvedel, da se mudi v nekem sosednem kraju grofov stric. Drugi dan je bil že tudi on tu in se mi Je zahvaljeval, da sem rešil stoletja stari rodbinski zaklad. Grof mi Je potrdil, da Je prejel te predmete in Jih Je dal z vozom odpeljati. Jaz sam sem bil vesel, da sem se zaklada zopet iznebil, ker bi ml bil na teh slabih potih le v oviro.
DoiMčs vest:.
V srbskem ujetništvu. Praporščak A n-ton Benčina iz Rojana, bivši slušatelj na akademiji Revoltella, ki se je bojeval na južnem bojišču, je brzojavil predvčerajšnjim svojcem, da se nahaja v srbskem ujetništvu in sicer v Valjevem, kjer je z drugimi ujetniki nameščen v tamkajšnjem gimnazijskem poslopju. Obenem sporoča tolazljivo vest, da mu je dobro.
Varčevanje z živili. Varčevanje z domaČimi zalogami moke, ki mora zadoščati do bodoče žetve, je resna dolžnost splošno-sti. Vlada je zato nedavno odredila, da se sme pšenična in ržena moka (bodisi moka ali kruh) spravljati v promet Ie primerno mešana z ječmenom, koruzo in s krompirjem. Naravno iz tega sledi, da se redno tudi živina ne sme pitati z žitom. 8. t. m. se objavi odlok poljedelskega ministrstva s 5. t. m., ki odreja potrebno in prepoveduje pitanje živine z za menje sposobno ržjo, pšenico in ječmenom; kakor tudi ne rženo, pšenično in ječmenovo za peko sposobno moko. Iz važnih gospodarskih razlogov sme politična deželna oblast izjemoma dovoliti j>itanje živine z ržjo in ječmenom, če ga Je pridelal živinorejec sam in le za njegovo živino. To določilo je osobito važno v goratih krajih, kjer bi se prodaja pridelanega žita ne izplačala.
		
f	td.na primorska tovarna dvokolet „TRIBUNA' Gorica, Tržaška ul. 2-3 prej pivovarna Ooriup). Zaloga dvokoles. livalnih in kmetijskih strojev.gra-mofonov. orkestron. Itd. F. BATJEL Gorica, Stolna ul. 2—» Plačuje se na obroke. Ceniki franko.	1
		
kleti in naenkrat Je prisopihal ves rdeč ter mi začd pripovedovati, da je našel velikanski zaklad zlata m srebra. Izpočetka nisem hotel veijeti, končno pa sem vendar šel klet Z električno svetilko mi je četovodja svetil. Počasi smo stopali po ozkih stopni-
Razne politične vesti.
Novoletni govor grofa Tlsze. Kakor
razvidno iz raznih citatov, Je letošnji novoletni govor ogrskega ministrskega predsednika vzbudit veliko senzacijo v ogrskem in izvenogrskem časopisju. Komentarji so bili seveca najrazličnejši, kakor so bili že vtisi. Na mnogih straneh je vtis Tiszine — samo-svetnostl kar najneugodneje zadel. Bilo, da se je sam nekoliko ustrašil efekta svojih novoletnih izlivov madjarske duše, bilo, da mu je došel od kje kak migljaj: dejstvo je, da je grof Tisza začutil potrebo avto-komen-tarja k svojemu govoru. Ta komentar je priobčil v nekem tedniku. Tam pravi: „Usoda naroda je odvisna od jakosti, modrosti in dela svojih državljanov. Če to velja že v normalnih časih, koliko bolj velja to v sredi nadlog in izkušenj svetovne vojne, ki nas je zadela. Sedaj v resnici malo velja modrost poedinih voditeljev. Njihova naloga je bila, da ohranijo narodu blagoslove iniru, dokler je bilo to možno na časten način, da pa obenem pripravljajo narod za ve-iko borbo. Odkar je izbruhnila vojna, je uspeh odvisen od hrabrosti, vztrajnosti in požrtvovalnosti vsakega poedinega člana naroda... Po slavnem izkustvu minolega polletja smemo srečno in ponosno trditi* da se je naš narod pod združenimi navali močnih sovražnikov pokazal vrednega najslavnejih mučenikov naše krvave zgodovine ... Uspeh je v božjih rokah. Ali n a-roda, ki je pokazal tako junaštvo proti premoči svojih sovražnikov, in ki je v dnevih nevarnosti tako složno nastopil, bog ne zapusti. V trdnem sklepu, da hočemo vzdržati v vojni, prosimo boga blagoslova zasluženega poštenega miru, prosimo od njega za svojo težko izkušeno domovino novega leta, ki bi bilo lepše, slavne je in srečneje nego so bila vsa dosedanja". — Lepo je govoril grof Tisza. Ko ga vidimo in poslušamo, kako se topi v spoštovanju do naroda, kako se potaplja v skrbi za njega blaginjo in srečno bodočnost, kako se brezpogojno klanja pred suverenito in majesteto naroda — kako mu je narod v začetek in konec vseh njegovih misli in čutstev najraje bi stopil tja predanj, sneti klobuk v globokem spoštovanju, mu stisnili roko v navdušenju ter mu rekli: taki so drž a vniki, po božj i in narodovi v o 1 j i... 1 Tako bi, če bi nas ne zadrževal neki pomislek, ki pada kot leden curek na ogenj navdušenja. Komentar grofa Tisze ne daje zadovoljivega popravka ali pojasnila ravno glede na tisto noto v njegovem novoletnem govoru, U Je ravno dala, ako ne izključno, pa vsaj v prvi vrsti povoda za ozlovoljenje vsled omenjenega govora. Kakor v svojem govoru tako govori tudi v svojem komentarju s posebno toploto o „narodu", o nJega vrednosti, o njega junaštvu, ko mu je zagotovljena božja zaščita; ali tudi v tem komentarju se grof Tisza ne more odloČiti, da bi izpregovoril veliko resnico, da tisti „narod4*, ki sedaj krvavi na bojišču, ni le madjarski, ampak da so v njega taboru sinovi vseh narodnosti, živečih v oni drugi polovici monarhije (pri kateri pa si ne mislimo Hrvatske, ker tej treba priznati poseben položaj). Te resnice noče grof Tisza jasno in odločno Izpovedati pred svetom. Po dejstvu, da na enem mestu v svojem komentarju govori celo kar naravnost o „madjarskem" narodu, smemo sklepati, da hoče potajiti to resnico. Roka, ki je hotela grofu Tiszi stisniti desnico, se umika zopet...!
IIIIHHillll
I JOSIP STRUCKEL ■
I Trst, vogal ul. Nuova-S. Caterina
Nov prihod volnenega blaga za moške, ■■ in ženske, zeffr, ba^st in perij iva svila
!za jojice. — Svilenma in okraski zadnje novosti, velik izbor izgotovijenega perila in na metre, spodnje srajce nfoderci. S! Vezenine in drobnarije, preproge, za-£rese, trliž po izjemno nizkih cenah
□
HIcolč Cosctnncich
avt. zobotehnik
TRST - ulica Nuova štev. 15, II. nad.
sprejema na novo
Od 9-1 In od 3-7, - IFLEFOH flw. 25-93.
DO
a
B g
O I Si
D I oa
Dr. PEČNIK
Dr. PETSCHNiaa
TRST, VIA S. CATERINA STE«. L
Zdravnik za notranje (splošne) bolesni 8 — 9 in 2 — 3 In SpecUaltet za kožne Ul vodne (spolne) bolezni: llH—1 in 7—7Vi
Zopet se |e odprl
Zobni nmbulntortj

Vle O. Rossinl 2, vogel ul. Posle
Moderna zobna delavnica. Umetni zobje po K 4'—. Zobje na vijak, zlate krone* mostna dela. - Plombiranje z materijalom prve vrste po K 2. Izdiranje zobov brez vsake bolečine po K 2. - Jamstvo za vsako delo. - URNIK; od 9 do 1 in od 5 do 12. - Ob nedeljah in praznikih a	od 9 do 12 opoldne.

	!p	lošn	ali	irani	Enfcc	u t	rstu\|
i	|PUPILI	IRNOVARE	!H ZAVO	D pri katran	rlagajo c. k. sodliča denar mladoleto. etrsk j pj		
HRANILNE VLOGE se obrestu- A 01 , obresti se pripisujejo k
jejo po	|o glavnici dvakrat na leto.
IZPLAČILA hranilnih vlog se izvršujejo redno brez ozira na določbe moratorija; zneski do 500 kron se izplačujejo brez odpovedanega roka, zneski od 500 do 2000 kron po tridnevni, zneski nad 2000 kron po petdnevni odpovedi.
POSOJILA NA NEPREMIČNINE se dovoljujejo tudi v sedanjem času in sicer po 6% z amortizacijo po dogovoru.
Urodi v ul. Torre Bfonca 41. - Uradne ure: 9-12
TELEFON 31-01.
kVnjt!
CROATIA
lete 1884.
Zavarovalna zadruga Zagrebu. Edina dom a ta zavarovalnica, gdgdgdod
Mili vofal ii Uvkljana,
Podružnica Trstu, ul. Lavatolo 19 IE.
Telefon si. 24-94.
Ta zadruga prevzema pod ugodnimi pogoji sledeča zavarovanja:
1.	Na ihrlleitle.
1.	Zavarovanje glavnic za slučaj doživljenja in smrtL
2.	Zavarovanje dote.
3.	Zavarovanje življenske rente.
2.	Proti škodi po požaru.
1.	Zavarovanje zgradb, (hiš, gospodarskih zgradb in to varen.
2.	Zavarovanje premičnin, pohištva, prodajalniškega blaga, gospodarskih strojev, blaga itd.
3.	Zaarovanje steklenih Sip.
Zadružno imetje v vseh delih znaša.........K 3,013.332-06
Letni dohodek premije s pristojbinami........K 1,486.297-56
Izplačane škode.................K 5,264.162*96
Sposobni posredovalci In akviziteri! se sprejmelo pod ugodnimi pogoji.
Natančneje informacije daje
Podružnica „Croatiae", Trst, ul. Lavatolo 19II.
in glavno zastopstvo „Croatie" v Ljubljani (tvrdka Kmet in SHvarV Zastopnik za Oortiko g. Prane Perko, Gorica, Trgovski dom